Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata Nicola Yerrell in Horstpeter Kreppel, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 6. oktobra 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Republiki Avstriji.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, da:

I.

ugotovi, da Republika Avstrija ni izpolnila obveznosti iz členov 2, 7, 11, 12, 13 in 18 Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (1), s tem da 1. naslednjih pravnih aktov, ki naj bi predstavljali prenos direktive v avstrijski pravni red, namreč a) Landeslehrer-Dienstrechtsgesetz (LDG), b) Beamten-, Kranken- und Unfallversicherungsgesetz, c) Allgemeines Sozialversicherungsgesetz (ASVG) do zdaj – kljub poteku roka za prenos – ni izdala oz., če jih je medtem izdala, o njih ni obvestila Komisije; 2. ugotovi, da naslednjih členov direktive ni prenesla ali pa jih je pomanjkljivo prenesla v avstrijski pravni red, namreč a) člena 2(1) za učitelje v obveznih javnih šolah na Tirolskem b) člena 7(3) c) člena 8(2) d) člena 11(2) e) člena 12(4) f) člena 13(2)(a)(b).

II.	Republiki Avstriji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Rok za prenos Direktive 89/391/EGS (v nadaljevanju: direktiva) v avstrijski pravni red je potekel dne 31.12.1993.

Komisija meni, da prenos direktive še sedaj ni popoln oz. je pomanjkljiv.

Prvič niso bili sprejeti napovedani predlagani zakoni (namreč Landeslehrer-Dienstrechtsgesetz (LDG - avstrijski zakon o pravicah deželnih učiteljev iz delovnega razmerja), Beamten-, Kranken- und Unfallversicherungsgesetz (avstrijski zakon o zdravstvenem in nezgodnem zavarovanju uradnikov) in Allgemeines Sozialversicherungsgesetz (ASVG – avstrijski splošni zakon o socialnem zavarovanju)), ki so bili s strani avstrijske vlade napovedani kot ukrepi za uskladitev z direktivo, oz. če so medtem ti predlagani zakoni začeli veljati, Komisija o tem ni bila obveščena.

Drugič Komisija na podlagi posamičnih – skupno šestih – določb te direktive ugotavlja, da pravni akti, o katerih so avstrijske oblasti obvestile Komisijo, ne zagotavljajo popolnega ali pravilnega prenosa direktive.

Tako Komisija opominja, da učitelji v obveznih javnih šolah na Tirolskem, v nasprotju s členom 2(1) Direktive 89/391/EGS, ki določa obširno področje uporabe, še vedno niso zajeti z nobenim nacionalnim uskladitvenim ukrepom.

Po členu 7 direktive mora delodajalec imenovati enega ali več delavcev za opravljanje dejavnosti, povezanih z zaščito, pod pogojem, da so delavci ustrezno usposobljeni. Člen 7 po mnenju Komisije s tem daje prednost preprečevanju nevarnosti znotraj obrata, saj je vključitev pristojnih zunanjih služb ali oseb po členu 7(3) predvidena šele v primeru, da v podjetju oz. v obratu zaradi pomanjkanja strokovnega osebja za to ni možnosti (glej s tem v zvezi sodbo Sodišča Evropskih skupnosti z dne 22. maja 2003 v zadevi C-441/01, Komisija proti Nizozemski). Avstrijski uskladitveni ukrepi pa omogočajo delodajalcu izbiro med tem, ali bo pooblastil notranje ali zunanje strokovnjake za varnost.

Člen 8(2) (obveznost sprejetja ustreznih ukrepov za zagotavljanje prve pomoči, gašenja požarov in evakuacije delavcev) po mnenju Komisije ne določa nobenih izjem za mala podjetja. V nasprotju s tem so po avstrijskih uskladitvenih ukrepih mala podjetja izvzeta od te obveznosti.

Po mnenju Komisije ukrepi za uskladitev s členom 11(2) direktive ne zajemajo določenih obveznosti glede obveščanja s strani delodajalca, kot to predvideva ta člen.

Člen 12(4) direktive določa, da v tem členu predvideno usposabljanje delavcev ne sme iti na račun teh delavcev. Z avstrijskimi uskladitvenimi ukrepi je bilo sicer določeno, da čas, porabljen za takšno izobraževanje, šteje v plačani delovni čas. Vendar pa naj ne bi bilo določeno, kdo nosi materialne stroške takšnih izobraževanj.

Končno Komisija opominja, da člen 13(2)(a)(b) direktive ni bil popolno prenesen v avstrijski pravni red. V nasprotju s točko (a) naj nevarne snovi ne bi bile zajete s pojmom „delovna oprema“ v smislu člena 15 ASchG (Arbeitnehmerinnenschutzgesetz – avstrijski zakon o varstvu pri delu) oz. člena 15 B-BSG (Bundesbedienstetenschutzgesetz – avstrijski zakon o varnosti in zdravstvenem varstvu javnih uslužbencev). Poleg tega naj ne bi bila v avstrijski pravni red prenesena obveznost iz točke (b), da je potrebno osebno varovalno opremo po uporabi vrniti na predvideno mesto.

---

(1)   UL L 183, 29.6.1989, str. 1.