|
6.12.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 313/7 |
Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 16. oktobra 2008 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesgerichtshof – Nemčija) – Bundesverband der Verbraucherzentralen und Verbraucherverbände – Verbraucherzentrale Bundesverband eV proti deutsche internet versicherung AG
(Zadeva C-298/07) (1)
(Direktiva 2000/31/ES - Člen 5(1)(c) - Elektronsko poslovanje - Ponudnik storitev prek spleta - Elektronska pošta)
(2008/C 313/11)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Bundesgerichtshof
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Bundesverband der Verbraucherzentralen und Verbraucherverbände – Verbraucherzentrale Bundesverband eV
Tožena stranka: deutsche internet versicherung AG
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Bundesgerichtshof – Razlaga člena 5(1)(c) Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, str. 1) – Ponudnik storitev, ki svoje storitve ponuja izključno po spletu, tako da na svoji spletni strani navaja samo svoj elektronski naslov in prejemnikom storitev daje na voljo obrazec, preko katerega pisno postavijo svoja vprašanja – Potreba, da ta ponudnik storitev navede tudi telefonsko številko.
Izrek
Člen 5(1)(c) Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju), je treba razlagati tako, da mora ponudnik storitev pred sklenitvijo pogodbe s prejemniki storitve poleg svojega elektronskega naslova navesti še druge podatke, ki omogočajo hitro vzpostavitev stika ter hitro in učinkovito komuniciranje. Ti podatki niso nujno telefonska številka. Lahko so obrazec za elektronsko vzpostavitev stika, prek katerega se prejemniki storitev po spletu obrnejo na ponudnika storitev in na katerega ta odgovori po elektronski pošti, razen v situacijah, v katerih prejemnik storitev, ki se po elektronski vzpostavitvi stika s ponudnikom storitev znajde brez dostopa do elektronskega omrežja, zahteva od ponudnika dostop do drugega, neelektronskega, načina komuniciranja.