—

razveljavi sodbo Splošnega sodišča;

—

dokončno odloči o tožbenih razlogih, navedenih v ničnostni tožbi pritožnika, kadar faza postopka to dopušča, in odločbe, izpodbijane na prvi stopnji, delno razglasi za nične;

—

podredno, zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču;

—

Komisiji naloži plačilo stroškov.

—

Splošno sodišče napačno pravno presodilo stališče Komisije v zvezi s pomenom enotnega gospodarskega subjekta (vključeni prodajni oddelek proizvajalca izvoznika, ki je zunaj države izvoznice) za namene uporabe člena 2(9) Uredbe (ES) št. 1225/2009 ( 1 ) (v nadaljevanju: osnovna protidampinška uredba) in napačno uporabilo pravo, ker ni odločilo o trditvah pritožnika na podlagi sodne prakse Interpipe in Nikopolsky, in tako vplivalo na pravico pritožnika do sodne presoje.

—

Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo, vključno pri presoji sodne prakse, ki jo je preučilo, ker je dokazno breme glede višine zneska prilagoditve na podlagi člena 2(9) osnovne protidampinške uredbe naložilo zadevni stranki, ki zatrjuje, da je prilagoditev previsoka, na podlagi dokazanega obstoja enotnega gospodarskega subjekta;

—

Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo, ker je odločilo, da obstoj enotnega gospodarskega subjekta v izpodbijanih odločbah in pred Splošnim sodiščem ni bil sporen ter ker je svojo sodbo utemeljilo na predpostavki, da zavrnitev obstoja enotnega gospodarskega subjekta s strani Komisije v besedilu izpodbijanih odločb ni bila vsebovana; Splošno sodišče je opustilo presojo tega, da je Komisija to zavrnitev sprejela v okviru vzporedne vmesne preiskave na podlagi člena 11(3) osnovne protidampinške uredbe, ki se nanaša na iste uvoze in isto obdobje.