2.4.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 82/25 |
Tožba Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska proti Svetu Evropske unije, vložena dne 17. februarja 2005
(Zadeva C-77/05)
(2005/C 82/50)
Jezik postopka: angleščina
Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska, ki ga zastopa Elizabeth O'Neill, zastopnica, z naslovom za vročanje v Luxembourgu, je dne 17. februarja 2005 na Sodišče Evropskih skupnosti vložilo tožbo proti Svetu Evropske unije.
Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:
1. |
razglasi za nično Uredbo Sveta (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (1), |
2. |
določi, na podlagi člena 233 ES, da po razglasitvi ničnosti Uredbe o agenciji za meje in do sprejetja novih določb še naprej veljajo določbe Uredbe o agenciji za meje, razen kolikor imajo učinek izključitve Združenega kraljestva od sodelovanja pri uporabi Uredbe agencije za meje, |
3. |
Svetu naloži plačilo stroškov postopka. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Združenemu kraljestvu je bila kršena pravica do sodelovanja pri sprejetju Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Uredba o agenciji za meje) čeprav je, na podlagi člena 5(1) Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije (Schengenski Protokol) in člena 3(1) Protokola o stališču Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, sporočila, da to želi. Razglasitev ničnosti Uredbe o agenciji za meje je utemeljena s tem, da izključitev Združenega kraljestva od njenega sodelovanja pri sprejetju pomeni bistveno kršitev določb postopka in/ali kršitev Pogodbe v smislu člena 230(2) ES.
Bistvena navedba Združenega kraljestva je ta, da je Svet s tem, ko jo je izključil od sprejetja Uredbe o agenciji za meje, deloval na osnovi zmotne razlage povezave členov 5 in 4 Schengenskega Protokola. Še zlasti navaja:
(a) |
razlagi Sveta, po kateri se pravica do sodelovanja, ki ji jo podeljuje člen 5 Schengenskega Protokola, nanaša samo na ukrepe, ki temeljijo na določbah schengenskega pravnega reda, v katerem je Združeno kraljestvo sodelovalo na podlagi Odločbe Sveta, sprejete na podlagi člena 4, nasprotuje s strukturo in besedilom teh členov, s samo naravo mehanizma člena 5 in z Izjavo o členu 5, ki je bila priložena Sklepni listini Amsterdamske pogodbe; |
(b) |
razlaga Schengenskega Protokola s strani Sveta se ne zahteva, da bi pravilo „brez vpliva na“ v členu 7 Protokola o stališču Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, imelo polni učinek. Taka razlaga se tudi ne zahteva za ohranitev neokrnjenosti schengenskega pravnega reda. Kot sredstvo za ohranitev pravnega reda bi njegov nasprotni učinek na Združeno kraljestvo bil skrajno nesorazmeren; |
(c) |
glede na širok in nedoločen pojem ukrepov, izvedenih iz schengenskega pravnega reda, ki jih Svet uporablja v svoji praksi, bi mehanizem iz člena 5 Schengenskega Protokola, po razlagi Sveta, lahko učinkoval na način, ki krši načelo pravne varnosti in temeljna načela v zvezi z okrepljenim sodelovanjem. |
Podredno, Združeno kraljestvo navaja, da če bi razlaga Sveta o razmerja med členoma 5 in 4 Schengenskega Protokola bila pravilna, bi to nujno vodilo do ozke razlage pojma ukrepa, izvedenega iz schengenskega pravnega reda v smislu člena 5, kot ukrepa, ki je neločljivo povezan s pravnim redom; Uredba o agenciji za meje pa ni tak ukrep.
(1) UL L 349, str. 1.