1.

Ali je treba člena 5 in 7 Uredbe (ES) št. 261/2004 (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 (1) razlagati tako, da pomenita, da so letalski potniki upravičeni do odškodnine v skladu z Uredbo več kot enkrat na podlagi iste rezervacije, kadar je dejanski letalski prevoznik potnike preusmeril na let, ki je bil odpovedan ali imel več kot tri ure zamude, kar posledično pomeni, da odškodnina iz člena 7 Uredbe ni pavšalna, temveč odvisna od števila odpovedi ali obsega odpovedi in potemtakem zamude?

2.

Če je odgovor na zgoraj navedeno vprašanje pritrdilen, kako je to mogoče uskladiti z načelom iz sodbe Sodišča EU z dne 19. novembra 2009 v zadevi Sturgeon in drugi (združeni zadevi C-402/07 in C-432/07) (2), v skladu s katerim je treba člen 5 Uredbe razlagati tako, da pomeni, da je treba potnike, katerih leti imajo zamudo, izenačiti s potniki, katerih leti so odpovedani, v skladu s pravili o odškodnini, če je Sodišče EU v sodbi z dne 23. oktobra 2012 v zadevi Nelson in drugi (združeni zadevi C-581/10 in C-629/10) (3), razsodilo, da zamude, ki presega tri ure, ni mogoče upoštevati pri izračunu pavšalne odškodnine?