1.

Ali je treba Direktivo 2014/42/ЕU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji (UL 2014, L 127, str. 39, popravek v UL 2014, L 138, str. 114) in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah uporabiti v primeru kaznivega dejanja, pri katerem gre za posedovanje prepovedanih drog za namene njihove prodaje in je to kaznivo dejanje storil bolgarski državljan na ozemlju Republike Bolgarije, pri čemer je bila tudi morebitna gospodarska korist realizirana v Republiki Bolgariji in se tam nahaja?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: Kaj je treba razumeti pod pojmom „gospodarske koristi, […] posredno pridobljene s kaznivim dejanjem“ iz člena 2(1) navedene direktive in ali lahko tako premoženjsko korist predstavlja denarni znesek, ki je bil začasno zavarovan in zasežen v stanovanju, v katerem je prebivala obsojena oseba in njena družina, in v osebnem avtomobilu, ki ga je uporabljala obsojena oseba?

3.

Ali je treba člen 2 navedene direktive razlagati tako, da nasprotuje določbi, kakršna je tista v členu 53(2) NK Republike Bolgarije, ki ne določa odvzema „gospodarske koristi, […] posredno pridobljene s kaznivim dejanjem“?

4.

Ali je treba člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da nasprotuje nacionalni določbi, kakršna je tista v členu 306(1), točka 1, NPK Republike Bolgarije, ki omogoča odvzem denarnega zneska v korist države, za katerega se zatrjuje, da ne pripada storilcu, temveč neki drugi osebi, ne da bi bilo tej tretji osebi omogočeno, da se kot stranka udeleži postopka in ne da bi imela neposredni dostop do sodnega varstva?