4.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 253/16

1.

Ali je mogoče fizično osebo, ki z drugimi fizičnimi osebami sklene pogodbo o združitvi v združenje, ki je brez pravne osebnosti, ni identificirano za davčne namene in katerega cilj je prihodnja izvedba dela (gradbenega objekta) na zemljišču, ki je del osebnega premoženja nekaterih pogodbenikov, glede na okoliščine iz postopka v glavni stvari šteti za davčnega zavezanca za DDV v smislu člena 9(l) Direktive o DDV (1), čeprav so davčni organi dobave gradbenih objektov na zemljišču, ki je del osebnega premoženja nekaterih pogodbenikov, v okviru davčnega sistema prvotno obravnavali kot prodaje, ki spadajo na področje upravljanja zasebnega premoženja teh oseb?

2.

Ali je treba glede na okoliščine postopka v glavni stvari načela pravne varnosti, varstva zaupanja v pravo in druga splošna načela v zvezi z DDV, kakršna izhajajo iz Direktive 2006/112, razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni praksi, na podlagi katere davčni organ, potem ko je prvotno od fizične osebe pobral davek na dobiček od prenosa lastnine, ki je del osebnega premoženja, pri čemer se primarno pravo ni v ničemer bistveno spremenilo, na podlagi istih dejanskih okoliščin po dveh letih ponovno preuči položaj in te iste transakcije opredeli kot gospodarske dejavnosti, ki so predmet DDV, ter retroaktivno obračuna dodatni znesek?

3.

Ali je treba člene 167, 168 in 213 Direktive o DDV, preučene z vidika načela davčne nevtralnosti, razlagati tako, da v okoliščinah postopka v glavni stvari nasprotujejo temu, da davčni organ davčnemu zavezancu zavrne pravico do odbitka DDV, ki ga mora plačati ali ga je plačal za blago in storitve, ki so se uporabili za namene obdavčljivih transakcij, samo zato, ker takrat, ko so se zanj opravljale zadevne storitve, ni bil identificiran kot davčni zavezanec za namene DDV?

4.

Ali je mogoče glede na okoliščine postopka v glavni stvari določbe člena 179 Direktive razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni zakonodaji, ki za davčnega zavezanca, za katerega se uporablja posebna shema oprostitve in ki je prepozno vložil zahtevek za identifikacijo za namene DDV, določa obveznost plačila davka, ki ga je bilo treba pobrati, pri čemer nima pravice do odbitka vrednosti zneska odbitnega davka za posamezno davčno obdobje, pri čemer se pravica do odbitka izvaja pozneje na podlagi davčnega obračuna, predloženega po identifikaciji davčnega zavezanca za namene DDV, kar lahko vpliva na obračun dodatnih zneskov?