|
5.3.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 72/17 |
Pritožba, ki sta jo 29. decembra 2010 vložili Alliance One International, Inc., Standard Commercial Tobacco Company, Inc. zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 27. oktobra 2010 v zadevi T-24/05, Alliance One International, Inc., Standard Commercial Tobacco Co., Inc., Trans-Continental Leaf Tobacco Corp. Ltd proti Evropski komisiji
(Zadeva C-628/10 P)
2011/C 72/29
Jezik postopka: angleščina
Stranke
Pritožnici: Alliance One International, Inc., Standard Commercial Tobacco Company, Inc. (zastopnika: M. Odriozola Alén, odvetnik, A. João Vide, odvetnica)
Drugi stranki v postopku: Trans-Continental Leaf Tobacco Corp. Ltd, Evropska komisija
Predlogi
Pritožnici Sodišču predlagata naj:
|
— |
razveljavi sodbo Splošnega sodišča z dne 27. oktobra 2010 v zadevi T-24/05, s katero so bili zavrnjeni tožbeni razlogi, ki se nanašajo na očitno napako pri presoji pri uporabi člena 101(1) PDEU in člena 23(2) Uredbe 1/2003, in katere ugotovitev, da sta Alliance One International, Inc., nekdanja Standard Commercial Corp., in Standard Commercial Tobacco Co. solidarno odgovorni, ni v zadostni meri obrazložena in krši načelo enakega obravnavanja; |
|
— |
za nično razglasi Odločbo Komisije z dne 20. oktobra 2004 v zadevi COMP/C.38.238/B.2 – Raw tobacco – Spain v delu, v katerem se nanaša na pritožnici in posledično zniža globo, naloženo pritožnicama; in |
|
— |
Komisiji naloži plačilo stroškov. |
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Prvič, pritožnici trdita, da sta Komisija in Splošno sodišče napačno uporabila člen 101(1) PDEU in člen 23(2) Uredbe 1/2003 s tem, da sta SCC in SCTC obravnavala kot odgovorni za kršitev, ki jo je storila WWTE. Pritožnici zlasti trdita, da skupni nadzor ni dovolj za dokaz, da sta imeli v obdobju pred majem 1998 možnost odločilnega vplivanja na ravnanje WWTE. Tudi če bi jima bilo mogoče pripisati odgovornosti za to, bi bilo za namene določitve enotne gospodarske enote v vsakem primeru treba upoštevati obe matični družbi, ki izvajata skupni nadzor. Podredno, pritožnici navajata, da sta Komisija in nato Splošno sodišče s tem, da nista v zadostni meri obrazložila razlogov, zaradi katerih štejeta, da sta ti družbi odgovorni, kršila člen 296 PDEU. Poleg tega naj bi bile pritožnicam s sodbo Splošnega sodišča, za obdobje po maju 1998, odvzete njune pravice, ki izhajajo iz splošnih načel prava EU, pravice vsebovane v EKČP in v Listini o temeljnih pravicah, ki so zdaj del Lizbonske pogodbe, in imajo tako enako pravno veljavnost kot primarna zakonodaja.
Drugič, pritožnici trdita, da je Splošno sodišče kršilo člen 48(2) svojega poslovnika, pravico pritožnic do obrambe in člen 296 PDEU s tem, da je Komisiji dovolilo, da je v odgovoru na pisno vprašanje zavzela novo stališče in spremenila svoja pisanja. Pritožnici dodajata, da Splošno sodišče ne more razlogovanja, ki ga je Komisija navedla v svoji odločbi, pojasniti v sodbi (torej ex post facto).
Nazadnje, pritožnici trdita, da je Splošno sodišče z ugodnejšim obravnavanjem drugih podjetij kršilo načelo enakega obravnavanja iz člena 20 Listine o temeljnih pravicah. Po eni strani pritožnici menita, da je Splošno sodišče pri določitvi metode za vzpostavitev odgovornosti napačno uporabilo pravo, zlasti s sprejetjem metode, ki temelji na dvojni podlagi, ki je služila za diskriminacijo med družbami glede na zanesljivost njihovih trditev v okviru pritožbe, sicer pa ni določilo splošnega pravila. Po drugi strani tožeči stranki menita, da je Splošno sodišče metodo za vzpostavitev odgovornosti uporabilo diskriminatorno, bodisi s tem, da za Universal Corporation in Universal Leaf ni uporabilo merila dvojne podlage, bodisi s tem, da za SCC in SZTK ni uporabilo metode, ki jo je uporabilo za Universal Corporation in Universal Leaf.