1.

Ali je treba člen 14(1)(c) Direktive 2003/96/ES (2) razlagati tako, da se oprostitev plačila trošarine iz te določbe uporablja za energente, za katere je ugotovljeno, da se uporabljajo za pogon plovil, ki plujejo po celinskih plovnih poteh Unije, čeprav ti energenti (v obravnavani zadevi plinsko olje) med to uporabo nimajo zahtevane minimalne vsebnosti sredstva za označevanje Solvent Yellow 124, če davčni organi ne razpolagajo z enim ali več indici, da je bil lastnik ali upravljavec plovila ali njegov zastopnik na krovu plovila (poveljnik plovila) v zvezi s skladiščenim plinskim oljem vpleten v goljufijo na področju trošarin, zlorabo ali izogibanje plačilu trošarine?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: ali je treba člen 7(2) Direktive 2008/118/ES (3) razlagati tako, da če se ugotovi, da je v rezervoarju za pogonsko gorivo plovila notranje plovbe zgolj plinsko olje, ki prihaja od dobavitelja goriva, ki mu je bilo s soglasjem davčnih organov dovoljeno sprostiti to plinsko olje v porabo z oprostitvijo plačila trošarine, že samo dejstvo, da plinsko olje nima zahtevane minimalne vsebnosti sredstva za označevanje Solvent Yellow 124, pomeni, da je obveznost plačila trošarine na podlagi člena 7(2)(a) te direktive nastala izključno v trenutku te predhodne sprostitve v porabo?

3.

Ali – če je odgovor na drugo vprašanje nikalen in se zato v takem primeru uporablja tudi člen 7(2)(b) Direktive 2008/118/ES – načelo sorazmernosti iz prava Unije nasprotuje temu, da se trošarina, dolgovana na podlagi člena 7(2)(b) Direktive 2008/118/ES, v skladu s členom 8(1)(b) te direktive pobere od poveljnika plovila, ki skladišči trošarinsko blago, čeprav ta oseba ni imela razloga, da bi dvomila, da je bilo plinsko olje v skladu s pravom Unije in nacionalnimi predpisi dobavljeno z oprostitvijo plačila trošarine?

4.

Ali je za odgovor na tretje vprašanje pomembno, da poveljnik plovila ne opravlja svojih nalog v okviru zaposlitve, ampak je tudi lastnik plovila?