9.2.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 46/28


Tožba, vložena 4. decembra 2014 – Evropska komisija/Portugalska republika

(Zadeva C-557/14)

(2015/C 046/35)

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: G. Braga da Cruz in E. Manhaeve, agenta)

Tožena stranka: Portugalska republika

Predlogi tožeče stranke

Ugotovi naj se, da Portugalska republika s tem, da ni sprejela vseh potrebnih ukrepov za izvršitev sodbe z dne 7. maja 2009, izdane v zadevi C-530/07 (1), Komisija/Portugalska republika, ni izpolnila obveznosti iz člena 260(1) PDEU;

Portugalski republiki naj se naloži plačilo denarne kazni 20  196 EUR za vsak dan zamude pri izvršitvi sodbe, izdane v navedeni zadevi C-530/07, od dne izdaje sodbe v tej zadevi do izvršitve sodbe, izdane v navedeni zadevi C-530/07;

Portugalski republiki naj se naloži plačilo pavšalnega zneska 2  244 EUR na dan od dne izdaje sodbe v navedeni zadevi C-530/07 do dne izdaje sodbe v tej zadevi ali do dne izvršitve sodbe, izdane v navedeni zadevi C-530/07, če bi se to zgodilo prej;

Portugalski republiki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

I.

Določitev sankcije: temeljiti mora na treh merilih.

1.

Resnost kršitve: Komisija predlaga koeficient resnosti 3 na lestvici od 1 do 20. V skladu s Sporočilom Komisije o izvajanju člena 228 Pogodbe ES (v nadaljevanju: Sporočilo iz leta 2005) Komisija izračuna ta koeficient ob upoštevanju:

(a)

pomen določb Unije, ki so bile kršene: Iz členov 1, 2, 3(1) in 4 ter Priloge I k Direktivi Sveta 91/271/EGS (2) z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (v nadaljevanju: Direktiva 91/271/EGS) je razvidno, da neobdelana komunalna odpadna voda, ki vstopa v sprejemne vode, povzroča onesnaženje, ki pomembno vpliva na kakovost teh voda in na z njimi povezane ekosisteme. Zbiranje in obdelava vse komunalne odpadne vode iz aglomeracij s populacijskim ekvivalentom (PE) večjim od 15  000 je ključnega pomena za ohranitev in izboljšanje kakovosti sprejemnih voda, vodnih in kopenskih ekosistemov, ki so neposredno odvisni od teh vodnih teles, ter za zagotavljanje celovite in pravilne uporabe drugih direktiv Unije.

(b)

posledice te kršitve za splošne in posamezne interese:

Varstvo okolja in zdravja ljudi sta v splošnem interesu. Nepopolna izvršitev sodbe Sodišča, izdane v zadevi C-530/07 (v nadaljevanju: sodba) predstavlja pomembno tveganje okoljskega onesnaževanja in ima posledice za zdravje ljudi.

Nepopolna izvršitev sodbe lahko vpliva tudi na uporabo drugih direktiv Evropske unije in neposredno vpliva na možnost državljanov, da uporabljajo neonesnažena sprejemna vodna telesa, ki omogočajo opravljanje prostočasnih dejavnosti, kar lahko vpliva na turistični sektor in s tem povezano gospodarsko dejavnost.

(c)

Druge obteževalne in olajševalne okoliščine:

Olajševalne:

(i)

Število aglomeracij s PE večjim od 15  000, ki niso v skladu s členom 4 Direktive 91/271/EGS, se je od izdaje sodbe na podlagi člena 258 PDEU zmanjšalo s 15 na 2.

(ii)

Kar zadeva aglomeracijo Vila Real de Santo António, od leta 2009 deluje nova čistilna naprava in zgolj tri območja te aglomeracije z njo niso povezana; kar zadeva Matosinhos, sedanja čistilna naprava omogoča primarno čiščenje odpadne vode iz te aglomeracije, ki je nato izpuščena v morje po podvodnem kanalu več kot dva kilometra od obale.

V skladu s portugalskimi organi to ne vpliva na kakovost kopalnih voda.

Obteževalne:

(i)

Popolna izvršitev sodbe ne bo mogoča pred letom 2018, čeprav je bilo treba zadevne obveznosti zbiranja in obdelave v tej zadevi v celoti izpolniti najpozneje do 31. decembra 2000.

(ii)

Zadevne določbe Direktive 91/271/EGS, ki jih še vedno krši Portugalska republika, določajo jasne obveznosti.

(iii)

Časovnice, ki so jih portugalski organi zaporedoma predložili Komisiji, so bile kršene, in po mnenju Komisije gre za resne kršitve.

(iv)

Veliko število postopkov za ugotavljanje kršitev zoper Portugalsko, vključno s sodbami, ki jih je Sodišče že izdalo na tem specifičnem področju komunalnih odpadnih voda, kaže na ponavljajoča kršitvena ravnanja, in to na področju, na katerem so posledice za zdravje ljudi in okolje posebej pomembne.

2.

Trajanje kršitve: Komisija ob upoštevanju časa, ki je že pretekel od izdaje sodbe, predlaga uporabo najvišjega koeficienta trajanja kršitve, in sicer 3.

3.

Nujnost zagotoviti odvračilni učinek sankcije: Kot je pojasnjeno v Sporočilu iz leta 2005, se odvračilni učinek upošteva v obliki faktorja „n“, opredeljenega kot geometrično povprečje, ki po eni strani temelji na bruto domačem proizvodu (BDP) zadevne države članice in po drugi strani na ponderiranju glasov v Svetu. Faktor „n“, ki trenutno velja za Portugalsko, je 3,40.

II.   Izračun zneska sankcije:

(a)

denarna kazen na dan zamude:

V skladu s Sporočilom iz leta 2005 se izračuna po tej formuli:

Pavšalna osnova denarne kazni x koeficient resnosti x koeficient trajanja x faktor „n“ ali v obravnavani zadevi 660 x 3 x 3 x 3,40 = 20  196 EUR/dan.

Za zagotovitev postopnega zmanjšanja denarne kazni na dan zamude Komisija predlaga, da se znesek denarne kazni na dan zamude (20  196 EUR/dan) deli s številom PE, ki še niso v skladu s sodbo. Po najnovejših podatkih je število PE, ki še niso v skladu z Direktivo 91/271/EGS, 3 21  950. Zato Komisija predlaga, da se znesek pavšalne osnove denarne kazni (20  196 EUR/dan) deli z 3 21  950.

Rezultat te delitve (20  196: 3 21  950) oziroma 0,06 EUR/dan se bo odštel od pavšalnega zneska denarne kazni za vsak PE, ki bo v vmesnem času usklajen.

(b)

Pavšalni znesek:

Metoda izračuna dnevnega zneska za določitev pavšalnega zneska je v veliki meri podobna za določitev denarne kazni, in sicer gre za pomnožitev enotne pavšalne osnove s koeficientom resnosti, dobljeni rezultat pa se pomnoži s fiksnim faktorjem za državo (faktor „n“), v katerem sta hkrati upoštevana plačilna zmožnost države članice ter število glasov, ki jih ima v Svetu.

Vendar pa bo Komisija pri pavšalnem znesku izhajala iz nižje pavšalne osnove kot pri določitvi denarne kazni, saj kršitev države članice ob izdaji sodbe na podlagi člena 260 PDEU pridobi na teži, ker država ni izpolnila dveh zaporednih sodb Sodišča. Enotna pavšalna osnova za plačilo pavšalnega zneska je trenutno določena na 220 EUR/dan, pri čemer se tu ne predlaga uporaba koeficienta trajanja.

Ob upoštevanju enotne pavšalne osnove, koeficienta resnosti in faktorja „n“ znaša dnevni znesek za določitev pavšalnega zneska 220 x 3 x 3,40 = 2  244 EUR.

(c)

Test najnižjega pavšalnega zneska:

Ob upoštevanju najnižjega pavšalnega zneska, določenega za zadevno državo članico, je treba preučiti, ali se Sodišču predlaga naložitev dnevnega zneska ali pavšalnega zneska. Zato je treba primerjati na eni strani skupno vrednost dnevnih zneskov, na podlagi katerih se določi pavšalni znesek, do odločitve Komisije (da vloži tožbo na podlagi člena 260 PDEU) in na drugi strani najnižji pavšalni znesek, določen za zadevno državo članico.

Število dni od izdaje sodbe (7. maja 2009) do dne odločitve Komisije, da vloži tožbo na podlagi člena 260 PDEU, (16. oktober 2014) je 1  987. Tako je na datum navedene odločitve Komisije skupna vrednost dnevnih zneskov, na podlagi katerih se določi pavšalni znesek, 2  244 EUR x 1  987 dni = 4 4 58  828 EUR.

Najnižji pavšalni znesek, določen za Portugalsko, je trenutno 1 8 75  000 EUR.

Ker je skupna vrednost dnevnih zneskov, na podlagi katerih se določi pavšalni znesek, na dan 16. oktobra 2014 večja od najnižjega pavšalnega zneska, določenega za Portugalsko, Komisija tako predlaga, naj se Portugalski naloži plačilo dnevnega zneska za določitev pavšalnega zneska, in sicer 2  244 EUR na dan od dne izdaje sodbe do dne izdaje sodbe na podlagi člena 260 PDEU ali do dne, ko bo Portugalska izvršila prvonavedeno sodbo, če bi se to zgodilo prej.


(1)  EU:C:2009:292.

(2)  UL L 135, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 26.


  翻译: