13.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 238/30

Tožba, vložena 13. junija 2011 – Eurallumina proti Komisiji

(Zadeva T-308/11)

2011/C 238/52

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Eurallumina SpA (Portoscuso, Italija) (zastopnik: V. Leone, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Primarno:

—

izpodbijani sklep naj se razglasi za ničen v delu, ki se nanaša na družbo Eurallumina.

Podredno:

—

člen 2 izpodbijanega sklepa naj se razglasi za ničen glede ukrepa na podlagi dekreta iz leta 2004, posledično pa naj se razglasi za ničen tudi člen 3 izpodbijanega sklepa glede odredbe za vračilo, izdane zoper družbo Eurallumina.

Še bolj podredno:

—

člen 3 izpodbijanega sklepa naj se razglasi za ničen v delu, ki se nanaša na odredbo za vračilo, izdano zoper družbo Eurallumina.

V vsakem primeru:

—

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Predlaga se razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa, s katerim:

 

je bil ukrep, določen v členu 1 dekreta predsednika vlade št. 14042 z dne 6. februarja 2004 (v nadaljevanju: dekret iz leta 2004) in v sklepu Autorità per l’Energia Elettrica (organ za električno energijo in plin, v nadaljevanju: OEEP) za izvajanje tega dekreta (skupaj: ukrep na podlagi dekreta iz leta 2004), opredeljen kot nova nezakonita in nezdružljiva pomoč ter je bilo naloženo njeno vračilo;

 

je bil ukrep, ki ga je priglasila Italija, določen v členu 11(12) zakona št. 80 z dne 14. maja 2005 o potrditvi zakonske uredbe št. 35 z dne 14. marca 2005 (v nadaljevanju: zakon št. 80/2005) in v sklepu OEEP za izvajanje tega sklepa (skupaj: ukrep na podlagi zakona 80/2005), opredeljen kot nova nezdružljiva pomoč.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov:

1.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev splošnega načela dobrega upravljanja.

Tožeča stranka meni, da je Komisija storila napako, s tem da je zgoraj navedena ukrepa presojala skupaj, saj bi bila ob upoštevanju objektivne razlike med njima glede pravne podlage, naslovnikov in predvidenega mehanizma nadomestila potrebna njuna ločena presoja. To je povzročilo prekrivanje argumentov Komisije, kar je otežilo obrambo.

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev in napačno uporabo člena 107(1) PDEU glede pojma državne pomoči.

Tožeča stranka meni, da je Komisija napačno menila, da sta navedena ukrepa državna pomoč, saj pri obeh nista izpolnjeni predpostavki prednosti glede na normalne razmere na trgu, ki bi lahko izkrivljala konkurenco, in vpliva na trgovino v Skupnosti. Zlasti:

 

kar zadeva ukrep na podlagi dekreta iz leta 2004, ta ne podeljuje nobene prednosti, saj gre samo za subjektivno razširitev ukrepa, za katerega je Komisija v zadevi „Alumix“ (1) že ugotovila, da ne gre za pomoč, saj je izključila, da bi tarifa za električno energijo, ki jo je uporabljala družba Alumix, zanjo pomenila prednost. Poleg tega ukrep na podlagi dekreta iz leta 2004 ne more vplivati na trgovino v Skupnosti – kar zadeva družbo Eurallumina – saj je trg aluminijevega oksida v EU nezadosten in morebitno zmanjšanje njene dejavnosti ne bi bilo nadomeščeno s povečanjem izvoza gospodarskih subjektov iz drugih držav članic, katerih zmogljivosti so že polno izkoriščene;

 

kar zadeva ukrep na podlagi zakona 80/2005 ta ne podeljuje prednosti glede na normalne razmere na trgu, saj je glede na anomalije trga električne energije v Italiji in predvsem na Sardiniji – kjer se umetno vzdržuje visoka cena električne energije zaradi nepovezanosti s celino – sklicevanje na cene, ki so se na evropski ravni izoblikovale na borzah, veljavna referenca za presojo „tržne“ tarife dejavnosti upravičencev. Glede trgovine v Skupnosti veljajo enake ugotovitve kot glede ukrepa na podlagi uredbe iz leta 2004.

3.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev in napačno uporabo člena 107(3) glede izjeme v zvezi z regionalnimi pomočmi iz točke (a).

Tožeča stranka meni, da je Komisija napačno menila, da ukrepa nista združljiva kot regionalna pomoč. Zlasti navaja te vidike:

 

obstoj neugodnosti za regijo zaradi neobstoja povezave med Sardinijo in celino, zaradi česar je oskrba upravičencev z energijo manj ugodna, in dejstvo, da so energetsko zahtevni upravičenci ogrodje proizvodne strukture otoka ter bistveno vplivajo na stopnjo zaposlenosti;

 

sorazmernost in primernost obravnavanih ukrepov za odpravo te neugodnosti, ki so začasni ukrepi, namenjeni preprečevanju delokalizacije upravičencev vse do odprave položaja strukturne neugodnosti s pomočjo iniciativ za ustvarjanje zadostnih povezav s Sardinijo, ki jih je Italija začela in zdaj že končala, ter s pomočjo posebnih naložb za učinkovitost, h katerim so se podjetja sama zavezala;

 

ukrepi so začasni in de facto pojemajoči.

4.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na bistveno kršitev postopka – pomanjkljivost obrazložitve.

Tožeča stranka meni, da Komisija izpodbijanega sklepa ni zadostno obrazložila, zlasti glede:

 

razlike med ukrepom na podlagi dekreta iz leta 2004 in ukrepom iz odločbe „Alumix“;

 

obstoja morebitnega izkrivljanja konkurence in vpliva na trgovino med državami članicami;

 

sorazmernosti ukrepa na podlagi dekreta iz leta 2004.

5.

Peti tožbeni razlog se nanaša na napako pri presoji okoliščin, ki utemeljujejo legitimno pričakovanje.

Tožeča stranka meni, da je Komisija napačno presodila, da niso podane okoliščine, ki bi utemeljevale legitimno pričakovanje družbe Eurallumina o tem, da ukrep na podlagi dekreta iz leta 2004 ni pomoč.

(1)  UL C 288/4, 1.10.1996, str. 4.

  翻译：