9.1.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 6/49 |
Tožba, vložena 31. oktobra 2016 – BNP Paribas/ECB
(Zadeva T-768/16)
(2017/C 006/61)
Jezik postopka: francoščina
Stranki
Tožeča stranka: BNP Paribas (Pariz, Francija) (zastopnika: A. Champsaur in A. Delors, odvetnika)
Tožena stranka: Evropska centralna banka
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
— |
na podlagi členov 256 in 263 PDEU razglasi za ničen Sklep ECB/SSM/2016 – R0MUWSFPU8MPRO8K5P83/136 ki ga je Evropska centralna banka sprejela 24. avgusta 2016; |
— |
Evropski centralni banki naloži plačilo vseh stroškov. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.
1. |
Prvi tožbeni razlog: napačna uporaba prava s strani Evropske centralne banke (ECB) pri razlagi določb Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL 2013, L 176, str. 1; v nadaljevanju: Uredba št.o575/2013). Tožeča stranka tako zlasti graja Sklep ECB z dne 24. avgusta 2016, s katerim je bil zavrnjen predlog, ki ga je vložila za izdajo dovoljenja, da iz izračuna količnika finančnega vzvoda izključi izpostavljenosti javnega sektorja (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), in sicer, ker:
|
2. |
Drugi tožbeni razlog: očitna napaka v izpodbijanem sklepu glede presoje bonitetnega tveganja v zvezi z reguliranimi prihranki, ker naj ECB ne bi upoštevala pravnega okvira in empiričnih podatkov v zvezi s temi prihranki ter upoštevna poročila Evropskega bančnega organa, in naj bi storila tako napako pri presoji tudi glede tveganja finančnega vzvoda in drugih s tem povezanih bonitetnih tveganj. |
3. |
Tretji tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti, ker naj bi bilo z izpodbijanim sklepom na eni strani kršeno splošno načelo sorazmernosti, določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji, in na drugi strani naj ne bi bile spoštovane posebne zahteve v zvezi z načelom sorazmernosti na področju bonitetnega nadzora, v skladu s katerimi so bonitetne zahteve prilagojene poslovnemu modelu banke in s tem povezanimi tveganji za finančni sektor in za gospodarstvo. |