—

zajemajo vse vojaško osebje, vključno z logističnim in podpornim osebjem;

—

se nanašajo na položaj, v katerem bi opravljena vojaška služba v posameznem spopadu sama po sebi vključevala storitev vojnih zločinov, vključno s položaji, v katerih bi prosilec za status begunca pri takih zločinih sodeloval zgolj posredno, ker je verjetno, da bi z opravljanjem svojih nalog zagotavljal nujno podporo pripravi ali izvedbi teh zločinov;

—

se ne nanašajo izključno na položaje, v katerih je dokazano, da so bili vojni zločini že storjeni, ali v katerih bi bil mogoč postopek pred Mednarodnim kazenskim sodiščem, ampak tudi na položaje, v katerih prosilec za status begunca lahko dokaže, da je zelo verjetno, da bodo taki zločini storjeni;

—

mora presoja dejstev, ki jo morajo za opredelitev okoliščin zadevne službe opraviti sami nacionalni organi pod nadzorom sodišča, temeljiti na sklopu indicev, ki ob upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega primera, med drugim tistih, ki se nanašajo na upoštevna dejstva v zvezi z izvorno državo v času odločanja o prošnji ter na individualni položaj in osebne okoliščine prosilca, dokazuje, da je glede na okoliščine službe storitev zatrjevanih vojnih zločinov verjetna;

—

je treba pri presoji, ki jo morajo opraviti nacionalni organi, upoštevati okoliščine, da je bilo vojaško posredovanje izvedeno na podlagi pooblastila Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov ali konsenza mednarodne skupnosti in da država ali države, ki izvajajo operacije, prepovedujejo vojne zločine, in

—

mora biti zavrnitev opravljanja vojaške službe edini način, ki prosilcu za status begunca omogoča, da se izogne sodelovanju pri zatrjevanih vojnih zločinih, in da zato okoliščina, da prosilec za status begunca ni uporabil postopka za pridobitev statusa osebe z ugovorom vesti, izključuje vsakršno zaščito na podlagi člena 9(2)(e) Direktive 2004/83, razen če navedeni prosilec dokaže, da mu v konkretnem položaju ni bil na razpolago noben tak postopek.