SPREJETA BESEDILA
P6_TA(2005)0350
Turčija
Resolucija Evropskega parlamenta o začetku pristopnih pogajanj s Turčijo
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2004 o rednem poročilu za leto 2004 in priporočilu Komisije o napredku Turčije pri pripravah za članstvo (1) in svojih predhodnih resolucij v zvezi s tem, sprejetih med 18. junijem 1987 in 15. decembrom 2004, |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2005 o vlogi žensk v turškem družbenem, gospodarskem in političnem življenju (2), |
|
— |
ob upoštevanju sklepov zasedanja Evropskega sveta 17. decembra 2004, |
|
— |
ob upoštevanju okvirnega osnutka pristopnih pogajanj s Turčijo, kot jih je predstavila Komisija 29. junija 2005, |
|
— |
ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta o začetku pristopnih pogajanj s Turčijo, |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. aprila 2004 o Cipru (3), |
|
— |
ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika, |
|
A. |
ker po ugotovitvah Komisije Turčija zadovoljivo izpolnjuje politična merila iz Kobenhavna, zaradi česar je Komisija priporočila začetek pristopnih pogajanj, |
|
B. |
ker je Evropski svet leta 2002 sklenil, da bo Evropska unija v primeru izpolnitve kopenhagenskih političnih meril s strani Turčije takoj začela pristopna pogajanja, |
|
C. |
ker je Evropski parlament 15. decembra 2004 izrazil mnenje, da je začetek pristopnih pogajanj priporočljiv pod pogojem, da ima v prvi fazi pogajanj prednost popolno uresničevanje političnih meril; da se bodo potemtakem pogajanja na ministrski ravni začela z oceno izpolnjevanja političnih meril, še posebej na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin tako v teoriji kot v praksi, z odprto možnostjo, da se v vmesnem času na dnevni red pogajanj uvrstijo tudi druga poglavja, |
|
D. |
ker je Evropski parlament ob tej priložnosti poudaril, da sicer spoštuje demokratično voljo grške ciprske skupnosti, a je hkrati izrazil obžalovanje, da slednja ni uspela doseči rešitve problema, zato je turške oblasti pozval, naj ohranijo svojo konstruktivno držo pri iskanju nepristranskega odgovora na ciprsko vprašanje na osnovi Ananovega načrta in temeljnih načel EU in naj v skladu z zadevnimi resolucijami OZN čim prej po določenem časovnem razporedu umakne svoje sile; ker je izrazil prepričanje, da je umik turških sil nujen korak na poti k nadaljnjemu umirjanju razmer, ponovne vzpostavitve dialoga med vpletenimi stranmi in priprave trajne rešitve; ker je turške oblasti pozval, naj priznajo Republiko Ciper; ker je turške oblasti opozoril na dejstvo, da so pogajanja o pristopu dejansko medvladna pogajanja med Turčijo na eni strani in 25 državami članicami EU na drugi, torej tudi Republiko Ciper kot eno od teh držav članic; ker je opozoril, da začetek pogajanj predpostavlja priznanje Cipra s strani Turčije, |
|
E. |
ker je Evropski parlament pozval turške oblasti, naj odpravijo vse obstoječe omejitve, ki se nanašajo na ladje pod ciprsko zastavo, ki trgujejo s katero od držav članic EU, |
|
F. |
ker je Evropski svet 17. decembra 2004 sklenil, da Turčija zadovoljivo izpolnjuje kopenhagenska politična merila, potrebna za začetek pristopnih pogajanj 3. oktobra 2005, pod pogojem, da zagotovi uveljavitev šestih pomembnih zakonodajnih predpisov in v skladu z lastno obvezo podpiše protokol, ki sporazum iz Ankare razširja na deset novih držav članic; ker mora Evropska unija upoštevati predhodno izražene obveze, |
|
G. |
ker je Turčija 1. junija 2005 sprejela šest pomembnih zakonodajnih predpisov, za katere je bila pozvana, naj jih sprejme, |
|
H. |
ker je Turčija 29. julija 2005 podpisala protokol, ki sporazum iz Ankare razširja na deset novih držav članic, vendar je skupaj s protokolom objavila izjavo, da podpis, ratifikacija in izvajanje tega protokola nikakor ne pomeni priznanja Republike Ciper, predvidenega v protokolu, |
|
I. |
ker Turčija hkrati nadaljuje z embargom na plovila, ki plujejo pod ciprsko zastavo oz. prihajajo iz pristanišč Republike Cipra in jim onemogoča dostop do turških pristanišč; ker ciprskim letalom še vedno odreka pravico do preleta in pristanka na turških letališčih, |
|
J. |
ker se turške oblasti še vedno niso zadovoljivo odzvale na zahteve, povezane z armenskimi vprašanji, ki jih je izpostavil Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 18. junija 1987 o politični rešitvi armenskega vprašanja (4), |
|
K. |
ker bi bila demokratična in gospodarsko stabilna Turčija v veliko korist celotni Evropi, |
|
L. |
ker lahko Turčija zagotovi nepovratnost procesa reform in pridobi potrebno podporo javnega mnenja v EU samo tako, da svojo pripravljenost na prevzem vrednot EU izkaže z odločnim izvajanjem in nadaljevanjem reform, |
|
M. |
ker se sposobnost Evropske unije za obvladovanje širitve šteje kot predpogoj, kot del kopenhagenskih meril, in ker mora zato Evropska unija s svoje strani pokazati, da je sposobna izvesti politično in strukturno reformo, |
|
1. |
ugotavlja, da Komisija in Svet zavzemata stališče, da je Turčija formalno izpolnila zadnje pogoje za začetek pristopnih pogajanj 3. oktobra 2005, in sicer uveljavljanje šestih preostalih zakonov ter, v skladu z njeno lastno zavezanostjo, podpis protokola o razširitvi sporazuma iz Ankare na deset novih držav; meni, da izvajanje v zvezi s tem in tudi na drugih področjih še ni končano; |
|
2. |
iskreno obžaluje, da je Turčija vzbudila dvome o pripravljenosti, da v celoti izvede vse določbe protokola, ko je skupaj z njim objavila izjavo, da podpis, ratifikacija in izvajanje tega protokola nikakor ne pomenijo priznanja Republike Cipra, predvidenega v protokolu; opominja Komisijo, da Parlamentu posreduje odgovor turške vlade, ali je enostranska izjava del postopka ratifikacije v turškem parlamentu; |
|
3. |
poudarja, da takšna enostranska izjava s strani Turčije ni sestavni del Protokola in nima nikakršnih pravnih učinkov na obveznosti Turčije v skladu s tem Protokolom, in ne bi smela biti poslana v ratifikacijo s strani Velike narodne skupščine; |
|
4. |
opominja Turčijo, da z ohranjanjem omejitev za plovila, ki plujejo pod ciprsko zastavo oz. prihajajo iz pristanišč Republike Cipra, prek onemogočanja dostopa do turških pristanišč, ter omejitev za ciprska letala, prek odrekanja pravico do preleta in pristanka na turških letališčih, krši sporazum iz Ankare in z njim povezano carinsko unijo ne glede na protokol, saj krši načelo prostega pretoka blaga; zato poziva Turčijo, naj v celoti izvaja vse določbe protokola; |
|
5. |
poziva Turčijo, da prizna genocid nad Armenci; šteje to dejanje kot predpogoj za pristop Evropski uniji; |
|
6. |
poziva Komisijo, naj do konca leta 2006 opravi popolno oceno izvajanja razširjenega sporazuma iz Ankare, in poudarja, da bo neizpolnjevanje tega sporazuma imelo resne posledice za pogajanja, lahko bi celo povzročilo njihovo ustavitev; zato zahteva, da je izvajanje predpisov s področja carinske unije med prvimi poglavji, ki se bodo obravnavala na pogajanjih leta 2006; |
|
7. |
ob spoštovanju demokratične volje grške skupnosti na Cipru znova izraža obžalovanje, da ni bilo mogoče doseči rešitve problema, in poziva turške oblasti, naj ohranijo svojo konstruktivno držo pri iskanju odgovora na ciprsko vprašanje, ki bi vodil k nepristranski rešitvi, na osnovi Annanovega načrta in načel, na katerih temelji EU, in naj v skladu z zadevnimi resolucijami OZN čim prej po določenem časovnem razporedu umakne svoje sile; meni, da je umik turških sil nujen korak na poti k nadaljnjemu umirjanju razmer, ponovni vzpostavitvi dialoga med stranema in pripravi trajne rešitve; znova poziva obe strani na Cipru, naj ponovno začneta pogovore pod vodstvom OZN o celoviti rešitvi spora; |
|
8. |
poudarja, da je hitra normalizacija odnosov med Turčijo in vsemi državami članicami EU, vključno s turškim priznanjem Republike Cipra, nujen sestavni del pristopnega procesa; poudarja, da se o turškem priznanju Republike Cipra nikakor ni moč pogajati; poziva turške oblasti, naj normalizirajo odnose med Turčijo in vsemi državami članicami EU in čim prej priznajo Republiko Ciper, ter poudarja, da bi neizpolnjevanje tega imelo resne posledice za pogajanja, lahko pa bi celo povzročilo njihovo ustavitev; |
|
9. |
poziva tudi Svet, naj uresniči svoje obljube in konča izolacijo turške skupnosti na Cipru; poziva Svet, naj si pod britanskim predsedstvom ponovno prizadeva za dosego sporazuma o paketu finančne pomoči ter o predpisih za olajšanje trgovine v zvezi s severnim delom Cipra, da bi EU upoštevala svojo zavezanost do turške skupnosti na Cipru; |
|
10. |
pozdravlja sprejetje in uveljavitev šestih pomembnih zakonov 1. junija 2005, kar je Evropski svet decembra 2004 postavil kot pogoj za začetek pogajanj; je še vedno zaskrbljen zaradi nekaterih delov sprejetih zakonov; je posebej zaskrbljen glede obtožb javnega tožilca proti Orhanu Pamuku, ki kršijo Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter poziva turško vlado, da zagotovi svobodo mišljenja in da izvede nadaljnje reforme kazenskega zakonika, še posebej člena 301(1); prav tako izraža zaskrbljenost zaradi člena 305 turškega kazenskega zakonika, ki kriminalizira „dejanja proti temeljnim nacionalnim interesom“ in uredbe o izvajanju zakona o društvih, ki vsebuje številne omejitve, med drugim predhodno odobritev tujega financiranja; resni pomisleki ostajajo tudi o nezadostnih zakonskih predlogih glede delovanja verskih skupnosti (zakon o ustanovah); |
|
11. |
vztraja, da bi moral pogajalski okvir odražati politične prednostne naloge, ki jih je Evropski parlament omenil v številnih resolucijah, v katerih Turčijo poziva k izpolnjevanju vseh političnih meril: stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo in človekove pravice ter spoštovanje in varstvo pravic manjšin; zato poziva, da se pred vsakim krogom pogajanj na ministrski ravni poda ocena političnih meril tako v teoriji kot praksi, s čimer se izvaja stalni pritisk na turške oblasti, da ohranjajo hitrost sprejemanja potrebnih reform; nadalje meni, da je za izpolnitev političnih meril treba določiti celoten program jasnih ciljev, časovni okvir in roke; |
|
12. |
poziva Svet, da v celoti spoštuje vse dele pogajalskega okvira, ki je določen v sklepih z zasedanja Evropskega sveta z dne 17. decembra 2004; v tem okviru zlasti poudarja, da je skupni cilj pogajanj pristop in da so pogajanja odprt proces, katerega izida ni mogoče zagotoviti vnaprej; ob upoštevanju vseh kopenhagenskih meril velja, da je treba v primeru, ko država kandidatka ni sposobna prevzeti vseh obveznosti, ki izhajajo iz članstva, zagotoviti, da je ta država kandidatka kar najtesneje in v celoti zasidrana v evropskih strukturah; |
|
13. |
v zvezi s tem poziva Svet in Komisijo, naj Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom držav članic EU letno poročata o napredku Turčije pri izpolnjevanju političnih meril, v to poročilo pa vključita vse preverjene primere mučenja, prijavljene v tem letu, ter število turških prosilcev za azil, ki so jih v tem letu sprejele države članice EU; |
|
14. |
poziva Komisijo, naj v primeru hudega in stalnega kršenja načel svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravic manjšin ter pravne države, ki bi se zgodilo po začetku pogajanj o posameznih poglavjih, po posvetu z Evropskim parlamentom v skladu s Pogodbo o Evropski uniji priporoči začasno prekinitev pogajanj; |
|
15. |
ugotavlja, da je mogoče vpliv turškega pristopa k EU na proračun v celoti oceniti šele po opredelitvi parametrov za finančna pogajanja s Turčijo v okviru finančne perspektive od leta 2014 dalje; |
|
16. |
poudarja, da priporočilo Komisije, da se izpogajajo dolga prehodna obdobja, posebne ureditve na področjih, kot so strukturne politike in kmetijstvo, ter trajna varovala za prost pretok delavcev ne bi smela negativno vplivati na prizadevanja Turčije za uskladitev s pravnim redom EU; |
|
17. |
poudarja, da bo začetek pogajanj prvi korak v dolgotrajnem procesu, ki je že po svoji naravi odprt proces in ki ne vodi „a priori“ in samodejno k pristopu; vendar poudarja, da je cilj pogajanj članstvo Turčije v EU, uresničevanje te ambicije pa je odvisno od prizadevanj na obeh straneh; tako pristop ni samodejna posledica začetka pogajanj; |
|
18. |
poudarja, da Pogodba iz Nice ni sprejemljiva osnova za nadaljnje odločitve o pristopu novih držav članic in zato vztraja, da je treba nujne reforme uveljaviti v okviru ustavnega postopka; |
|
19. |
opozarja, da je v skladu s sklepi Evropskega sveta v Kopenhagnu leta 1993 sposobnost Unije, da sprejme Turčijo ob ohranjanju zagona evropske integracije pomembno vprašanje v splošnem interesu Unije in Turčije; med pogajanji podpira Komisijo pri nadzorovanju sposobnosti Unije, da sprejme Turčijo, in zato opozarja Komisijo na zahtevo, vključeno v zadnji resoluciji Evropskega parlamenta o napredku Turčije glede pristopa, ki je bila sprejeta 15. decembra 2004, naj nadaljuje študijo vplivov v letu 2005, kar bo zagotovilo koristne podatke o tem pomembnem vidiku; |
|
20. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju Sveta Evrope, predsedniku Evropskega sodišča za človekove pravice in vladi ter parlamentu Turčije. |
(1) UL C 226 E, 15.9.2005, str. 189.
(2) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0287.
P6_TA(2005)0351
Začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti kreditnih institucij ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preoblikovanju Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (KOM(2004)0486 — C6-0141/2004 — 2004/0155(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2004)0486) (1), |
|
— |
ob upoštevanju členov 251(2) in 47(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija predložila predlog Parlamentu (C6-0141/2004), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0257/2005), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2004)0155
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 28. septembra 2005 z namenom sprejetja Direktive 2006/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega in tretjega stavka člena 47(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (2),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Direktiva 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (4) je bila večkrat bistveno spremenjena. Ker je treba navedeni direktivi dodati nadaljnje spremembe, bi jo bilo treba zaradi jasnosti preoblikovati. |
|
(2) |
Da bi olajšali začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti kreditnih institucij, je treba odstraniti najbolj moteče razlike med zakonodajami posameznih držav članic glede pravil, ki jih morajo te institucije upoštevati. |
|
(3) |
Ta direktiva predstavlja osnovni instrument za vzpostavitev notranjega trga z vidika svobode ustanavljanja in svobode opravljanja finančnih storitev na področju delovanja kreditnih institucij. |
|
(4) |
V sporočilu Komisije z dne 11. maja 1999 z naslovom „Izvajanje okvira za finančni trg: Akcijski načrt“ so navedeni različni cilji, ki jih je treba doseči za dokončno vzpostavitev notranjega trga finančnih storitev. Na Evropskem svetu v Lizboni z dne 23. in 24. marca 2000 se je določil cilj, da je treba Akcijski načrt izvesti do leta 2005. Preoblikovanje določb o lastnih sredstvih je bistvena sestavina Akcijskega načrta. |
|
(5) |
Ukrepe za usklajevanje kreditnih institucij je treba uporabljati za vse kreditne institucije, da bi tako lahko zaščitili prihranke in ustvarili enake konkurenčne pogoje za te institucije. Vendar pa bi bilo treba ustrezno upoštevati njihove objektivne statutarne razlike in njihove lastne cilje, kakor jih določajo nacionalne zakonodaje. |
|
(6) |
Iz navedenih razlogov bi moral biti obseg uporabe teh ukrepov čim širši in pokrivati vse institucije, katerih dejavnost je sprejemanje vračljivih sredstev od javnosti, ali v obliki depozitov ali v kakšni drugi obliki, kakor so na primer stalne izdaje obveznic in drugih primerljivih vrednostnih papirjev ter odobravanje kreditov za lasten račun. Predvideti bi bilo treba izjeme za nekatere kreditne institucije, za katere se ta direktiva ne more uporabljati. Določbe te direktive ne bi smele posegati v uporabo nacionalne zakonodaje, ki določa posebna dodatna dovoljenja, s katerimi kreditnim institucijam omogočijo, da izvajajo posebne dejavnosti ali začnejo opravljati posebne vrste poslov. |
|
(7) |
Primerno je izvesti le osnovno uskladitev, ki je potrebna in zadostna za zagotavljanje medsebojnega priznavanja dovoljenj in sistemov bonitetnega nadzora, kar omogoča izdajo enotne licence, priznane na celotnem ozemlju Skupnosti, pa tudi uporabo načela bonitetnega nadzora matične države članice. Zato je treba na zahtevo po izdelavi programa poslovanja gledati le kot na dejavnik, ki pristojnim organom omogoča sprejemanje odločitev na podlagi natančnejših informacij in objektivnih meril. Možen bi moral biti tudi ukrep prilagodljivosti pri zahtevah, povezanih s pravno obliko kreditnih institucij, v zvezi z zaščito nazivov bank. |
|
(8) |
Ker ciljev te direktive, torej določitve pravil za začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti kreditnih institucij ter za njihov bonitetni nadzor, države članice ne morejo same zadovoljivo doseči, ampak jih je mogoče zaradi obsega in učinkov te direktive lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev. |
|
(9) |
Za zagotavljanje izenačene zaščite varčevalcev in pravičnih konkurenčnih pogojev med primerljivimi skupinami kreditnih institucij so potrebne enakovredne finančne zahteve za kreditne institucije. Pred nadaljnjim usklajevanjem bi bilo treba oblikovati ustrezna strukturna razmerja, ki v okviru sodelovanja med nacionalnimi organi omogočajo spremljanje položaja primerljivih vrst kreditnih institucij v skladu z običajnimi metodami. Ta postopek naj bi pripomogel k postopnemu približevanju sistemov koeficientov, ki so vzpostavljeni in se uporabljajo v državah članicah. Kljub temu pa je treba razlikovati med koeficienti, ki se uporabljajo za zagotavljanje dobrega upravljanja kreditnih institucij, in koeficienti, ki so določeni za ekonomsko in monetarno politiko. |
|
(10) |
Načela medsebojnega priznavanja in nadzora matične države članice zahtevajo, da pristojni organi države ne smejo izdati ali morajo odvzeti dovoljenja, če dejavniki, kot na primer vsebina programov dejavnosti in geografska porazdelitev dejavnosti ali dejavnosti, ki se dejansko izvajajo, jasno kažejo na to, da je kreditna institucija izbrala pravni sistem neke države članice, zato da bi se izognila strožjim standardom, ki so v veljavi v drugi državi članici, na ozemlju katere opravlja ali namerava opravljati večji del svojih dejavnosti. Kadar to ni jasno razvidno iz dejavnikov, večina vseh sredstev podjetij ene bančne skupine pa je v drugi državi članici, katere pristojni organi izvajajo nadzor na konsolidirani osnovi, se lahko pristojnost za izvajanje nadzora na konsolidirani osnovi v smislu členov 125 in 126 spremeni le s privolitvijo omenjenih pristojnih organov. Kreditna institucija, ki je pravna oseba, bi morala pridobiti dovoljenje v državi, v kateri ima sedež. Kreditna institucija, ki ni pravna oseba, bi morala imeti sedež v državi, v kateri je pridobila dovoljenje. Poleg tega pa bi morale države članice zahtevati, da je sedež kreditnih institucij vedno v matični državi članici in da tam tudi dejansko posluje. |
|
(11) |
Pristojni organi ne bi smeli izdati ali podaljšati dovoljenja za poslovanje kreditne institucije, kadar obstaja možnost, da ne bodo mogli učinkovito izvajati nadzornih funkcij zaradi tesnih povezav med to institucijo in drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami. To velja tudi za kreditne institucije, ki že imajo dovoljenje za poslovanje. |
|
(12) |
Obseg učinkovitega izvajanja nadzornih funkcij nadzornih organov vključuje nadzor na konsolidirani osnovi, ki ga je treba izvajati nad kreditno institucijo, če tako določa zakonodaja Skupnosti. V takih primerih bi morali organi, ki so prejeli prošnjo za dovoljenje, biti zmožni ugotoviti, kateri organi so pristojni za izvajanje konsolidiranega nadzora nad to kreditno institucijo. |
|
(13) |
Ta direktiva omogoča državam članicam in/ali pristojnim organom uporabo kapitalskih zahtev na individualni in konsolidirani osnovi ter njihovo neuporabo, kadar menijo, da je to potrebno. Nadzor na individualni, konsolidirani in čezmejni osnovi je uporabno sredstvo za nadzorovanje kreditnih institucij. Ta direktiva omogoča pristojnim organom, da podpirajo čezmejne institucije tako, da pospešujejo sodelovanje med njimi. Za usklajevanje njihovih dejavnosti in zahtev po podatkih bi morali pristojni organi še nadalje zlasti uporabljati člene 42, 131 in 141. |
|
(14) |
Kreditnim institucijam z dovoljenjem za poslovanje v njihovih matičnih državah članicah bi moralo biti dovoljeno, da na celotnem ozemlju Skupnosti izvajajo katere koli ali vse dejavnosti, navedene v Prilogi I, z ustanavljanjem podružnic ali opravljanjem storitev. |
|
(15) |
Države članice lahko za kreditne institucije, ki jih je odobril pristojni organ, določijo tudi pravila, ki so strožja od pravil, določenih v prvem pododstavku člena 9(1), v členu 9(2) ter v členih 12, 19 do 21, 44 do 52, 75 in 120 do 122. Poleg tega lahko države članice zahtevajo, da se člen 123 upošteva na individualni ali drugi osnovi in da se delna konsolidacija, opisana v členu 73(2), uporabi na drugih ravneh znotraj skupine. |
|
(16) |
Medsebojno priznavanje dejavnosti, naštetih v Prilogi I, je primerno razširiti na dejavnosti, ki jih izvajajo finančne institucije kot podrejene družbe kreditnih institucij, kadar za te podrejene družbe velja konsolidiran nadzor njihovih nadrejenih družb in izpolnjujejo nekatere stroge pogoje. |
|
(17) |
V povezavi z uveljavljanjem pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev bi država članica gostiteljica morala imeti možnost zahtevati izpolnjevanje posebnih določb nacionalnih zakonov ali predpisov za institucije, ki nimajo dovoljenja za poslovanje kot kreditna institucija v matičnih državah, in za tiste dejavnosti, ki niso navedene v Prilogi I, pod pogojem, da so take določbe združljive z zakonodajo Skupnosti in so namenjene zaščiti splošnega interesa ter da za take institucije ali dejavnosti ne veljajo enakovredna pravila v skladu s to zakonodajo ali predpisi matičnih držav članic. |
|
(18) |
Države članice bi morale zagotoviti, da ni nobenih ovir za enako opravljanje medsebojno priznanih storitev, kakor to poteka v matični državi članici, če slednje ni v nasprotju s pravnimi predpisi, ki ščitijo splošne interese v državi članici gostiteljici. |
|
(19) |
Pravila, ki urejajo podružnice kreditnih institucij s sedeži zunaj Skupnosti, bi morala biti analogna v vseh državah članicah. Pomembno je zagotoviti, da ti predpisi ne bodo ugodnejši od tistih, ki veljajo za podružnice kreditnih institucij iz drugih držav članic. Skupnost bi morala imeti možnost skleniti sporazume s tretjimi državami, ki predvidijo uporabo predpisov, ki bodo takim podružnicam zagotavljali enako obravnavanje na celotnem ozemlju Skupnosti. Za podružnice kreditnih institucij, ki so pridobile dovoljenje v tretjih državah, ne bi smela veljati svoboda opravljanja storitev v skladu z drugim odstavkom člena 49 Pogodbe, niti svoboda ustanavljanja v drugih državah članicah, razen v tistih, v katerih so bile ustanovljene. |
|
(20) |
Na podlagi vzajemnosti naj Skupnost in tretje države sklenejo sporazum, s katerim bi omogočili praktično izvajanje konsolidiranega nadzora nad največjim možnim geografskim območjem. |
|
(21) |
Za nadzor finančne stabilnosti kreditne institucije in zlasti njene solventnosti bi morala biti odgovorna njena matična država članica. Pristojni organi države članice gostiteljice bi morali biti odgovorni za nadzor nad likvidnostjo podružnic in monetarnimi politikami. Nadzor tržnega tveganja bi moral potekati na podlagi tesnega sodelovanja med pristojnimi organi matičnih držav članic in držav članic gostiteljic. |
|
(22) |
Nemoteno delovanje notranjega bančnega trga poleg zakonskih pravil zahteva tudi tesno in stalno sodelovanje ter znatno okrepljeno konvergenco regulatornih in nadzornih praks med pristojnimi organi držav članic. Zlasti v ta namen bi moralo potekati preučevanje problemov posameznih kreditnih institucij in medsebojna izmenjava podatkov znotraj Odbora Evropskih bančnih nadzornikov ustanovljenega s Sklepom Komisije 2004/5/ES (5). Tak postopek medsebojne izmenjave informacij pa naj nikakor ne nadomesti dvostranskega sodelovanja. Brez poseganja v lastna pooblastila za izvajanje kontrole naj bodo pristojni organi države članice gostiteljice zmožni v nujnih primerih ali na lastno pobudo ali na pobudo pristojnih organov matične države članice preverjati, ali so dejavnosti kreditne institucije, ustanovljene na njihovem ozemlju, v skladu z ustrezno zakonodajo in načeli dobro premišljenih upravnih in računovodskih postopkov ter ustreznimi notranjimi kontrolami. |
|
(23) |
Primerno je, da se omogoči izmenjava informacij med pristojnimi organi ter organi ali telesi, ki na podlagi svoje funkcije pomagajo krepiti stabilnost finančnega sistema. Da bi ohranili zaupno naravo posredovanih informacij, bi moral seznam naslovnikov ostati znotraj strogih omejitev. |
|
(24) |
Nekatera ravnanja, na primer goljufije in razkrivanje notranjih informacij, lahko vplivajo na stabilnost in integriteto finančnega sistema, tudi kadar zadevajo institucije, ki niso kreditne institucije. Treba je določiti pogoje, pod katerimi se v takih primerih dovoli taka izmenjava informacij. |
|
(25) |
Kjer je določeno, da se lahko neke informacije razkrijejo le, če se s tem izrecno strinjajo pristojni organi, bi morali slednji, če je ustrezno, imeti možnost svoje strinjanje pogojevati z upoštevanjem strogih pogojev za razkrivanje informacij. |
|
(26) |
Treba bi bilo dovoliti tudi izmenjavo informacij med pristojnimi organi na eni strani ter centralnimi bankami in drugimi organi s podobno funkcijo v vlogi monetarnih oblasti, in če je ustrezno, tudi drugimi javnimi organi, odgovornimi za nadzor nad plačilnimi sistemi, na drugi strani. |
|
(27) |
Za krepitev bonitetnega nadzora kreditnih institucij ter zaščito strank kreditnih institucij bi morali biti revizorji obvezani nemudoma poročati pristojnim organom, kadar koli med opravljanjem svojih nalog ugotovijo, da obstajajo dejavniki, ki bi lahko resno vplivali na finančni položaj ali upravno in računovodsko organizacijo kreditne institucije. Iz istega razloga bi morale države članice tudi zagotoviti izvajanje te obveznosti v vseh okoliščinah, v katerih revizorji odkrijejo taka dejstva med opravljanjem svojih nalog v podjetju, ki je tesno povezano s kreditno institucijo. Obveza revizorjev, da pristojnim organom po potrebi sporočajo nekatera dejstva in odločitve, povezane s kreditno institucijo, ki jih odkrijejo med opravljanjem svojih nalog v nefinančnem podjetju, naj sama po sebi ne spremeni narave njihovih nalog v tem podjetju, niti načina opravljanja teh nalog v istem podjetju. |
|
(28) |
Ta direktiva določa, da bi bilo treba določiti izbirna merila za nekatere postavke lastnih sredstev, brez poseganja v možnost držav članic za uporabo strožjih določb. |
|
(29) |
V skladu z naravo postavk, ki sestavljajo lastna sredstva, ta direktiva razlikuje med postavkami, ki predstavljajo temeljna lastna sredstva na eni strani, in tistimi, ki predstavljajo dodatna lastna sredstva na drugi. |
|
(30) |
Da bi bilo razvidno, da postavke, ki predstavljajo dodatna lastna sredstva, po naravi niso enake tistim, ki predstavljajo temeljna lastna sredstva, znesek prvih, vključenih v lastna sredstva, ne bi smel presegati vrednosti temeljnih lastnih sredstev. Poleg tega pa znesek nekaterih postavk vključenih dodatnih lastnih sredstev ne bi smel presegati polovice temeljnih lastnih sredstev. |
|
(31) |
Da bi se izognile izkrivljanju konkurence, javne kreditne institucije v svoja lastna sredstva ne bi smele vključiti osebnih jamstev, ki jim jih izdajo države članice ali lokalni organi. |
|
(32) |
Kadar se med izvajanjem nadzora izkaže, da je treba določiti znesek konsolidiranih lastnih sredstev skupine kreditnih institucij, bi se izračun moral narediti v skladu s to direktivo. |
|
(33) |
Natančna računovodska metodologija, ki se uporablja za izračun lastnih sredstev, njihove primernosti za tveganja, katerim je izpostavljena kreditna institucija, in za oceno koncentracije kreditne izpostavljenosti, bi morala biti določena v skladu z določbami Direktive Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (6), ki vključuje nekatere prilagoditve določb Sedme direktive Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih (7) ali Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (8) glede na to, katera od njih ureja računovodstvo kreditnih institucij v nacionalni zakonodaji. |
|
(34) |
Minimalne kapitalske zahteve imajo osrednjo vlogo pri nadzoru kreditnih institucij in medsebojnem priznavanju nadzornih tehnik. S tega vidika bi bilo treba določbe o minimalnih kapitalskih zahtevah upoštevati v povezavi z drugimi posebnimi instrumenti, ki so prav tako namenjeni usklajevanju osnovnih tehnik nadzora kreditnih institucij. |
|
(35) |
Zaradi preprečevanja izkrivljanja konkurence in krepitve bančnega sistema na notranjem trgu je primerno določiti skupne minimalne kapitalske zahteve. |
|
(36) |
Za namen zagotavljanja primerne stopnje solventnosti je pomembno določiti minimalne kapitalske zahteve, ki tehtajo aktivo in zunajbilančne postavke v skladu s stopnjo tveganja. |
|
(37) |
Baselski odbor za bančni nadzor je 26. junija 2004 o tej zadevi sprejel okvirni sporazum o mednarodnem približevanju merjenja kapitalske ustreznosti in kapitalskih zahtev. Določbe te direktive glede minimalnih kapitalskih zahtev kreditnih institucij in določbe glede minimalnih kapitalskih zahtev v Direktivi 2006/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (9), so enakovredne določbam Baselskega okvirnega sporazuma. |
|
(38) |
Nujno je treba upoštevati raznolikost kreditnih institucij v Skupnosti tako, da se zagotovijo različni pristopi za izračun minimalnih kapitalskih zahtev za kreditna tveganja, ki vsebujejo različne stopnje občutljivosti na tveganja in zahtevajo različne stopnje izpopolnjenosti. Uporaba zunanjih bonitetnih ocen in lastnih ocen kreditnih institucij za posamezne parametre kreditnega tveganja predstavlja pomembno izboljšavo občutljivosti na tveganja in bonitetne trdnosti pravil o kreditnih tveganjih. Kreditne institucije bi morale imeti primerne spodbude za prehod k pristopom, ki so bolj občutljivi na tveganja. Kadar kreditne institucije pri uporabi pristopov te direktive k izračunu kreditnega tveganja predložijo svoje ocene, morajo svoje zahteve po obdelavi podatkov uskladiti z legitimnim interesom za varstvo podatkov svojih strank v skladu z veljavnimi predpisi Skupnosti o varstvu podatkov; pri tem je treba izboljšati postopke kreditnih institucij za merjenje in upravljanje kreditnega tveganja, da se razvijejo metode za določanje bonitetnih kapitalskih zahtev za kreditne institucije, ki upoštevajo različen postopek posameznih kreditnih institucij. Obdelava podatkov bi se morala izvajati v skladu s predpisi za posredovanje osebnih podatkov, ki so določeni v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (10). V zvezi s tem bi bilo treba šteti, da zajema obdelava podatkov na področju kreditnih dejavnosti in upravljanja izpostavljenosti do strank tudi razvoj in preverjanje sistemov za upravljanje in merjenje kreditnega tveganja. To ni namenjeno samo upravičenem interesom kreditnih institucij temveč tudi namenu te direktive, da se uporabijo boljši načini merjenja in upravljanja tveganja, in se jih uporabi tudi za urejanje lastnih sredstev. |
|
(39) |
Pri uporabi zunanjih ocen in lastnih ocen ter notranjih bonitetnih ocen kreditnih institucij je treba upoštevati, da le slednje izdela subjekt – finančna institucija sama –, za katerega velja postopek odobritve Skupnosti. V primeru zunanjih bonitetnih ocen se uporabijo izdelki tako imenovanih priznanih bonitetnih institucij, za katere trenutno v Skupnosti ne velja takšen postopek odobritve. Zaradi velikega pomena zunanjih bonitetnih ocen za izračun kapitalskih zahtev v okviru te direktive, bo treba vseskozi pregledovati ustrezne bodoče postopke odobritve in nadzora omenjenih bonitetnih institucij. |
|
(40) |
Minimalne kapitalske zahteve bi morale biti sorazmerne s tveganji, ki jih obravnavajo. V zahtevah bi se moralo obravnavati zlasti zmanjševanje ravni tveganja, ki je posledica velikega števila sorazmerno majhnih izpostavljenosti. |
|
(41) |
Določbe te direktive spoštujejo načelo sorazmernosti, ker upoštevajo zlasti razlike med kreditnimi institucijami glede njihove velikosti, obsega opravljenih poslov in njihovega področja dejavnosti. Spoštovanje načela sorazmernosti pomeni tudi, da so za ugotavljanje izpostavljenosti majhnih dolžnikov priznani najenostavnejši možni bonitetni postopki, tudi v okviru pristopa na osnovi notranjih bonitetnih ocen („pristop IRB“). |
|
(42) |
„Razvojni“ značaj te direktive omogoča kreditnim institucijam, da izbirajo med tremi pristopi z različno kompleksnostjo. Da bi zlasti manjšim kreditnim institucijam omogočili odločitev za bolj tvegan pristop IRB, bi morali pristojni organi izvajati določbe iz člena 89(1)(a) in (b), kadar koli je to ustrezno. Te določbe bi si bilo treba v celotni direktivi razlagati tako, da kategorije izpostavljenosti iz člena 86(1)(a) in (b) vključujejo vse izpostavljenosti, ki so jim neposredno ali posredno enakovredne. Na splošno velja, da pristojni organi ne bi smeli razlikovati med tremi pristopi glede regulativnega nadzora, to pomeni, da za kreditne institucije, ki so se odločile za standardizirani pristop, ne smejo veljati strožja pravila samo zaradi tega razloga. |
|
(43) |
Večje priznavanje bi moralo biti namenjeno tehnikam zmanjševanja kreditnega tveganja v okviru pravil, pripravljenih z namenom, da neprimerno priznavanje ne bi ogrozilo solventnosti. Kadar koli je to mogoče, bi bilo treba pri standardiziranem pristopu, pa tudi pri drugih pristopih, upoštevati relevantne običajne bančne garancije za zmanjševanje kreditnih tveganj, ki so trenutno uveljavljene v državah članicah. |
|
(44) |
Da bi zagotovili, da se tveganja in zmanjševanja tveganj, ki so posledica dejavnosti listinjenja in naložb kreditnih institucij, ustrezno prikazujejo v minimalnih kapitalskih zahtevah kreditnih institucij, je treba vključiti pravila, ki predvidevajo obravnavo takih dejavnosti in naložb, ki je občutljiva na tveganja in bonitetno trdna. |
|
(45) |
Operativno tveganje je pomembno tveganje, s katerim se soočajo kreditne institucije, in zahteva kritje z lastnimi sredstvi. Nujno je treba upoštevati raznolikost kreditnih institucij v Skupnosti tako, da se zagotovijo različni pristopi za izračun zahtev za operativno tveganje, ki vsebujejo različne stopnje občutljivosti na tveganja in zahtevajo različne stopnje izpopolnjenosti. Kreditne institucije bi morale imeti primerne spodbude za prehod k pristopom, ki so bolj občutljivi na tveganja. Glede na nastajajoče najnovejše tehnike za merjenje in upravljanje z operativnimi tveganji, bi se morala pravila pregledovati in ustrezno posodabljati, vključno v zvezi s stroški za različna poslovna področja in priznavanjem tehnik za zmanjševanje tveganja. V tem smislu bi bilo treba posebno pozornost nameniti upoštevanju zavarovanj v posameznih pristopih za izračun kapitalskih zahtev za operativno tveganje. |
|
(46) |
Da bi zagotovili ustrezno solventnost kreditnih institucij v skupini, je nujno potrebno, da se minimalne kapitalske zahteve uporabljajo na podlagi konsolidiranega finančnega stanja skupine. Da bi zagotovili primerno razporeditev lastnih sredstev znotraj skupine in njihovo razpoložljivost za varovanje prihrankov, kjer je potrebno, bi se minimalne kapitalske zahteve morale uporabljati za posamezne kreditne institucije v skupini, razen če je ta cilj mogoče učinkovito doseči drugače. |
|
(47) |
Osnovna pravila za spremljanje velikih izpostavljenosti kreditnih institucij bi bilo treba uskladiti. Države članice bi morale kljub vsemu imeti možnost sprejeti strožje določbe od teh, ki jih predvideva ta direktiva. |
|
(48) |
Spremljanje in kontrola izpostavljenosti kreditne institucije bi morala biti sestavni del nadzora nad njo. Zato lahko čezmerne koncentracije izpostavljenosti do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb povzročijo nesprejemljivo tveganje nastanka izgub. Za tako stanje velja, da lahko neugodno vpliva na solventnost kreditne institucije. |
|
(49) |
Ker kreditne institucije na notranjem trgu neposredno konkurirajo, bi morale biti zahteve glede spremljanja enake po vsej Skupnosti. |
|
(50) |
Medtem ko je primerno, da opredelitev izpostavljenosti za namene omejevanja velikih izpostavljenosti temelji na opredelitvi, navedeni za namene zahtev po minimalnih lastnih sredstvih za kreditna tveganja, pa načelno ni primerno sklicevanje na uteži ali stopnje tveganja. Te uteži in stopnje tveganja so bile postavljene zaradi določitve splošnih zahtev po stopnjah solventnosti, potrebnih za pokrivanje kreditnega tveganja kreditnih institucij. Da bi omejili največjo izgubo, ki jo lahko utrpi kreditna institucija v povezavi z eno samo osebo ali skupino povezanih oseb je primerno sprejeti pravila za določanje velikih izpostavljenosti, ki upoštevajo nominalno vrednost izpostavljenosti brez uporabe uteži ali stopnje tveganja. |
|
(51) |
Medtem ko je zaželeno, da se v pričakovanju nadaljnjega pregleda določb o velikih izpostavljenostih, dovoli priznavanje učinkov zmanjševanja kreditnega tveganja na način, podoben tistemu, ki je za namene minimalnih kapitalskih zahtev dovoljen za omejevanje zahtev za izračun, so bila pravila za zmanjševanje kreditnega tveganja oblikovana v okviru splošnega raznovrstnega kreditnega tveganja, ki je posledica izpostavljenosti do velikega števila nasprotnih strank. V skladu s tem bi bilo treba za priznavanje učinkov takih tehnik za namene omejitev velikih izpostavljenosti, namenjenih omejevanju največje izgube, ki lahko nastane zaradi ene same osebeali skupine povezanih oseb, uporabljati bonitetne zaščite. |
|
(52) |
Kadar v kreditni instituciji nastopi izpostavljenost do njene nadrejene družbe ali do drugih podrejenih družb njene nadrejene družbe, je potrebna še posebna preudarnost. Upravljanje izpostavljenosti, ki nastanejo v kreditnih institucijah, bi moralo potekati popolnoma avtonomno in v skladu z načeli dobro premišljenega bančnega upravljanja, ne glede na katera koli druga načela. Če osebe, ki imajo neposreden ali posreden kvalificiran delež v kreditni instituciji, izvajajo svoj vpliv tako, da škoduje dobro premišljenemu in preudarnemu upravljanju te institucije, bi morali pristojni organi sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi prekinejo tako stanje. Na področju velikih izpostavljenosti bi bilo treba določiti posebne standarde, vključno s strožjimi omejitvami, za izpostavljenosti, ki jih ima kreditna institucija do drugih v svoji skupini. Takih standardov pa ni treba izvajati, če je nadrejena družba finančni holding ali kreditna institucija ali kadar so druge podrejene družbe kreditne institucije ali finančne institucije ali podjetja, ki ponujajo pomožne storitve, pod pogojem, da v vseh takih podjetjih poteka nadzor kreditnih institucij na konsolidirani osnovi. |
|
(53) |
Kreditne institucije bi morale zagotoviti notranji kapital, ki je glede na tveganja, katerim so ali bi lahko bile izpostavljene, primeren po količini, kvaliteti in razporeditvi. V skladu s tem bi morale kreditne institucije vzpostaviti strategije in procese za ocenjevanje in vzdrževanje ustreznosti svojega notranjega kapitala. |
|
(54) |
Pristojni organi so se dolžni prepričati, da imajo kreditne institucije dobro organizacijo in ustrezne lastna sredstva, ob upoštevanju tveganj, katerim so ali bi lahko bile kreditne institucije izpostavljene. |
|
(55) |
Da bi notranji bančni trg učinkovito deloval, bi moral Odbor evropskih bančnih nadzornikov prispevati k dosledni uporabi te direktive in zbliževanju nadzornih praks na celotnem ozemlju Skupnosti, ter vsako leto poročati institucijam Skupnosti o doseženem napredku. |
|
(56) |
Iz istega razloga ter zato, da se zagotovi, da kreditne institucije Skupnosti, ki so dejavne v več državah članicah, niso nesorazmerno obremenjene zaradi neprekinjenih pristojnosti pristojnih organov posameznih držav članic za izdajanje dovoljenj in za nadzor, je nujno, da se znatno okrepi sodelovanje med pristojnimi organi. V tem okviru bi bilo treba okrepiti vlogo konsolidacijskega nadzornika. Odbor evropskih bančnih nadzornikov bi moral podpirati in spodbujati tako sodelovanje. |
|
(57) |
Nadzor kreditnih institucij na konsolidirani osnovi je usmerjen predvsem v zaščito interesov vlagateljev kreditnih institucij in v zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema. |
|
(58) |
Da bi bil nadzor na konsolidirani osnovi učinkovit, bi torej moral veljati za vse bančne skupine, vključno s tistimi, katerih nadrejene družbe niso kreditne institucije. Pristojni organi bi morali razpolagati s potrebnimi pravnimi instrumenti, da lahko izvajajo tak nadzor. |
|
(59) |
Pri skupinah z različnimi dejavnostmi, v katerih nadrejene družbe obvladujejo vsaj eno podrejeno družbo, ki je kreditna institucija, bi morali biti pristojni organi sposobni oceniti finančno stanje kreditne institucije v taki skupini. Pristojni organi bi morali imeti na voljo vsaj način, s katerim lahko od vseh podjetij v skupini pridobijo informacije, potrebne za opravljanje svoje funkcije. Vzpostaviti bi bilo treba sodelovanje med organi, odgovornimi za nadzor raznih finančnih sektorjev pri skupinah podjetij, ki opravljajo več različnih finančnih dejavnosti. Do nadaljnje uskladitve bi morale biti države članice zmožne določiti ustrezne metode konsolidacije za doseganje cilja te direktive. |
|
(60) |
Države članice naj imajo možnost, da zavrnejo ali odvzamejo dovoljenje za opravljanje bančnih storitev pri nekaterih strukturah skupin, ki štejejo za neprimerne za opravljanje bančnih dejavnosti, predvsem zato, ker takih struktur ni mogoče učinkovito nadzorovati. Pri tem naj imajo pristojni organi potrebna pooblastila, da bi zagotovili varno in skrbno upravljanje kreditnih institucij. |
|
(61) |
Da bi notranji bančni trg deloval vedno bolj učinkovito, in da bi bile državljanom Skupnosti zagotovljene ustrezne stopnje preglednosti, je potrebno, da pristojni organi javno in na način, ki omogoča smiselno primerjavo, razkrijejo način izvajanja te direktive. |
|
(62) |
Da bi okrepili tržno disciplino in spodbujali kreditne institucije, naj izboljšujejo svojo tržno strategijo, kontrolo tveganj in notranjo organizacijo uprave, bi bilo treba predvideti primerno javno razkritje kreditnih institucij. |
|
(63) |
Preučitev problemov, povezanih z vprašanji, ki jih ureja ta direktiva in druge direktive o poslovanju kreditnih institucij, zahteva sodelovanje med pristojnimi organi in Komisijo, predvsem kadar poteka zaradi tesnejšega sodelovanja. |
|
(64) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (11). |
|
(65) |
V resoluciji o izvajanju zakonodaje o finančnih storitvah z dne 5. februarja 2002 (12) je Evropski parlament izrazil željo, da bi skupaj s Svetom imela enakovredno vlogo pri nadzoru načina delovanja Komisije kot izvršilnega organa, s čemer bi se odražale zakonodajne pristojnosti Evropskega parlamenta, opredeljene v členu 251 Pogodbe. V slovesni izjavi, ki jo je istega dne pred Evropskim parlamentom podal njegov predsednik, je Komisija podprla izraženo željo Evropskega parlamenta. Dne 11. decembra 2002 je Komisija predlagala spremembe Sklepa 1999/468/ES, nato pa predložila spremenjen predlog dne 22. aprila 2004. Evropski parlament meni, da njegova zakonodajna pooblastila v tem predlogu niso zagotovljena. Evropski parlament meni, da bi skupaj s Svetom morala imeti možnost, da v opredeljenem obdobju opravita oceno prenosa izvedbenih pooblastil na Komisijo. V tem smislu je primerno, da se omeji obdobje, v katerem Komisija lahko sprejema izvedbene ukrepe. |
|
(66) |
Evropski parlament bi moral imeti tri mesece časa od prvega prejema osnutka predlogov sprememb in izvedbenih ukrepov za njihovo preučitev in oblikovanje mnenja. V nujnih in ustrezno utemeljenih primerih bi bilo možno ta čas skrajšati. Če pa Evropski parlament v tem času sprejme resolucijo, bi morala Komisija predloge sprememb ali ukrepov ponovno preučiti. |
|
(67) |
Za preprečevanje motenj na trgih in zagotavljanje kontinuitete v skupnih stopnjah lastnih sredstev je primerno, da se predvidijo posebne prehodne ureditve. |
|
(68) |
Glede na občutljivost pravil o minimalnih kapitalskih zahtevah na tveganja je zaželeno, da se pregleduje, ali imajo znatne vplive na gospodarski cikel. Komisija bi morala, ob upoštevanju prispevka Evropske centralne banke, poročati o teh vidikih Evropskemu parlamentu in Svetu. |
|
(69) |
Prav tako je treba uskladiti dogovore, potrebne za nadzor likvidnostnih tveganj. |
|
(70) |
Ta direktiva upošteva temeljne pravice in spoštuje načela, priznana zlasti z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije, kot splošna načela zakonodaje Skupnosti. |
|
(71) |
Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki predstavljajo vsebinsko spremembo v primerjavi s predhodnimi direktivami. Obveznost prenosa določb, ki so nespremenjene, izhaja iz predhodnih direktiv. |
|
(72) |
Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos direktiv v nacionalno zakonodajo, določenih v delu B Priloge XIII — |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
NASLOV I
PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
1. Ta direktiva določa pravila za začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti kreditnih institucij ter za njihov bonitetni nadzor.
2. Člen 39 in oddelek 1 poglavja 4 naslova V se uporabljajo za finančne holdinge in mešane holdinge, katerih sedeži so v Skupnosti.
3. Institucije, ki so trajno izključene na podlagi člena 2, z izjemo centralnih bank držav članic, se štejejo za finančne institucije za namene člena 39 in oddelka 1 poglavja 4 naslova V.
Člen 2
Ta direktiva se ne uporablja za:
|
— |
centralne banke držav članic, |
|
— |
poštne institucije, ki opravljajo storitev brezgotovinskega nakazovanja, |
|
— |
v Belgiji za „Institut de Réescompte et de Garantie/Herdiscontering- en Waarborginstituut“, |
|
— |
na Danskem za „Dansk Eksportfinansieringsfond“, „Danmarks Skibskreditfond“, „Dansk Landbrugs Realkreditfond“ in „KommuneKredit“, |
|
— |
v Nemčiji za „Kreditanstalt für Wiederaufbau“, podjetja, ki so v skladu z „Wohnungsgemeinnützigkeitsgesetz“ priznana kot organi državne stanovanjske politike in se večinoma ne ukvarjajo z bančnimi posli, in podjetja, priznana kot neprofitna stanovanjska podjetja v skladu s tem zakonom, |
|
— |
v Grčiji za „Ταμείο Παρακαταθηκών και Δανείων“ (Tamio Parakatathikon kai Danion), |
|
— |
v Španiji za „Instituto de Crédito Oficial“, |
|
— |
v Franciji za „Caisse des dépôts et consignations“, |
|
— |
na Irskem za kreditne zadruge in skupnosti vzajemne pomoči, |
|
— |
v Italiji za „Cassa depositi e prestiti“, |
|
— |
v Latviji za „krājaizdevu sabiedrības“, podjetja priznana po „krājaizdevu sabiedrību likums“ kot zadruge, ki opravljajo finančne storitve izključno za svoje člane, |
|
— |
v Litvi za „kredito unijos“, razen „Centrine kredito unija“, |
|
— |
na Madžarskem za „Magyar Fejlesztési Bank Rt.“ in „Magyar Export-Import Bank Rt.“, |
|
— |
na Nizozemskem za „Nederlandse Investeringsbank voor Ontwikkelingslanden NV“, „NV Noordelijke Ontwikkelingsmaatschappij“, „NV Industriebank Limburgs Instituut voor Ontwikkeling en Financiering“ in „Overijsselse Ontwikkelingsmaatschappij NV“, |
|
— |
v Avstriji za podjetja, priznana kot stanovanjska združenja v interesu javnosti, in „Osterreichische Kontrollbank AG“, |
|
— |
na Poljskem za „Spółdzielcze Kasy Oszczędnościowo - Kredytowe“ in „Bank Gospodarstwa Krajowego“, |
|
— |
na Portugalskem za „Caixas Económicas“, obstoječe na dan 1. januarja 1986, razen tistih, ki so ustanovljene kot družbe z omejeno odgovornostjo, in „Caixa Económica Montepio Geral“, |
|
— |
na Finskem za „Teollisen yhteistyon rahasto Oy/Fonden för industriellt samarbete AB“ in „Finnvera Oyj/Finnvera Abp“, |
|
— |
na Švedskem za „Svenska Skeppshypotekskassan“, |
|
— |
v Združenem kraljestvu za National Savings Bank, Commonwealth Development Finance Company Ltd, Agricultural Mortgage Corporation Ltd, Scottish Agricultural Securities Corporation Ltd, Crown Agents for overseas governments and administrations, kreditne zadruge in komunalne banke. |
Člen 3
1. Ena ali več kreditnih institucij, ki so v isti državi članici in ki so od 15. decembra 1977 stalno odvisne od centralnega organa, ki jih nadzoruje in ki je ustanovljen v isti državi članici, so lahko izvzete od zahtev iz členov 7 in 11(1), če najpozneje do 15. decembra 1979 nacionalna zakonodaja predvidi, da:
|
a) |
so obveznosti centralnega organa in odvisnih institucij skupna in solidarna odgovornost ali da za obveznosti svojih odvisnih institucij centralni organ osebno jamči v celoti, |
|
b) |
se solventnost in likvidnost centralnega organa in vseh odvisnih institucij spremljata kot celota na osnovi konsolidiranih računovodskih izkazov, |
|
c) |
je uprava centralnega organa pooblaščena za izdajanje navodil upravi odvisnih institucij. |
Kreditnim institucijam, ki poslujejo lokalno in so od 15. decembra 1977 stalno odvisne od centralnega organa v smislu prvega pododstavka, lahko pogoji, določeni v tem pododstavku, koristijo, če so same običajen dodatni del mreže tega centralnega organa.
Pri kreditnih institucijah, razen tistih, ki so ustanovljene na območjih, iztrganih morju, ali ki so posledica razdružitve ali združitev obstoječih institucij, odvisnih od centralnega organa ali mu odgovarjajo, lahko Komisija na podlagi postopka iz člena 151(2), določi dodatna pravila za uporabo drugega pododstavka, vključno z razveljavitvijo izvzetij, predvidenih v prvem pododstavku, če je mnenja, da lahko združenje novih institucij, ki imajo korist od ureditve iz drugega pododstavka, neugodno vpliva na konkurenco.
2. Kreditna institucija iz prvega pododstavka odstavka 1, je lahko prav tako izvzeta iz določb členov 9 in 10 in tudi oddelkov 2, 3, 4, 5 in 6 poglavja 2 ter poglavja 3 naslova V, pod pogojem, da brez poseganja v uporabo teh določb za centralni organ, in sicer za celoto, ki jo predstavlja centralni organ skupaj s svojimi odvisnimi institucijami, veljajo navedene določbe na konsolidirani osnovi.
Pri izvzetju za celoto, ki jo predstavlja centralni organ skupaj s svojimi odvisnimi institucijami, se uporabljajo členi 16, 23, 24, 25, 26(1) do (3) in 28 do 37.
Člen 4
V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
1) |
„kreditna institucija“ pomeni:
|
|
2) |
„dovoljenje“ pomeni instrument, ki ga v kateri koli obliki izdajo pristojni organi in s katerim se kreditni instituciji dodeli pravica do opravljanja dejavnosti; |
|
3) |
„podružnica“ pomeni poslovno enoto, ki je pravno odvisen del kreditne institucije in neposredno izvaja vse ali nekatere posle, ki so del dejavnosti kreditnih institucij; |
|
4) |
„pristojni organi“ pomeni državne organe, ki so z zakonom ali predpisom pooblaščeni za nadzor kreditnih institucij; |
|
5) |
„finančna institucija“ pomeni podjetje, razen kreditne institucije, čigar osnovna dejavnost je pridobivati kapitalske deleže ali opravljati eno ali več dejavnosti, ki so naštete v točkah 2 do 12 v Prilogi I; |
|
6) |
„institucije“ za namene oddelkov 2 in 3 poglavja 2 naslova V pomeni institucije, opredeljene v členu 3(1)(c) Direktive 2006/…/ES; |
|
7) |
„matična država članica“ pomeni državo članico, v kateri je kreditna institucija pridobila dovoljenje v skladu s členi 6 do 9 in 11 do 14; |
|
8) |
„država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, v kateri ima kreditna institucija podružnico ali v kateri opravlja storitve; |
|
9) |
„obvladovanje“ pomeni razmerje med nadrejeno in podrejeno družbo, kakor je opredeljeno v členu 1 Direktive 83/349/EGS, ali podobno razmerje med katero koli fizično ali pravno osebo in podjetjem; |
|
10) |
„udeležba“ za namene točk (o) in (p) člena 57, členov 71 do 73 in poglavja 4 naslova V pomeni udeležbo v smislu prvega stavka člena 17 Četrte direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb (14), ali lastništvo, neposredno ali posredno, 20 % ali več glasovalnih pravic ali kapitala podjetja; |
|
11) |
„kvalificirani delež“ pomeni neposredni ali posredni delež v podjetju, ki predstavlja 10 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic ali ki omogoča pomemben vpliv na upravljanje navedenega podjetja; |
|
12) |
„nadrejena družba“ pomeni
|
|
13) |
„podrejena družba“ pomeni
Vse podrejene družbe podrejenih družb se prav tako štejejo za podrejene družbe najvišje nadrejene družbe; |
|
14) |
„nadrejena kreditna institucija v državi članici“ pomeni kreditno institucijo, ki ima podrejeno družbo, ki je kreditna institucija ali finančna institucija, ali ki je udeležena v taki instituciji, in ki sama ni podrejena družba druge kreditne institucije z dovoljenjem v isti državi članici, ali finančni holding, ustanovljen v isti državi članici; |
|
15) |
„nadrejeni finančni holding v državi članici“ pomeni finančni holding, ki sam ni podrejena družba kreditne institucije z dovoljenjem v isti državi članici, ali finančnega holdinga, ustanovljenega v isti državi članici; |
|
16) |
„nadrejena kreditna institucija EU“ pomeni nadrejeno kreditno institucijo v državi članici, ki ni podrejena družba druge kreditne institucije z dovoljenjem v kateri koli državi članici ali finančnega holdinga, ustanovljenega v kateri koli državi članici; |
|
17) |
„nadrejeni finančni holding EU“ pomeni nadrejeni finančni holding v državi članici, ki ni podrejena družba kreditne institucije z dovoljenjem v kateri koli državi članici ali katerega koli drugega finančnega holdinga, ustanovljenega v kateri koli drugi državi članici; |
|
18) |
„osebe javnega sektorja“ pomeni nekomercialne upravne organe, odgovorne enotam centralne ravni držav, enotam regionalne ali lokalne ravni držav ali organom, ki po mnenju pristojnih organov izvajajo enake pristojnosti kakor organi regionalne in lokalne ravni države, ali nekomercialna podjetja v lasti enot centralne ravni držav, ki imajo izrecne sporazume o jamstvu in lahko vključujejo zakonsko regulirane samoupravne organe, ki so pod javnim nadzorom; |
|
19) |
„finančni holding“ pomeni finančno institucijo, katere podrejene družbe so izključno ali pretežno kreditne institucije ali finančne institucije, med katerimi je najmanj ena kreditna institucija, in ki ni mešani finančni holding v smislu člena 2(15) Direktive 2002/87/ES (15), |
|
20) |
„mešani poslovni holding“ pomeni nadrejeno družbo, ki ni finančni holding ali kreditna institucija ali mešani finančni holding v smislu člena 2(15) Direktive 2002/87/ES, katerega podrejene družbe zajemajo najmanj eno kreditno institucijo; |
|
21) |
„družba za pomožne storitve“, pomeni podjetje, čigar osnovna dejavnost je lastništvo in upravljanje premoženja, izvajanje storitev obdelave podatkov ali katera koli druga podobna dejavnost, ki je pomožna glede na osnovno dejavnost ene ali več kreditnih institucij; |
|
22) |
„operativno tveganje“ pomeni tveganje izgube, kot posledice neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi ali delovanja sistemov, ali zaradi zunanjih dogodkov, ter vključuje pravno tveganje; |
|
23) |
„centralne banke“ vključujejo Evropsko centralno banko, če ni navedeno drugače; |
|
24) |
„tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev“ je tveganje zmanjšanja zneska terjatve zaradi denarnih ali nedenarnih ugovorov dolžnika po tej terjatvi; |
|
25) |
„verjetnost neplačila“ pomeni verjetnost neplačila nasprotne stranke v obdobju enega leta; |
|
26) |
„izguba“ je za namen oddelka 3 poglavja 2 naslova V ekonomska izguba, ki vključuje bistvene učinke diskontiranja vključno z materialno pomembnimi neposrednimi in posrednimi stroški, povezanimi z izterjavo vsake posamezne izpostavljenosti.; |
|
27) |
„izguba ob neplačilu (LGD)“ je razmerje med izgubo na izpostavljenosti, ki je posledica neplačila nasprotne stranke, in vrednostjo izpostavljenosti ob neplačilu; |
|
28) |
„konverzijski faktor“ je razmerje med trenutno neizkoriščenim zneskom prevzete finančne obveznosti, ki bo črpan in neporavnan ob neplačilu, in trenutno neizkoriščenim zneskom prevzete finančne obveznosti; znesek prevzete finančne obveznosti je enak znesku odobrenega zneska razpolaganja, razen če je črpan znesek večji od odobrenega zneska razpolaganja, je znesek prevzete finančne obveznosti enak temu črpanemu znesku;; |
|
29) |
„pričakovana izguba (EL)“ je za namen oddelka 3 poglavja 2 naslova V razmerje med zneskom, ki bo po pričakovanjih izgubljen na izpostavljenosti zaradi morebitnega neplačila nasprotne stranke ali zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev v obdobju enega leta, ter vrednostjo izpostavljenosti ob neplačilu; |
|
30) |
„zmanjševanje kreditnega tveganja“ je tehnika, ki jo uporabljajo kreditne institucije za zmanjševanje kreditnega tveganja, povezanega z izpostavljenostjo ali izpostavljenostmi, ki jih še ima kreditna institucija; |
|
31) |
„stvarno kreditno zavarovanje“ je tehnika zmanjševanja kreditnega tveganja, pri kateri je zmanjševanje kreditnega tveganja zaradi izpostavljenosti kreditne institucije posledica pravice kreditne institucije, da v primeru neplačila nasprotne stranke ali ob nastopu drugega določenega kreditnega dogodka v zvezi z nasprotno stranko unovči, ali pridobi prenos ali prisvojitev, ali da zadrži nekatera sredstva ali zneske, ali da zmanjša znesek izpostavljenosti ali ga nadomesti z zneskom razlike med zneskom izpostavljenosti in zneskom terjatve do kreditne institucije; |
|
32) |
„osebno kreditno zavarovanje“ je tehnika zmanjševanja kreditnega tveganja v primerih, ko je zmanjševanje kreditnega tveganja zaradi izpostavljenosti kreditne institucije posledica tega, da se tretja stranka zaveže, da bo plačala določen znesek v primeru neplačila kreditojemalca ali ob nastopu drugih specifičnih kreditnih dogodkov; |
|
33) |
„posel začasne prodaje/začasnega nakupa“ je vsak posel, ki ga ureja sporazum, ki sodi v obseg uporabe opredelitve „pogodbe o prodaji in povratnem odkupu“ ali „pogodbe o odkupu in povratni prodaji“, kakor je navedena v členu 3(1)(m), Direktive 2006/…/ES; |
|
34) |
„posli posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga“ so vsi posli, ki sodijo v obseg uporabe opredelitve „posoje vrednostnih papirjev ali blaga“ ali „izposoje vrednostnih papirjev ali blaga“, kakor je navedena v členu 3(1)(n) Direktive 2006/…/ES (16); |
|
35) |
„denarju podoben instrument“ je potrdilo o vlogi ali drugi podoben instrument, ki ga je izdala posojilna kreditna institucija; |
|
36) |
„listinjenje“ pomeni posel ali shemo, pri katerih se tranšira kreditno tveganje, povezano z izpostavljenostjo ali paketom izpostavljenosti, z naslednjimi značilnostmi:
|
|
37) |
„tradicionalno listinjenje“ pomeni listinjenje, pri katerem poteka ekonomski prenos izpostavljenosti, ki se listini, na subjekt s posebnim namenom pri listinjenju, ki izdaja vrednostne papirje. To se opravi s prenosom lastništva listinjenih izpostavljenosti s kreditne institucije v vlogi originatorja ali preko podudeležbe. Izdani vrednostni papirji ne predstavljajo plačilnih obveznosti kreditne institucije v vlogi originatorja; |
|
38) |
„sintetično listinjenje“ pomeni listinjenje, pri katerem se tranširanje doseže z uporabo kreditnih izvedenih finančnih instrumentov ali osebnih jamstev, paket izpostavljenosti pa ni odstranjen iz bilance stanja kreditne institucije v vlogi originatorja; |
|
39) |
„tranša“ pomeni pogodbeno določeni segment kreditnega tveganja, povezanega z izpostavljenostjo ali več izpostavljenostmi, kjer pozicija v segmentu določa tveganje kreditne izgube, ki je večje ali manjše kakor pri poziciji istega zneska v vseh drugih takih segmentih, brez upoštevanja kreditnega zavarovanja, ki ga zagotavljajo tretje stranke neposredno imetnikom pozicij v segmentu ali drugih segmentih; |
|
40) |
„pozicija listinjenja“ pomeni izpostavljenost iz naslova listinjenja; |
|
41) |
„originator“ pomeni naslednje:
|
|
42) |
„sponzor“ je kreditna institucija, razen kreditne institucije v vlogi originatorja, ki vzpostavi ali upravlja program s premoženjem kritih komercialnih zapisov ali drugo shemo listinjenja, ki odkupi izpostavljenosti od tretjih subjektov; |
|
43) |
„izboljšanje kreditne kvalitete“ je pogodbena ureditev, po kateri se kreditna kvaliteta pozicije v listinjenju izboljša glede na to, kakšna bi bila, če izboljšanja ne bi bilo, vključno z izboljšanjem, ki ga daje več podrejenih tranš v listinjenju in druge vrste kreditnega zavarovanja; |
|
44) |
„subjekt s posebnim namenom pri listinjenju (SSPE)“ je korporacijski trust ali drugi subjekt, ki ni kreditna institucija, ustanovljen za opravljanje listinjenja ali listinjenj, katerih aktivnosti so omejene na tiste, ki so primerne za doseganje navedenega cilja, katerih struktura je namenjena izločanju obveznosti SSPE iz obveznosti kreditne institucije v vlogi originatorja, in v katerih imajo upravičenci pravico, da zastavijo ali zamenjajo navedene pravice brez omejitev; |
|
45) |
„skupina povezanih oseb“ pomeni:
|
|
46) |
„tesna povezanost“ pomeni stanje, ko sta dve ali več fizičnih ali pravnih oseb povezani na enega od naslednjih načinov:
|
|
47) |
„priznane borze“ pomeni borze, ki jih kot take priznajo pristojni organi in ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
|
Člen 5
Države članice osebam ali podjetjem, ki niso kreditne institucije, prepovejo nadaljnje opravljanje poslov sprejemanja depozitov ali drugih vračljivih sredstev od javnosti.
Prvi odstavek se ne uporablja za sprejemanje depozitov ali drugih sredstev, ki jih vrača država članica ali enote regionalne ali lokalne ravni države članice ali javni mednarodni organi, katerih članica je ena ali več držav članic, ali za primere, za katere izrecno velja nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Skupnosti, pod pogojem, da so te dejavnosti v skladu s predpisi in z nadzori, namenjenimi zaščiti vlagateljev in investitorjev ter veljajo za te primere.
NASLOV II
POGOJI ZA DOSTOP DO ZAČETKA OPRAVLJANJA IN OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI KREDITNIH INSTITUCIJ
Člen 6
Države članice od kreditnih institucij zahtevajo, da pridobijo dovoljenje pred začetkom opravljanja dejavnosti. Brez poseganja v člene 7 do 12 določijo pogoje za pridobitev takega dovoljenja ter o njih obvestijo Komisijo.
Člen 7
Države članice zahtevajo, da se vlogi za izdajo dovoljenja priloži program poslovanja, ki med drugim določa vrste predvidenih poslov ter organizacijsko strukturo kreditne institucije.
Člen 8
Države članice ne smejo zahtevati, da se vloga za izdajo dovoljenja preverja glede na gospodarske potrebe trga.
Člen 9
1. Brez poseganja v druge splošne pogoje, ki jih določa nacionalna zakonodaja, pristojni organi ne izdajo dovoljenja, če kreditna institucija nima lastnih ločenih sredstev ali če ustanovni kapital znaša manj kakor 5 milijonov evrov.
„Ustanovni kapital“ obsega kapital in rezerve iz člena 57(a) in (b).
Države članice lahko odločijo, da kreditne institucije, ki ne izpolnjujejo pogojev v zvezi z ločenimi lastnimi sredstvi in ki so obstajale 15. decembra 1979, lahko še naprej poslujejo. Take kreditne institucije lahko izvzamejo iz zahtev prvega pododstavka člena 11(1).
2. Države članice lahko ob upoštevanju naslednjih pogojev izdajo dovoljenje za določene kategorije kreditnih institucij, katerih ustanovni kapital znaša manj, kakor je navedeno v odstavku 1:
|
a) |
ustanovni kapital ne znaša manj kakor 1 milijon evrov; |
|
b) |
zadevne države članice obvestijo Komisijo o svojih razlogih za uporabo te možnosti; in |
|
c) |
k nazivu vsake kreditne institucije, ki nima minimalnega kapitala iz odstavka 1, se to tudi dopiše v seznamu iz člena 14. |
Člen 10
1. Lastna sredstva kreditne institucije v času izdaje dovoljenja ne smejo znašati manj kakor ustanovni kapital, zahtevan po členu 9.
2. Države članice lahko odločijo, da že obstoječe kreditne institucije na dan 1. januarja 1993, katerih lastna sredstva so manjša od ustanovnega kapitala, predpisanega v členu 9, lahko še naprej opravljajo svoje dejavnosti. V tem primeru njihova lastna sredstva ne smejo znašati manj, kakor je bila njihova največja vrednost z učinkom od vključno 22. decembra 1989.
3. Če obvladovanje kreditne institucije, ki spada v kategorijo iz odstavka 2, prevzame fizična ali pravna oseba, razen osebe, ki je institucijo obvladovala pred tem, morajo lastna sredstva te kreditne institucije znašati vsaj toliko, koliko znaša ustanovni kapital, kakor je navedeno v členu 9.
4. V nekaterih specifičnih okoliščinah in s soglasjem pristojnih organov, kadar se združita dve ali več kreditnih institucij, ki spadajo v kategorijo iz odstavka 2, lastna sredstva kreditne institucije, ki nastane z združitvijo, ne smejo znašati manj kakor skupna lastna sredstva združenih kreditnih institucij v času združitve, dokler ni dosežena primerna raven iz člena 9.
5. Če se v primerih iz odstavkov 1, 2 in 4 lastna sredstva zmanjšajo, lahko pristojni organi, kadar okoliščine to upravičujejo, omogočijo kreditni instituciji, da v navedenem obdobju popravi nastale razmere ali preneha opravljati dejavnosti.
Člen 11
1. Pristojni organi kreditni instituciji izdajo dovoljenje le, če vsaj dve osebi učinkovito usmerjata opravljanje dejavnosti kreditne institucije.
Dovoljenja ne izdajo, če ti osebi nimata zadostnega ugleda ali nimata dovolj izkušenj za opravljanje takih nalog.
2. Vsaka država članica zahteva, da:
|
a) |
ima kreditna institucija, ki je pravna oseba in ki ima statutarni sedež v skladu z nacionalno zakonodajo, sedež v isti državi članici kakor statutarni sedež; in |
|
b) |
ima katera koli druga kreditna institucija sedež v državi članici, ki je izdala dovoljenje in v kateri dejansko opravlja svoje dejavnosti. |
Člen 12
1. Pristojni organi ne izdajo dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti kreditnih institucij, če niso obveščeni o identiteti delničarjev ali družbenikov, bodisi neposrednih ali posrednih, fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo kvalificirane deleže, in o velikosti teh deležev.
Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža v kontekstu tega člena se upoštevajo glasovalne pravice iz člena 92 Direktive 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. maja 2001 o sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in o informacijah, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi vrednostnimi papirji (17).
2. Pristojni organi ne izdajo dovoljenja, če se jim ob upoštevanju potrebe po varnem in skrbnem upravljanju kreditnih institucij, delničarji ali družbeniki ne zdijo primerni.
3. Če obstajajo tesne povezave med kreditnimi institucijami in drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami, pristojni organi izdajo dovoljenje le, če te povezave ne preprečujejo učinkovitega izvajanja njihovih nadzornih funkcij.
Pristojni organi prav tako ne izdajo dovoljenja, če zakoni in drugi predpisi v tretji državi, ki veljajo za eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi je kreditna institucija tesno povezana, ali težave pri izvrševanju navedenih zakonov in drugih predpisov preprečujejo učinkovito izvajanje nadzornih funkcij pristojnih organov.
Pristojni organi zahtevajo, da jim kreditne institucije posredujejo informacije, potrebne za stalno spremljanje skladnosti s pogoji iz tega odstavka.
Člen 13
Kadar koli se dovoljenje ne izda, se za to navedejo razlogi, vlagatelj pa je o tem obveščen v šestih mesecih od prejema vloge ali, če je nepopolna, v šestih mesecih od dne, ko vlagatelj pošlje informacije, potrebne za sprejem sklepa. Sklep se v vsakem primeru sprejme v 12 mesecih od prejema vloge.
Člen 14
Vsako dovoljenje se priglasi Komisiji.
Naziv vsake kreditne institucije, kateri je bilo izdano dovoljenje, se vpiše na seznam. Komisija objavi navedeni seznam v Uradnem listu Evropske Unije in ga sproti dopolnjuje.
Člen 15
1. Preden pristojni organi izdajo kreditni instituciji dovoljenje, se posvetujejo s sodelujočimi pristojnimi organi drugih držav članic, sodelujočih v naslednjih primerih:
|
a) |
zadevna kreditna institucija je podrejena družba kreditne institucije, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici; |
|
b) |
zadevna kreditna institucija je podrejena družba nadrejene družbe kreditne institucije, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici; ali |
|
c) |
zadevno kreditno institucijo obvladujejo iste osebe, bodisi fizične ali pravne, kakor kreditno institucijo, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici. |
2. Preden pristojni organ izda kreditni instituciji dovoljenje, se posvetujejo s pristojnimi organi vključene države članice, ki so pooblaščeni za nadzor zavarovalnic ali investicijskih podjetij, v naslednjih primerih:
|
a) |
zadevna kreditna institucija je podrejena družba zavarovalnice ali investicijskega podjetja z dovoljenjem za opravljanje poslov v Skupnosti; |
|
b) |
zadevna kreditna institucija je podrejena družba nadrejene družbe zavarovalnice ali investicijskega podjetja z dovoljenjem za opravljanje poslov v Skupnosti; ali |
|
c) |
zadevno kreditno institucijo obvladuje ista oseba, fizična ali pravna, kakor obvladuje zavarovalnico ali investicijsko podjetje z dovoljenjem za opravljanje poslov v Skupnosti. |
3. Pristojni nadzorni organi iz odstavkov 1 in 2 se med seboj posvetujejo predvsem glede ocenjevanja primernosti delničarjev ter dobrega imena in izkušenj direktorjev, ki so vključeni v upravljanje druge osebe iste skupine. Izmenjajo si podatke o primernosti delničarjev ter dobrem imenu in izkušnjah direktorjev, ki so pomembni pri izdajanju dovoljenj za opravljanje poslov kakor tudi pri rednem ocenjevanju izpolnjevanja pogojev poslovanja.
Člen 16
Država članica gostiteljica ne sme zahtevati dovoljenja ali dotacijskega kapitala za podružnice kreditnih institucij, ki so pridobile dovoljenje v drugi državi članici. Ustanovitev in nadzor takih podružnic se opravi v skladu s členi 22, 25, 26(1) do (3), 29 do 37 in 40.
Člen 17
1. Pristojni organi lahko odvzamejo dovoljenje, izdano kreditni instituciji, le, če ta institucija:
|
a) |
v 12 mesecih dovoljenja ne uporabi, dovoljenje izrecno odkloni ali se za več kakor šest mesecev preneha ukvarjati s posli, če zadevna država članica ne sprejme določbe, da v takih primerih dovoljenje poteče; |
|
b) |
pridobi dovoljenje na podlagi netočnih izjav ali kakor koli drugače nepravilno; |
|
c) |
ne izpolnjuje več pogojev, v skladu s katerimi je dovoljenje pridobila; |
|
d) |
nima več dovolj lastnih sredstev ali ni več mogoče računati, da bo izpolnila svoje obveznosti do upnikov, in zlasti nič več ne zagotavlja zavarovanja za sredstva, ki so ji bila zaupana; ali |
|
e) |
predstavlja enega od drugih primerov, za katere nacionalna zakonodaja predpisuje odvzem dovoljenja. |
2. Za vsak odvzem dovoljenja se navedejo razlogi in o njih obvestijo zadevne osebe. Tak odvzem se priglasi Komisiji.
Člen 18
Za izvajanje svojih dejavnosti lahko kreditne institucije ne glede na določbe v državi članici gostiteljici o uporabi besed „banka“, „hranilnica“ ali drugih bančnih nazivov, na celotnem ozemlju Skupnosti uporabljajo isti naziv kakor v državi članici, v kateri imajo sedež. Če obstaja nevarnost zamenjave, lahko država članica gostiteljica zaradi razjasnitve zahteva, da se nazivu dodajo določeni drugi podatki zaradi obrazložitve.
Člen 19
1. Države članice zahtevajo, da vsaka fizična ali pravna oseba, ki namerava neposredno ali posredno imeti kvalificirani delež v kreditni instituciji, pred tem pristojne organe o tem obvesti in jim sporoči, kolikšen je ta nameravani delež. Taka oseba pristojne organe tudi obvesti, če namerava povečati svoj kvalificirani delež, tako da bi bil njen delež glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu podjetja enak ali večji od 20 %, 33 % ali 50 % ali da bi kreditna institucija postala njena podrejena družba.
Brez poseganja v odstavek 2 lahko pristojni organi v največ treh mesecih od dneva priglasitve, predvidene v prvem in drugem pododstavku, nasprotujejo takemu načrtu, če zadevna oseba ni primerna, glede na to, da je treba zagotoviti varno in skrbno upravljanje kreditne institucije. Če ne nasprotujejo načrtu, lahko določijo najdaljši rok za njegovo izvedbo.
2. Če je oseba, ki namerava kupiti deleže iz odstavka 1, kreditna institucija, zavarovalnica ali investicijsko podjetje, ki ima dovoljenje za poslovanje v drugi državi članici, ali nadrejena družba kreditne institucije, zavarovalnice ali investicijskega podjetja, ki ima dovoljenje za poslovanje v drugi državi članici, ali fizična ali pravna oseba, ki obvladuje kreditno institucijo, zavarovalnico ali investicijsko podjetje, ki ima dovoljenje za poslovanje v drugi državi članici, in če bi kot posledica take pridobitve kreditna institucija, v kateri kupec želi imeti delež, postala podrejena ali predmet obvladovanja s strani kupca, je pogoj za oceno pridobitve predhodni posvet, predviden v členu 15.
Člen 20
Države članice zahtevajo, da katera koli fizična ali pravna oseba, ki namerava neposredno ali posredno prodati kvalificirani delež v kreditni instituciji, pred tem pristojne organe o tem obvesti in jim sporoči, kolikšen je ta nameravani delež. Taka oseba pristojne organe tudi obvesti, če namerava zmanjšati svoj kvalificirani delež, tako da bi bil njen delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu podjetja manjši od 20 %, 33 % ali 50 % ali da bi kreditna institucija prenehala biti njena podrejena družba.
Člen 21
1. Ko kreditne institucije zvejo za kakršno koli pridobitev ali prodajo deležev v njihovem kapitalu, zaradi katere deleži presežejo ali padejo pod enega izmed pragov iz člena 19(1) in člena 20, o navedenih pridobitvah in prodajah obvestijo pristojne organe.
Prav tako pristojnim organom vsaj enkrat na leto posredujejo imena delničarjev in družbenikov, ki imajo v lasti kvalificirane deleže, ter velikost teh deležev, kakor je na primer izkazana iz informacij na letnih skupščinah delničarjev ali družbenikov ali podana zaradi skladnosti s predpisi za družbe, ki kotirajo na borzah.
2. Države članice zahtevajo, da takrat ko obstaja možnost, da bi vpliv oseb iz člena 19(1) škodil varnemu in skrbnemu upravljanju institucije, pristojni organi izvedejo ustrezne ukrepe za končanje takega stanja. Taki ukrepi so lahko sestavljeni iz sodnih odredb, sankcij proti direktorjem in poslovodnim delavcem ali začasne prepovedi uveljavitve glasovalnih pravic, ki izhajajo iz delnic ali deleža v lasti zadevnih delničarjev ali družbenikov.
Podobni ukrepi se uporabljajo za fizične ali pravne osebe, ki ne izpolnijo svojih obveznosti glede predložitve predhodnih informacij, kakor je določeno v členu 19(1).
Če se kapitalski delež pridobi kljub nasprotovanju pristojnih organov, države članice ne glede na katere koli druge sankcije, ki bodo sprejete, predpišejo bodisi začasno prepoved uveljavljanja ustreznih glasovalnih pravic bodisi ničnost glasov ali predpišejo možnost njihove razveljavitve.
3. Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža in drugih stopenj deleža iz tega člena, se upoštevajo glasovalne pravice iz člena 92 Direktive 2001/34/ES.
Člen 22
1. Pristojni organi matične države članice zahtevajo, da ima vsaka kreditna institucija zanesljivo ureditev upravljanja, ki vključuje jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi odgovornostmi, učinkovitimi procesi za ugotavljanje, upravljanje in spremljanje tveganj ter poročanje o tveganjih, katerim je ali bi lahko bila izpostavljena, ter primerne mehanizme za notranjo kontrolo, vključno z zanesljivimi upravnimi in računovodskimi postopki.
2. Ureditve, procesi in mehanizmi iz odstavka 1 so izčrpni in sorazmerni z naravo, obsegom in kompleksnostjo dejavnosti kreditne institucije. Upoštevajo se tehnična merila iz Priloge V.
NASLOV III
DOLOČBE O SVOBODI USTANAVLJANJA IN SVOBODI OPRAVLJANJA STORITEV
Oddelek 1
Kreditne institucije
Člen 23
Države članice predvidijo, da lahko, bodisi z ustanovitvijo podružnice ali z neposrednim opravljanjem storitev, opravlja dejavnosti iz Priloge I na njihovem ozemlju v skladu s členi 25, 26(1) do (3), 28(1) in (2) ter 29 do 37 katera koli kreditna institucija, ki ima dovoljenje in je pod nadzorom pristojnih organov druge države članice, pod pogojem, da dovoljenje velja za te dejavnosti.
Oddelek 2
Finančne institucije
Člen 24
1. Države članice predpišejo, da lahko v skladu s členi 25, 26(1) do (3), 28(1) in (2) ter 29 do 37 opravlja dejavnosti iz Priloge I na njihovem ozemlju, bodisi z ustanovitvijo podružnice ali z neposrednim opravljanjem storitev, katera koli finančna institucija iz druge države članice, bodisi podrejena družba kreditne institucije ali podrejena družba v skupni lasti dveh ali več kreditnih institucij, katerih ustanovna pogodba in statut dovoljujeta nadaljnje opravljanje teh dejavnosti in ki izpolnjuje vse spodaj naštete pogoje:
|
a) |
nadrejena družba ali družbe pridobijo dovoljenje kot kreditne institucije v državi članici, katere zakonodaja velja za finančno institucijo; |
|
b) |
zadevne dejavnosti se dejansko opravljajo na ozemlju iste države članice; |
|
c) |
nadrejena družba ali družbe imajo v lasti 90 % ali več glasovalnih pravic, ki izhajajo iz delnic ali deleža finančne institucije; |
|
d) |
nadrejena družba ali družbe izpolnjujejo zahteve pristojnih organov glede skrbnega upravljanja finančne institucije in s soglasjem pristojnih organov zadevne matične države članice javno objavijo, da so skupno in solidarno odgovorna za obveznosti, ki jih je prevzela finančna institucija; in |
|
e) |
finančna institucija se učinkovito vključi v zadevne dejavnosti, zlasti v konsolidirani nadzor nadrejene družbe ali vseh nadrejenih družb v skladu z oddelkom 1 poglavja 4 naslova V, zlasti za namene minimalnih kapitalskih zahtev, določenih v členu 75, kontrolo velikih izpostavljenosti in omejitve kapitalskih deležev, kakor je predvideno v členih 120 do 122. |
Skladnost s temi pogoji potrdijo pristojni organi matične države članice, katera finančni instituciji izda certifikat ustreznosti, ki mora biti del priglasitve iz členov 25 in 28.
Pristojni organi matične države članice zagotovijo nadzor finančne institucije v skladu s členi 10(1), 19 do 22, 40, 42 do 52 in 54.
2. Če finančna institucija, kakor je navedena v prvem pododstavku odstavka 1, preneha izpolnjevati katerega koli od predpisanih pogojev, matična država članica o tem obvesti pristojne organe države članice gostiteljice, in se za dejavnosti, ki jih ta finančna institucija izvaja v državi članici gostiteljici, začne uporabljati zakonodaja države članice gostiteljice.
3. Odstavka 1 in 2 se smiselno in s potrebnimi spremembami uporabljata za podrejene družbe finančne institucije iz prvega pododstavka odstavka 1.
Oddelek 3
Uveljavljanje pravice do ustanavljanja
Člen 25
1. Kreditna institucija, ki želi ustanoviti podružnico na ozemlju druge države članice, to priglasi pristojnim organom svoje matične države članice.
2. Države članice zahtevajo, da vsaka kreditna institucija, ki želi ustanoviti podružnico v drugi državi članici, pri priglasitvi iz odstavka 1 posreduje naslednje informacije:
|
a) |
državo članico, na katere ozemlju načrtuje ustanoviti podružnico; |
|
b) |
program poslovanja, ki med drugim določa vrste predvidenih poslov ter organizacijsko strukturo podružnice; |
|
c) |
naslov v državi članici gostiteljici, v kateri je mogoče pridobiti dokumente; in |
|
d) |
imena oseb, ki bodo odgovorne za upravljanje podružnice. |
3. Razen če pristojni organi matične države članice nimajo razloga, da bi dvomili o primernosti upravne strukture ali finančnega stanja kreditne institucije, v treh mesecih od prejema informacij iz odstavka 2, ob upoštevanju predvidene dejavnosti, te informacije posredujejo pristojnim organom države članice gostiteljice in v skladu s tem obvestijo kreditno institucijo.
Pristojni organi matične države članice sporočijo tudi znesek lastnih sredstev in v skladu s členom 75 vsoto kapitalskih zahtev kreditne institucije.
Z odstopanjem od drugega pododstavka, v primeru iz člena 24, pristojni organi matične države članice sporočijo višino lastnih sredstev finančne institucije in vsoto konsolidiranih lastnih sredstev ter konsolidiranih kapitalskih zahtev v skladu s členom 75, kreditne institucije, ki je nadrejena družba.
4. Če pristojni organi matične države članice zavrnejo posredovanje informacij iz odstavka 2 pristojnim organom države članice gostiteljice, zadevni kreditni instituciji v treh mesecih od prejema vseh informacij navedejo razloge za zavrnitev.
Ob zavrnitvi ali če pristojni organi ne odgovorijo, lahko zadevna institucija vloži pritožbo na sodiščih matične države članice.
Člen 26
1. Preden podružnica kreditne institucije začne opravljati svoje dejavnosti, se pristojni organi države članice gostiteljice v dveh mesecih po prejemu informacij iz člena 25 pripravijo na nadzor kreditne institucije v skladu z oddelkom 5 in, če je treba, navedejo pogoje, pod katerimi se treba v interesu javnega dobra nadaljuje s temi dejavnostmi v državi članici gostiteljici.
2. Ob prejemu obvestila od pristojnih organov države članice gostiteljice ali ob poteku obdobja, predpisanega v odstavku 1, brez prejema kakršnega koli sporočila države članice gostiteljice, se lahko podružnica ustanovi in lahko začne dejavnosti.
3. Pri spremembi katerih koli drugih podrobnih podatkov, posredovanih v skladu s točkami (b), (c) ali (d) člena 25(2), kreditna institucija o spremembi pisno obvesti pristojne organe matične države članice in države članice gostiteljice vsaj en mesec pred spremembo, da pristojnim organom matične države članice omogoči sprejetje sklepa v skladu s členom 25 ter pristojnim organom države članice gostiteljice sprejetje sklepa o spremembi v skladu z odstavkom 1 tega člena.
4. Za podružnice, ki so začele svoje dejavnosti pred 1. januarja 1993, se v skladu z določbami, ki veljajo v državah članicah gostiteljicah, domneva, da je zanje veljal postopek, določen v členu 25 in v odstavkih 1 in 2 tega člena. Od 1. januarja 1993 zanje velja odstavek 3 tega člena, člen 23 in člen 43 ter oddelka 2 in 5.
Člen 27
Poslovne enote, ki jih v eni sami državi članici ustanovi kreditna institucija s sedežem v drugi državi članici, se ne glede na število štejejo kot ena sama podružnica.
Oddelek 4
Uveljavljanje svobode opravljanja storitev
Člen 28
1. Vsaka kreditna institucija, ki želi uveljavljati svobodo opravljanja storitev z nadaljnjimi dejavnostmi na ozemlju druge države članice, pred tem pristojnim organom matične države članice predloži priglasitev o dejavnostih na seznamu v Prilogi I, ki jih namerava opravljati.
2. Pristojni organi matične države članice v enem mesecu od prejema priglasitve, predvidene v odstavku 1, to priglasitev pošljejo pristojnim organom države članice gostiteljice.
3. Ta člen ne vpliva na pravice opravljanja storitev, ki so jih kreditne institucije pridobile pred 1. januarja 1993.
Oddelek 5
Pooblastila pristojnih organov držav članic gostiteljic
Člen 29
Države članice gostiteljice lahko za statistične namene zahtevajo, da vse kreditne institucije, ki imajo podružnice na njihovem ozemlju, pristojnim organom teh držav članic gostiteljic redno poročajo o svojih dejavnostih v teh državah članicah.
Pri izpolnjevanju dolžnosti, ki jim jih nalaga člen 41, lahko države članice gostiteljice zahtevajo, da jim podružnice kreditnih institucij iz drugih držav članic posredujejo enake informacije, kakor jih zahtevajo od nacionalnih kreditnih institucij za ta namen.
Člen 30
1. Če pristojni organi države članice gostiteljice ugotovijo, da kreditna institucija, ki ima podružnico ali neposredno opravlja storitve na njihovem ozemlju, ne upošteva pravnih predpisov, sprejetih v tej državi v skladu z določbami te direktive o pooblastilih pristojnih organov države članice gostiteljice, ti pristojni organi zahtevajo, da zadevna kreditna institucija zagotovi, da se to nepravilno stanje konča.
2. Če zadevna kreditna institucija ne sprejme potrebnih ukrepov, pristojni organi države članice gostiteljice o tem obvestijo pristojne organe matične države članice.
Pristojni organi države članice gostiteljice čim prej sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s čimer zadevna kreditna institucija zagotovi, da se nepravilno stanje konča. Narava teh ukrepov se sporoči pristojnim organom države članice gostiteljice.
3. Če kljub ukrepom, ki jih sprejme matična država članica, ali ker se ti ukrepi izkažejo za neustrezne ali pa niso izvedljivi v zadevni državi članici, kreditna institucija še naprej krši pravne predpise iz odstavka 1, ki veljajo v državi članici gostiteljici, lahko ta, potem ko obvesti pristojne organe matične države članice, sprejme ustrezne ukrepe, da bi preprečila ali kaznovala nadaljnje nepravilnosti in, če je treba, da prepreči zadevni kreditni instituciji nadaljnje poslovanje na svojem ozemlju. Države članice zagotovijo, da je na njihovem ozemlju kreditnim institucijam mogoče vročiti potrebne pravne dokumente v zvezi s temi ukrepi.
Člen 31
Člena 29 in 30 ne vplivata na pooblastila držav članic gostiteljic za sprejetje ustreznih ukrepov, s katerimi bi preprečile ali kaznovale nepravilnosti na njihovem ozemlju, ki so v nasprotju s pravnimi predpisi, sprejetimi v javnem interesu. Ta pooblastila vključujejo možnost, da se kreditnim institucijam kršiteljicam prepreči nadaljnje poslovanje na njihovem ozemlju.
Člen 32
Kateri koli ukrep, sprejet v skladu s členom 30(2) in (3) ali členom 31, ki vključuje kazni ali omejitve uveljavljanja svobode opravljanja storitev, se ustrezno utemelji in sporoči zadevni kreditni instituciji. Za vsak tak ukrep velja pravica do pritožbe na sodiščih države članice, v kateri je ukrep bil sprejet.
Člen 33
Preden ukrepajo v skladu s postopkom, predvidenem v členu 30, lahko v nujnih primerih pristojni organi države članice gostiteljice sprejmejo kakršne koli previdnostne ukrepe, potrebne za zaščito interesov vlagateljev, investitorjev in drugih, za katere se storitve opravljajo. Komisijo in pristojne organe drugih zadevnih držav članic se o takih ukrepih obvesti čim prej.
Komisija lahko po posvetu s pristojnimi organi zadevnih držav članic sklene, da zadevna država članica spremeni ali razveljavi navedene ukrepe.
Člen 34
Države članice gostiteljice lahko izvajajo pooblastila, ki so jim bila dodeljena v skladu s to direktivo, tako da izvedejo ustrezne ukrepe, da bi preprečile ali kaznovale nepravilnosti, storjene na njihovem ozemlju. Ta pooblastila vključujejo možnost, da se kreditnim institucijam kršiteljicam prepreči nadaljnje poslovanje na njihovem ozemlju.
Člen 35
Pri odvzemu dovoljenja se pristojne organe držav članic gostiteljic o tem obvesti, ti pa izvedejo ustrezne ukrepe, da bi preprečili nadaljnje poslovanje kreditne institucije kršiteljice na svojem ozemlju in zaščitili interese vlagateljev.
Člen 36
Države članice Komisijo obvestijo o številu in vrsti primerov zavrnitve v skladu s členoma 25 in 26(1) do (3) ali primerov, v katerih so bili sprejeti ukrepi v skladu s členom 30(3).
Člen 37
Ta oddelek ne preprečuje kreditnim institucijam s sedeži v drugih državah članicah oglaševanja storitev v državi članici gostiteljici z vsemi komunikacijskimi sredstvi, ki so jim na voljo, v skladu s katerimi koli predpisi o obliki in vsebini takega oglaševanja, sprejetimi zaradi javnega interesa.
NASLOV IV
ODNOSI S TRETJIMI DRŽAVAMI
Oddelek 1
Priglasitev podjetij iz tretjih držav in pogoji dostopa do trgov v teh državah
Člen 38
1. Ko podružnice kreditnih institucij s sedeži zunaj Skupnosti začenjajo ali nadaljujejo z opravljanjem dejavnosti, države članice zanje ne uporabljajo določb, ki tem institucijam omogočajo ugodnejše obravnavanje kot podružnicam kreditnih institucij s sedeži v Skupnosti.
2. Pristojni organi Komisiji in Evropskemu odboru za bančništvo priglasijo vsa dovoljenja, izdana podružnicam kreditnih institucij s sedeži zunaj Skupnosti.
3. Brez poseganja v odstavek 1 se lahko Skupnost na podlagi sporazumov, sklenjenih z eno ali več tretjimi državami, dogovori, da uporablja določbe, v skladu s katerimi bodo podružnice kreditnih institucij s sedeži zunaj Skupnosti deležne enake obravnave na celotnem ozemlju Skupnosti.
Oddelek 2
Sodelovanje s pristojnimi organi tretjih držav pri nadzoru na konsolidirani osnovi
Člen 39
1. Komisija lahko sama ali na zahtevo države članice Svetu predloži predloge za pogajanje o sporazumih z eno ali več tretjimi državami o načinu izvajanja nadzora na konsolidirani osnovi nad naslednjim:
|
a) |
kreditnimi institucijami, katerih nadrejene družbe imajo sedeže v tretji državi; ali |
|
b) |
kreditnimi institucijami v tretjih državah, katerih nadrejene družbe, bodisi da gre za kreditne institucije ali finančne holdinge, imajo sedeže v Skupnosti. |
2. Sporazumi iz odstavka 1 morajo zlasti zagotoviti naslednje:
|
a) |
da lahko pristojni organi držav članic pridobijo informacije, potrebne za nadzor na osnovi konsolidiranega finančnega stanja kreditnih institucij ali finančnih holdingov, ki so v Skupnosti in imajo podrejene družbe, ki so kreditne institucije ali finančne institucije zunaj Skupnosti ali, če imajo kapitalske udeležbe v takih institucijah; in |
|
b) |
da lahko pristojni organi tretjih držav pridobijo informacije, potrebne za nadzor nadrejenih družb, ki imajo sedeže na njihovih ozemljih in imajo podrejene družbe, ki so kreditne institucije ali finančne institucije v eni ali več državah članicah ali, če imajo kapitalske udeležbe v takih institucijah. |
3. Brez poseganja v člen 300(1) in (2) Pogodbe, Komisija s pomočjo Evropskega odbora za bančništvo preuči rezultat pogajanj iz odstavka 1 in nastale razmere.
NASLOV V
NAČELA IN TEHNIČNI INSTRUMENTI ZA BONITETNI NADZOR IN RAZKRITJE
Poglavje 1
Načela bonitetnega nadzora
Oddelek 1
Pristojnosti matične države članice in države članice gostiteljice
Člen 40
1. Za bonitetni nadzor kreditne institucije, vključno z dejavnostmi, ki jih opravlja v skladu s členoma 23 in 24, so odgovorni pristojni organi matične države članice, brez poseganja v tiste določbe te direktive, ki to odgovornost nalagajo pristojnim organom države članice gostiteljice.
2. Odstavek 1 ne preprečuje nadzora na konsolidirani osnovi v skladu s to direktivo.
Člen 41
Države članice gostiteljice do nadaljnjega usklajevanja ostanejo odgovorne za nadzor likvidnosti podružnic kreditnih institucij v sodelovanju s pristojnimi organi matične države članice.
Brez poseganja v ukrepe, potrebne za okrepitev Evropskega monetarnega sistema, države članice gostiteljice ostanejo v celoti odgovorne za ukrepe, ki so potrebni za izvajanje njihovih monetarnih politik.
Ti ukrepi ne smejo predpisovati diskriminatorne ali omejevalne obravnave na osnovi dejstva, da je kreditna institucija pridobila dovoljenje v drugi državi članici.
Člen 42
Pristojni organi zadevnih držav članic tesno sodelujejo pri nadzoru dejavnosti kreditnih institucij, še zlasti tistih, ki poslujejo prek podružnic v eni ali več drugih državah članicah, v katerih nimajo sedeža. Medsebojno si izmenjujejo vse informacije o upravljanju in lastništvu takih kreditnih institucij, zato da bi se olajšala nadzor in preučitev pogojev za izdajo dovoljenja, in vse informacije, ki jim lahko olajšajo spremljanje in nadzor poslovanja takih institucij, zlasti glede likvidnosti, solventnosti, jamstva za vloge, omejitve velikih izpostavljenosti, upravnih in računovodskih postopkov ter mehanizmov notranje kontrole.
Člen 43
1. Države članice gostiteljice predvidijo, da lahko v primeru, če kreditna institucija, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici, opravlja svojo dejavnost prek podružnice, pristojni organi matične države članice ali osebe, ki jih ti pooblastijo za ta namen, po tem ko obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice, preverijo informacije iz člena 42 na kraju samem.
2. Pristojni organi matične države članice se lahko tudi za pregled podružnic zatečejo k uporabi drugih postopkov, določenih v členu 141.
3. Odstavka 1 in 2 ne vplivata na pravico pristojnih organov države članice gostiteljice, da pri opravljanju svojih dolžnosti v skladu s to direktivo na kraju samem pregledajo podružnice, ustanovljene na njihovem ozemlju.
Oddelek 2
Izmenjava podatkov in poklicna skrivnost
Člen 44
1. Države članice predvidijo, da za vse osebe, ki delajo za ali so delale za pristojne organe, in revizorje ali strokovnjake, ki delajo v imenu pristojnih organov, velja dolžnost varovanja poklicne skrivnosti.
Nobeni osebi ali organu ne smejo razkriti nobenih zaupnih informacij, ki jih utegnejo prejeti med opravljanjem svojih nalog, razen v obliki povzetka ali zbirne informacije, tako da posameznih kreditnih institucij ni mogoče prepoznati brez poseganja v primere, za katere velja kazensko pravo.
Vendar pa je v primerih, ko je zoper kreditno institucijo uveden stečaj ali postopek prisilnega prenehanja, v civilnem ali gospodarskem postopku dovoljeno razkriti zaupne informacije, ki ne zadevajo tretjih oseb, ki poskušajo rešiti to kreditno institucijo.
2. Odstavek 1 pristojnim organom raznih držav članic ne preprečuje izmenjave informacij v skladu s to direktivo in drugimi direktivami, ki se nanašajo na kreditne institucije. Za te informacije veljajo pogoji varovanja poklicne skrivnosti, navedeni v odstavku 1.
Člen 45
Pristojni organi, ki prejmejo zaupne informacije iz člena 44, jih lahko uporabijo le pri opravljanju svojih nalog in samo za naslednje namene:
|
a) |
da preverijo, ali so izpolnjeni pogoji za začetek poslovanja kreditnih institucij, in da olajšajo nadzor poslovanja zlasti pri spremljanju likvidnosti, solventnosti, velikih izpostavljenosti, upravnih in računovodskih postopkov ter mehanizmov notranje kontrole na nekonsolidirani ali konsolidirani osnovi; |
|
b) |
pri naložitvi kazni; |
|
c) |
pri upravnih pritožbah zoper odločbe pristojnih organov; ali |
|
d) |
pri sodnih postopkih, sproženih v skladu s členom 55 ali posebnimi določbami, predpisanimi v tej in drugih direktivah, sprejetih v zvezi s kreditnimi institucijami. |
Člen 46
Države članice lahko sporazume o sodelovanju, ki predpisujejo izmenjavo informacij, sklepajo s pristojnimi organi tretjih držav ali z organi ali subjekti tretjih držav, opredeljenimi v členu 47 in členu 48(1), le, če velja za razkrite informacije jamstvo varovanja poklicne skrivnosti, ki je vsaj enako tistemu iz člena 44(1). Taka izmenjava informacij je namenjena opravljanju nalog nadzora navedenih organov ali subjektov.
Če informacija izvira iz druge države članice, se je ne sme razkriti brez izrecnega soglasja pristojnih organov, ki so jo razkrili, in se sme, če je primerno, razkriti le izključno za namen, za katerega so ti pristojni organi dali soglasje.
Člen 47
Člena 44(1) in 45 ne preprečujeta izmenjave informacij znotraj države članice, če sta v isti državi članici dva ali več pristojnih organov, ali med državami članicami, med pristojnimi organi in med:
|
a) |
organi, ki jim je zaupana javna naloga nadzora drugih finančnih institucij in zavarovalnic, ter organi, ki so odgovorni za nadzor finančnih trgov; |
|
b) |
subjekti, ki sodelujejo pri likvidaciji in stečaju kreditnih institucij ter v drugih podobnih postopkih; in |
|
c) |
osebami, odgovornimi za opravljanje z zakonom predpisanih revizij letnih računovodskih izkazov kreditnih institucij in drugih finančnih institucij; |
pri opravljanju njihovih nadzornih funkcij.
Člena 44(1) in 45 ne preprečujeta razkritja informacij organom, ki upravljajo sheme zajamčenih vlog in so potrebni za izvajanje njihovih nalog.
V obeh primerih za prejete informacije veljajo pogoji varovanja poklicne skrivnosti, navedeni v členu 44(1).
Člen 48
1. Ne glede na člene 44 do 46 lahko države članice odobrijo izmenjavo informacij med pristojnimi organi in med:
|
a) |
organi, odgovornimi za nadzor subjektov, ki sodelujejo pri likvidaciji in stečaju kreditnih institucij ter v drugih podobnih postopkih; in |
|
b) |
organi, ki so odgovorni za nadzor oseb, ki opravljajo z zakonom predpisane revizije letnih računovodskih izkazov zavarovalnic, kreditnih institucij, investicijskih podjetij in drugih finančnih institucij. |
V takih primerih države članice zahtevajo, da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:
|
a) |
informacije so namenjene za izvajanje nalog nadzora iz prvega pododstavka; |
|
b) |
za informacije, prejete za ta namen, veljajo pogoji varovanja poklicne skrivnosti iz člena 44(1); in |
|
c) |
če informacija izvira iz druge države članice, se ne sme razkriti brez izrecnega soglasja pristojnih organov, ki so jo razkrili, in se sme, po potrebi, razkriti le izključno za namen, za katerega so ti pristojni organi dali soglasje. |
Države članice Komisiji in drugim državam članicam sporočijo nazive organov, ki lahko prejmejo informacije v skladu s tem odstavkom.
2. Ne glede na člene 44 do 46 lahko države članice zaradi krepitve stabilnosti in celovitosti finančnega sistema odobrijo izmenjavo informacij med pristojnimi organi in organi ali subjekti, ki so po zakonu odgovorni za odkrivanje in raziskovanje kršitev prava gospodarskih družb.
V takih primerih države članice zahtevajo, da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:
|
a) |
informacije so namenjene opravljanju nalog iz prvega pododstavka; |
|
b) |
za informacije, prejete za ta namen, veljajo pogoji varovanja poklicne skrivnosti iz člena 44(1); in |
|
c) |
če informacija izvira iz druge države članice, se ne sme razkriti brez izrecnega soglasja pristojnih organov, ki so jo razkrili, in se sme, po potrebi, razkriti le izključno za namen, za katerega so ti pristojni organi dali soglasje. |
Če v državi članici organom ali subjektom iz prvega pododstavka zaradi njihove specifične pristojnosti pri opravljanju nalog odkrivanja in raziskovanja pomagajo osebe, imenovane za ta namen, ki niso zaposlene v javnem sektorju, imajo lahko pod pogoji, navedenimi v drugem pododstavku, tudi te osebe možnost izmenjave informacij, predpisanih v prvem pododstavku.
Za izvajanje tretjega pododstavka organi ali subjekti iz prvega pododstavka sporočijo pristojnim organom, ki so razkrili informacijo, imena in natančne odgovornosti oseb, katerim naj bi se informacije poslale.
Države članice Komisiji in drugim državam članicam sporočijo naziv organov ali subjektov, ki lahko prejmejo informacije v skladu s tem členom.
Komisija pripravi poročilo o uporabi določb tega člena.
Člen 49
Ta oddelek pristojnemu organu ne preprečuje, da bi posredoval informacije naslednjim subjektom za opravljanje njihovih nalog:
|
a) |
centralnim bankam in drugim subjektom s podobno funkcijo kakor monetarne oblasti; in |
|
b) |
po potrebi drugim javnim organom, odgovornim za nadzor plačilnih sistemov. |
Prav tako ta oddelek ne preprečuje takim organom ali subjektom, da posredujejo take informacije pristojnim organom, ki jih bodo morda potrebovali za namene iz člena 45.
Za informacije, prejete za ta namen, veljajo pogoji varovanja poklicne skrivnosti iz člena 44(1).
Člen 50
Ne glede na določbe iz člena 44(1) in člena 45 lahko države članice na osnovi zakonskih določb odobrijo razkritje nekaterih informacij drugim oddelkom uprave centralne ravni države, ki so odgovorni za zakonodajo o nadzoru kreditnih institucij, finančnih institucij, investicijskih storitev in zavarovalnic ter inšpektorjem, ki delajo v imenu teh oddelkov.
Vendar se sme take informacije razkriti le, če so potrebne zaradi bonitetnega nadzora.
Člen 51
Države članice predpišejo, da se informacij, prejetih v skladu s členom 44(2) in členom 47, ter informacij, pridobljenih s preverjanjem na kraju samem v skladu s členom 43(1) in (2), ne sme nikoli razkriti v primerih iz člena 50, razen z izrecnim soglasjem pristojnih organov, ki so razkrili te informacije, ali pristojnih organov države članice, v kateri se je preverjanje na kraju samem izvedlo.
Člen 52
Ta oddelek pristojnim organom države članice ne preprečuje, da informacije iz členov 44 do 46 posredujejo klirinški hiši ali drugemu podobnemu subjektu, priznanemu po nacionalni zakonodaji za opravljanje klirinških storitev in poravnave za enega izmed nacionalnih trgov, če menijo, da je treba informacije posredovati za zagotovitev ustreznega delovanja teh subjektov v zvezi s plačilnimi zamudami ali potencialnimi plačilnimi zamudami udeležencev trga. Za informacije, prejete za ta namen, veljajo pogoji varovanja poklicne skrivnosti iz člena 44(1).
Vendar države članice predpišejo, da se informacij, prejetih v skladu s členom 44(2), ne sme razkriti v primerih iz tega člena brez izrecnega soglasja pristojnih organov, ki so jih razkrili.
Oddelek 3
Dolžnost oseb, odgovornih za revizijo nad zakonitostjo letnih in konsolidiraniih računovodskih izkazov
Člen 53
1. Države članice predvidijo vsaj to, da je dolžnost vsake osebe, pooblaščene v smislu Direktive 84/253/EGS (18), ki v kreditni instituciji opravlja nalogo, opisano v členu 51 Direktive 78/660/EGS, členu 37 Direktive 83/349/EGS ali členu 31 Direktive 85/611/EGS (19) ali kakršno koli drugo zakonsko predpisano nalogo, takoj poročati pristojnim organom o kakršnih koli dejstvih ali odločitvah glede te kreditne institucije, za katere je zvedela med opravljanjem navedene naloge in ki utegnejo:
|
a) |
predstavljati resno kršitev zakonov in drugih predpisov, ki predpisujejo pogoje za izdajo dovoljenj ali specifično urejajo vodenje poslovanja kreditnih institucij; |
|
b) |
vplivati na nemoteno delovanje kreditne institucije; ali |
|
c) |
privesti do zavrnitve potrditve računovodskih izkazov ali do izražanja zadržkov. |
Države članice predpišejo vsaj, da je ta oseba dolžna prav tako poročati o kakršnih koli dejstvih ali odločitvah, za katere je izvedela med opravljanjem naloge iz prvega pododstavka v podjetju, ki je tesno povezana oseba na osnovi obvladujočega razmerja s kreditno institucijo, v kateri opravlja navedeno nalogo.
2. Če osebe, pooblaščene po Direktivi 84/253/EGS, v dobri veri pristojnim organom razkrijejo kakršna koli dejstva ali odločitve iz odstavka 1, se taka razkritja ne štejejo za kršitev katere koli omejitve razkrivanja informacij, predpisane s pogodbo ali s katero koli določbo zakona ali drugega predpisa, in osebe za to nikakor niso odgovorne.
Oddelek 4
Pooblastila za kaznovanje in pravica do pritožbe na sodiščih
Člen 54
Brez poseganja v postopke za odvzem dovoljenj in v določbe kazenskega prava države članice predvidijo, da lahko njihovi pristojni organi proti kreditnim institucijam ali tistim, ki dejansko obvladujejo poslovanje kreditnih institucij, ki kršijo zakone in druge predpise o nadzoru ali opravljanju njihovih dejavnosti, sprejmejo ali naložijo kazni ali ukrepe s specifičnim ciljem odpraviti ugotovljene kršitve ali vzroke zanje.
Člen 55
Države članice zagotovijo, da zoper odločbe, sprejete za kreditne institucije v skladu z zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi v skladu s to direktivo, velja pravica do pritožbe na sodiščih. Enako velja, če v šestih mesecih po vložitvi prošnje za izdajo dovoljenja, ki vsebuje vse zahtevane informacije v skladu z veljavnimi določbami, ni sprejeta odločitev o izdaji dovoljenja.
Poglavje 2
Tehnični instrumenti za bonitetni nadzor
Oddelek 1
Lastna sredstva
Člen 56
Kadar koli država članica opredeli z zakonom ali drugim predpisom določbo o izvajanju zakonodaje Skupnosti, ki se nanaša na bonitetni nadzor delujoče kreditne institucije, ki uporablja izraz ali se sklicuje na koncept lastnih sredstev, ta izraz ali koncept uskladi z opredelitvijo iz členov 57 do 61 in členov 63 do 66.
Člen 57
V skladu z omejitvami iz člena 66 nekonsolidirana lastna sredstva kreditnih institucij sestavljajo naslednje postavke:
|
a) |
kapital po členu 22 Direktive 86/635/EGS, če je bil vplačan, vključno s presežkom vplačanega kapitala, vendar izključujoč kumulativne prednostne delnice; |
|
b) |
rezerve po členu 23 Direktive 86/635/EGS in prenesene dobičke in izgube, ki izhajajo iz dobičkov ali izgub iz preteklih let; |
|
c) |
sredstva za splošna bančna tveganja po členu 38 Direktive 86/635/EGS; |
|
d) |
revalorizacijske rezerve po členu 33 Direktive 78/660/EGS; |
|
e) |
oblikovani popravki vrednosti po členu 37(2) Direktive 86/635/EGS; |
|
f) |
druge postavke po členu 63; |
|
g) |
obveznosti družbenikov kreditnih institucij, ustanovljenih kot zadruge, ter skupne in solidarne obveznosti posojilojemalcev nekaterih institucij, organizirane v obliki skladov iz člena 64(1); in |
|
h) |
kumulativne prednostne delnice s fiksno dividendo in podrejeni dolžniški kapital iz člena 64(3). |
V skladu s členom 66 se odštejejo naslednje postavke:
|
i) |
lastne delnice po knjigovodski vrednosti v lasti kreditne institucije; |
|
j) |
neopredmetena sredstva po členu 4(9) („Sredstva“) Direktive 86/635/EGS; |
|
k) |
materialne izgube tekočega poslovnega leta; |
|
l) |
deleži v drugih kreditnih in finančnih institucijah, ki presegajo 10 % kapitala teh institucij; |
|
m) |
podrejene terjatve in instrumenti iz člena 63 in člena 64 (3), ki jih ima kreditna institucija do kreditne ali finančne institucije, v kateri ima več kakor 10-odstotni kapitalski delež v vsakem posameznem primeru; |
|
n) |
deleži v drugih kreditnih in finančnih institucijah do višine 10 % njihovega kapitala, podrejene terjatve in instrumenti iz člena 63 in člena 64 (3), ki jih ima kreditna institucija do kreditne in finančne institucije, ki niso navedene v točkah (l) in (m), kadar skupna vsota teh deležev, podrejenih terjatev in instrumentov presega 10 % lastnih sredstev te kreditne institucije, izračunano pred odbitkom postavk iz točk (l) do (p); |
|
o) |
udeležbe v smislu člena 4(10), ki jih ima kreditna institucija v:
|
|
p) |
vsaka izmed naslednjih postavk, ki jih ima kreditna institucija v odnosu do oseb iz točke (o), v katerih je udeležena:
|
|
q) |
za kreditne institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti iz pododdelka 2 v oddelku 3, negativni zneski, ki so rezultat izračuna iz točke 36 dela 1 Priloge VII, in zneski pričakovane izgube, izračunani v skladu s točkama 32 in 33 dela 1 Priloge VII; |
|
r) |
zneski izpostavljenosti pozicij listinjenja, ki prejmejo utež tveganja 1 250 % na podlagi dela 4 Priloge IX, izračunani na tam navedeni način. |
Za namene točke (b) države članice lahko dovolijo vključitev vmesnih dobičkov, preden se sprejme uradni sklep, le, če te dobičke preverijo osebe, odgovorne za revizijo računovodskih izkazov, in če se pristojnim organom dokaže, da so bili zneski dobičkov ovrednoteni v skladu z načeli iz Direktive 86/635/EGS in so prosti vseh predvidljivih obremenitev ali dividend.
Če je kreditna institucija v vlogi originatorja listinjenja, se neto zaslužki iz naslova kapitalizacije prihodnjega dobička iz listinjenih sredstev in ki zagotavljajo izboljšanje kreditne kvalitete za pozicije v listinjenju, izvzamejo iz postavke iz točke (b).
Člen 58
Če so deleži v drugi kreditni instituciji, finančni instituciji, zavarovalnici ali pozavarovalnici ali zavarovalnem holdingu pridobljeni začasno kot finančna pomoč za reorganizacijo zaradi ohranitve te osebe, lahko pristojni organ odstopi od zahteve uporabe določb glede odbitkov iz točk (l) do (p) člena 57.
Člen 59
Kot alternativo odbitku postavk iz točk (o) in (p) člena 57 lahko države članice svojim kreditnim institucijam dovolijo, da smiselno uporabijo metode 1, 2 ali 3 iz Priloge I k Direktivi 2002/87/ES. Metoda 1 (računovodska konsolidacija) se lahko uporabi samo, če pristojni organ zaupa v raven integracije upravljanja in notranjih kontrol za osebe, ki bi bile zajete v konsolidacijo. Izbrana metoda naj se uporablja dosledno in dalj časa.
Člen 60
Države članice lahko zagotovijo, da pri izračunavanju lastnih sredstev na samostojni osnovi kreditnim institucijam, ki so predmet konsolidiranega nadzora skladno s poglavjem 4, oddelek 1, ali dopolnilnega nadzora skladno z Direktivo 2002/87/ES, ni treba odbiti postavk iz točk (l) do (p) člena 57, ki jih imajo v kreditnih institucijah, finančnih institucijah, zavarovalnicah ali pozavarovalnicah ali zavarovalnih holdingih, ki so vključene v konsolidirani ali dopolnilni nadzor.
Ta določba se uporablja za vsa pravila varnega in skrbnega poslovanja, ki so usklajena s pravnimi akti Skupnosti.
Člen 61
Koncept lastnih sredstev, kakor je opredeljen v točkah (a) do (h) člena 57, vključuje največje možno število postavk in zneskov. Uporaba teh postavk in določanje nižjih zgornjih meja ter odštevanje postavk, ki niso naštete v točkah (i) do (r) člena 57, se prepusti presoji držav članic.
Postavke, naštete v točkah (a) do (e) člena 57, so kreditni instituciji na razpolago za neomejeno in takojšnjo uporabo za kritje tveganj ali izgub, kakor hitro se te pojavijo. Znesek je v trenutku izračuna prost vseh predvidljivih davčnih obremenitev ali pa mora biti ustrezno prilagojen, če se zaradi davčnih obremenitev vrednost, do katere se te postavke lahko uporabijo za kritje tveganj in izgub, zmanjša.
Člen 62
Države članice lahko poročajo Komisiji o napredku, doseženem na področju konvergence glede skupne opredelitve lastnih sredstev. Komisija na podlagi teh poročil, če je primerno, do 1. januarja 2009, predloži Evropskemu parlamentu in Svetu predlog za spremembe tega oddelka.
Člen 63
1. Koncept lastnih sredstev, ki ga uporablja država članica, lahko vključuje tudi druge postavke, pod pogojem, da imajo ne glede na pravne ali računovodske oznake naslednje značilnosti:
|
a) |
prosto so na voljo kreditni instituciji za kritje običajnih bančnih tveganj, če prihodek ali kapitalske izgube še niso ugotovljene; |
|
b) |
izkažejo se v notranjih računovodskih izkazih; in |
|
c) |
njihovo vrednost določi vodstvo kreditne institucije, potrdijo pa jo neodvisni revizorji, o vrednosti teh postavk obvestijo pristojne organe, ki izvajajo tudi nadzor nad temi kreditnimi institucijami. |
2. Kakor druge postavke se lahko sprejmejo tudi vrednostni papirji, ki nimajo določenega roka zapadlosti, in drugi instrumenti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
|
a) |
ne smejo biti unovčeni na zahtevo prinosnika ali ne brez predhodnega soglasja pristojnega organa; |
|
b) |
dolžniška pogodba kreditni instituciji daje možnost odloga izplačila obresti na dolg; |
|
c) |
terjatve posojilodajalca do kreditne institucije so v celoti podrejene terjatvam vseh nepodrejenih upnikov; |
|
d) |
dokumenti, ki urejajo izdajo vrednostnih papirjev, predpisujejo, da dolg in neplačane obresti absorbirajo izgubo, hkrati pa omogočijo kreditni instituciji, da nadaljuje trgovanje; in |
|
e) |
upoštevajo se le v celoti plačani zneski. |
Tem vrednostnim papirjem in drugim instrumentom se lahko dodajo kumulativne prednostne delnice, razen tistih iz točke (h) člena 57.
3. Za kreditne institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti iz pododdelka 2 oddelka 3, se lahko pozitivni zneski, ki so rezultat izračuna iz odstavka 36 dela 1 v Prilogi VII, do 0,6 % zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunanih na podlagi pododdelka 2, sprejmejo kot druge postavke; Za te kreditne institucije se popravki vrednosti in rezervacije, vključene v izračun iz odstavka 36 dela 1 Priloge VII ter popravki vrednosti in rezervacije za izpostavljenosti iz točke (e) člena 57 ne vključijo v lastna sredstva razen v skladu s tem odstavkom. Za te namene zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti ne vključujejo tistih, ki so izračunani v zvezi s pozicijami listinjenja, z utežjo tveganja 1 250 %.
Člen 64
1. Obveznosti družbenikov kreditnih institucij, ustanovljenih kot zadruge iz točke (g) člena 57, sestavljajo nevplačani kapital teh zadrug; skupaj s pravnimi obveznostmi družbenikov teh zadrug tvorijo dodatna nevračljiva sredstva, v primeru, če kreditna institucija utrpi izgubo, pri čemer je omogočeno zahtevati vplačilo teh sredstev brez odlašanja.
Solidarne in skupne obveznosti posojilojemalcev pri kreditnih institucijah, organiziranih v obliki skladov, se obravnavajo enako kakor predhodne postavke.
Vse take postavke se lahko vključijo v lastna sredstva, če se štejejo kot lastna sredstva institucij iz te kategorije po nacionalni zakonodaji.
2. Države članice v lastna sredstva javnih kreditnih institucij ne vključujejo osebnih jamstev, ki jih same ali njihovi lokalni organi izdajajo takim institucijam.
3. Države članice ali pristojni organi lahko kumulativne prednostne delnice s fiksno dividendo iz točke (h) člena 57 in podrejeni dolžniški kapital iz navedene določbe vključijo v lastna sredstva, če obstajajo zavezujoče pogodbe, v skladu s katerimi so pri stečaju ali likvidaciji kreditne institucije te postavke uvrščene za terjatve vseh drugih upnikov in se ne poplačajo, dokler niso poravnani vsi drugi takrat neplačani dolgovi.
Podrejeni dolžniški kapital izpolnjuje naslednja dodatna merila:
|
a) |
upoštevajo se lahko le v celoti plačana sredstva; |
|
b) |
prvotni rok zapadlosti zadevnih posojil je najmanj pet let, po tem se lahko poplačajo; |
|
c) |
obseg podrejenega dolžniškega kapitala, ki se lahko uvršča med lastna sredstva, se postopno zmanjšuje, vsaj zadnjih pet let pred datumom poplačila; in |
|
d) |
posojilna pogodba ne vključuje nobene klavzule, ki predpisuje, da v specifičnih okoliščinah, razen pri prenehanju kreditne institucije, dolg postane vračljiv pred dogovorjenim datumom odplačila. |
Za namene točke (b) drugega pododstavka, če zapadlost dolga ni določena, se lahko dolg odplača le s petletnim odpovednim rokom, razen če se posojila ne štejejo več med lastna sredstva ali če ni za predčasno odplačilo izrecno potrebno predhodno soglasje pristojnih organov. Pristojni organi lahko odobrijo predčasno odplačilo takih posojil, pod pogojem, da se zahteva vloži na pobudo izdajatelja in da to ne vpliva na solventnost kreditne institucije.
4. Kreditne institucije v lastna sredstva ne vključujejo rezerv, nastalih zaradi vrednotenja na pošteno vrednost, povezanih z dobički ali izgubami pri varovanju denarnega toka finančnih instrumentov, merjenih po odplačni vrednosti, niti dobičkov ali izgub, nastalih na podlagi vrednotenja obveznosti po pošteni vrednosti, ki so posledica sprememb v boniteti samih kreditnih institucij.
Člen 65
1. Če se izračun izvrši na konsolidirani osnovi, se konsolidirani zneski postavk, naštetih v členu 57, uporabijo v skladu s pravili, določenimi v oddelku 1 poglavja 4. Poleg tega se lahko tudi naslednje postavke, kadar so to kreditne („negativne“) postavke, štejejo kot konsolidacijske rezerve za izračun lastnih sredstev:
|
a) |
kakršni koli manjšinski deleži po členu 21 Direktive 83/349/EGS, če se uporablja globalna integracijska metoda; |
|
b) |
prva konsolidacijska razlika po členih 19, 30 in 31 Direktive 83/349/EGS; |
|
c) |
prevedbene razlike, vključene v konsolidacijske rezerve v skladu s členom 39(6) Direktive 86/635/EGS; in |
|
d) |
kakršna koli razlika, ki je posledica vključitve določenih pravic udeležbe v skladu z metodo, predpisano v členu 33 Direktive 83/349/EGS. |
2. Če so postavke iz točk (a) do (d) odstavka 1 debetne („pozitivne“) postavke, se odštejejo pri izračunu konsolidiranih lastnih sredstev.
Člen 66
1. Za postavke iz točk (d) do (h) člena 57 veljajo naslednje omejitve:
|
a) |
skupna vrednost postavk iz točk (d) do (h) ne sme preseči maksimuma 100 % skupne vrednosti postavk iz točk (a), (b) in (c), zmanjšane za vrednosti postavk iz točk (i) do (k); in |
|
b) |
skupna vrednost postavk iz točk (g) do (h) ne sme preseči 50 % maksimuma vrednosti postavk iz točk (a), (b) in (c), zmanjšane za vrednosti postavk iz točk (i) do (k). |
2. Skupna vrednost postavk iz točk (l) do (r) člena 57 se za polovico odbije od vsote postavk iz točk (a) do (c), zmanjšane za vrednost postavk iz točk (i) do (k), in polovico od skupne vrednosti postavk iz točk (d) do (h) člena 57, ob uporabi omejitev določenih z odstavkom 1 tega člena. Če polovica skupne vrednosti postavk iz točk (l) do (r) člena 57 presega skupno vrednost postavk iz točk (d) do (h) člena 57, se ta presežek odbije od skupne vrednosti iz točk (a) do (c), zmanjšane za vrednosti postavk iz točk (i) do (k) člena 57. Postavke iz točke (r) člena 57 se ne odbijejo, če se vključijo v izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za namene člena 75, kakor je opredeljeno v delu 4 Priloge IX.
3. Za namene oddelkov 5 in 6 se določbe tega oddelka berejo brez upoštevanja postavk iz točk (q) in (r) člena 57 in člena 63(3).
4. Pristojni organi lahko v začasnih in izjemnih okoliščinah odobrijo kreditnim institucijam, da presežejo omejitve, določene v odstavku 1.
Člen 67
O skladnosti s pogoji, določenimi v tem oddelku, se pristojnim organom predloži zadovoljiv dokaz.
Oddelek 2
Določila o obvladovanju tveganj
Pododdelek 1
Stopnja uporabe
Člen 68
1. Kreditne institucije izpolnjujejo obveznosti iz členov 22 in 75 ter oddelka 5 na individualni osnovi.
2. Vsaka kreditna institucija, ki ni ne podrejena družba v državi članici, kjer je pridobila dovoljenje in kjer je nadzorovana, niti ni nadrejena družba, in vsaka kreditna institucija, ki ni vključena v konsolidacijo na podlagi člena 73, izpolnjuje obveznosti iz členov 120 in 123 na individualni osnovi.
3. Vsaka kreditna institucija, ki ni ne nadrejena ne podrejena družba, in vsaka kreditna institucija, ki ni vključena v konsolidacijo na podlagi člena 73, izpolnjuje obveznosti iz poglavja 5 na individualni osnovi.
Člen 69
1. Države članice se lahko odločijo, da ne bodo uporabljale člena 68(1) za nobeno podrejeno družbo kreditne institucije, če se tako za podrejeno družbo kot za kreditno institucijo zahteva dovoljenje in nadzor s strani zadevne države članice, podrejena družba pa je vključena v nadzor na konsolidirani osnovi kreditne institucije, ki je nadrejena družba, in so izpolnjeni vsi naslednji pogoji, da se zagotovi, da so lastna sredstva primerno razporejeni med nadrejeno družbo in podrejene družbe:
|
a) |
ni trenutne ali predvidene vsebinske, dejanske ali pravne ovire za takojšnji prenos lastnih sredstev ali za odplačilo obveznosti s strani nadrejene družbe; |
|
b) |
bodisi nadrejena družba izpolni zahteve pristojnega organa glede preudarnega upravljanja podrejene družbe in zagotovi s soglasjem pristojnega organa, da jamči za obveznosti podrejene družbe, ali pa so tveganja v podrejenih družbah zanemarljiva; |
|
c) |
postopki ovrednotenja tveganja, merjenja in kontrole nadrejene družbe pokrivajo podrejeno družbo; in |
|
d) |
nadrejena družba razpolaga z več kot 50 % glasovalnih pravic, ki izhajajo iz delnic ali deleža podrejene družbe in/ali ima pravico, da imenuje ali odstrani večino članov uprave podrejene družbe iz člena 11. |
2. Države članice lahko izvajajo možnost, predvideno v odstavku 1, če je nadrejena družba finančni holding in ima sedež v isti državi članici kakor kreditna institucija, pod pogojem, da je vključeno v enak nadzor kakor kreditne institucije in zlasti, da zanj veljajo standardi, določeni v odstavku 71(1).
3. Države članice lahko določijo, da se člen 68(1) ne uporablja za nadrejeno kreditno institucijo v državi članici, kjer ta kreditna institucija potrebuje dovoljenje zadevne države članice in je pod njenim nadzorom ter je vključena v nadzor na konsolidirani osnovi in so izpolnjeni vsi naslednji pogoji za zagotovitev ustrezne razdelitve lastnih sredstev med nadrejeno družbo in podrejenimi družbami:
|
a) |
ni trenutnih ali predvidenih vsebinskih, dejanskih ali pravnih ovir za takojšnji prenos lastnih sredstev ali za odplačilo obveznosti nadrejeni kreditni instituciji v državi članici; in |
|
b) |
postopki ovrednotenja tveganja, merjenja in kontrole, ki so relevantni za konsolidirani nadzor vključujejo nadrejeno kreditno institucijo v državi članici. |
Pristojni organ, ki je uporabil ta odstavek obvesti pristojne organe vseh drugih držav članic.
4. Brez poseganja v splošna pravila iz člena 144 pristojni organi držav članic, ki uporabijo diskrecijsko pravico iz odstavka 3, na način iz člena 144 javno razkrijejo naslednje podatke:
|
a) |
merila, s katerimi določajo, da ni ali ni predvidenih vsebinskih, dejanskih ali pravnih ovir za takojšnji prenos lastnih sredstev ali poravnavo obveznosti; |
|
b) |
število nadrejenih kreditnih institucij, za katere se je uporabila diskrecijska pravica iz odstavka 3, ter število tistih, ki imajo podrejeno družbo v tretji državi; in |
|
c) |
na združeni podlagi za vse države članice:
|
Člen 70
1. Ob upoštevanju odstavkov 2 do 4 tega člena lahko pristojni organi za vsak posamezen primer dovolijo nadrejenim kreditnim institucijam, da v izračun svojih zahtev na podlagi člena 68(1) vključijo podrejene družbe, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (c) in (d) člena 69(1), in ki imajo bistvene izpostavljenosti ali bistvene obveznosti do navedene nadrejene kreditne institucije.
2. Obravnavanje v skladu z odstavkom 1 je dopustno le, če nadrejena kreditna institucija pristojnim organom v celoti razkrije okoliščine in ukrepe, vključno s pravno učinkovitimi dogovori, pri čemer ni ali ni predvidenih vsebinskih, praktičnih ali pravnih ovir za takojšnji prenos lastnih sredstev ali poravnavo zapadlih obveznosti podrejene družbe njeni nadrejeni družbi.
3. Če neki pristojni organ uporabi svojo diskrecijsko pravico iz odstavka 1, redno, najmanj pa enkrat na leto, obvešča pristojne organe preostalih držav članic o uporabi odstavka 1 ter tudi o okoliščinah in ukrepih iz odstavka 2. Če je podrejena družba v tretji državi, pristojni organi prav tako obvestijo pristojne organe te tretje države.
4. Brez poseganja v splošna pravila iz člena 144 pristojni organi, ki uporabijo diskrecijsko pravico iz odstavka 1, na način iz člena 144 razkrijejo naslednje podatke:
|
a) |
merila, s katerimi določajo, da ni ali ni predvidenih vsebinskih, praktičnih ali pravnih ovir za takojšnji prenos lastnih sredstev ali poravnavo obveznosti; |
|
b) |
število nadrejenih kreditnih institucij, za katere se je uporabila diskrecijska pravica iz odstavka 1, ter število tistih, ki imajo podrejeno družbo v tretji državi; in |
|
c) |
na združeni podlagi za vse države članice:
|
Člen 71
1. Brez poseganja v člene 68 do 70, nadrejene kreditne institucije v državi članici, izpolnjujejo obveznosti iz členov 75, 120, 123 in oddelka 5 na podlagi konsolidiranega finančnega stanja, v obsegu in na način, predpisan v členu 133.
2. Brez poseganja v člene 68 do 70, kreditne institucije, ki jih obvladuje nadrejeni finančni holding v državi članici, izpolnjujejo obveznosti iz členov 75, 120, 123 in oddelka 5 na podlagi konsolidiranega finančnega stanja navedenega finančnega holdinga, v obsegu in na način, predpisan v členu 133.
Če nadrejeni finančni holding v državi članici obvladuje več kakor eno kreditno institucijo, se prvi pododstavek uporablja samo za kreditno institucijo, za katero se uporablja nadzor na konsolidirani osnovi v skladu s členoma 125 in 126.
Člen 72
1. Nadrejene kreditne institucije EU izpolnjujejo obveznosti iz poglavja 5 na podlagi svojega konsolidiranega finančnega položaja.
Pomembne podrejene družbe nadrejenih kreditnih institucij EU pa razkrijejo informacije, opredeljene v točki 5 dela 1 Priloge XII, na individualni ali subkonsolidirani osnovi.
2. Kreditne institucije, ki jih obvladuje nadrejeni finančni holding EU, izpolnjujejo obveznosti iz poglavja 5 na podlagi konsolidiranih finančnih stanj navedenega finančnega holdinga.
Pomembne podrejene družbe nadrejenih finančnih holdingov EU pa razkrijejo informacije, opredeljene v točki 5 dela 1 Priloge XII, na individualni ali subkonsolidirani osnovi.
3. Organi, pristojni za izvajanje nadzora na konsolidirani osnovi na podlagi členov 125 in 126 lahko sklenejo, da ne bodo v celoti ali deloma uporabljali odstavkov 1 in 2 za kreditne institucije, ki so vključene v primerljiva razkritja, ki jih na konsolidirani osnovi podaja nadrejena družba s sedežem v tretji državi.
Člen 73
1. Države članice ali pristojni organi, ki so v skladu s členoma 125 in 126 odgovorni za izvajanje nadzora na konsolidirani osnovi, se lahko na podlagi naslednjih primerov odločijo, da kreditnih institucij, finančnih institucij ali podjetij za pomožne storitve, ki so bodisi podrejene družbe bodisi ima kdo drug udeležbo v njih, ne vključijo v konsolidacijo, če:
|
a) |
je zadevno podjetje v tretji državi, v kateri veljajo zakonske ovire za prenos potrebnih informacij; |
|
b) |
zadevno podjetje po mnenju pristojnih organov zanemarljivo vpliva na cilje nadzorovanja kreditnih institucij in v vsakem primeru, ko je bilančna vsota zadevnega podjetja nižja od manjšega od naslednjih dveh zneskov:
|
|
c) |
bi bila po mnenju pristojnih organov, ki so odgovorni za izvajanje nadzora na konsolidirani osnovi, konsolidacija finančnega stanja zadevnega podjetja neustrezna ali zavajajoča glede na cilje nadzorovanja kreditnih institucij. |
Če v primerih iz točke (b) prvega pododstavka zgornja merila izpolni več navedenih podjetij, pa jih je treba kljub temu vključiti v konsolidacijo, kadar skupaj pomembno vplivajo na navedene cilje.
2. Pristojni organi zahtevajo, da podrejene kreditne institucije izpolnjujejo zahteve iz členov 75, 120 in 123 ter oddelka 5 na subkonsolidirani osnovi, če imajo navedene kreditne institucije, ali nadrejena družba v primerih, kadar je to finančni holding, v tretji državi podrejeno družbo, ki je kreditna institucija ali finančna institucija ali družba za upravljanje s premoženjem, kakor je opredeljeno v členu 2(5) Direktive 2002/87/ES, ali če so udeležene v takem podjetju.
3. Pristojni organi zahtevajo, da nadrejene in podrejene družbe, za katere se uporablja ta direktiva, izpolnjujejo obveznosti iz člena 22 na konsolidirani ali subkonsolidirani osnovi, da se zagotovi, da so njihove ureditve, procesi in mehanizmi dosledni in dobro integrirani, ter da se zagotovi, da je mogoče pripraviti vse podatke in informacije, ki so pomembni za namen nadzora.
Pododdelek 2
Izračun zahtev
Člen 74
1. Če ni navedeno drugače, se vrednotenje aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk izvaja v skladu z računovodskim okvirjem, ki se uporablja za kreditno institucijo na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002 in Direktive 86/635/EGS.
2. Ne glede na zahteve iz členov 68 do 72, se izračuni za preverjanje skladnosti kreditnih institucij z obveznostmi iz člena 75 opravljajo vsaj dvakrat na leto.
Kreditne institucije sporočijo rezultate in kakršne koli zahtevane podrobnejše podatke pristojnim organom.
Pododdelek 3
Minimalna stopnja lastnih sredstev
Člen 75
Brez poseganja v člen 136 države članice zahtevajo, da kreditne institucije oblikujejo lastna sredstva, ki so vedno višja od ali enaka vsoti naslednjih kapitalskih zahtev:
|
a) |
za kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev za vse poslovanje, razen poslov trgovanja in nelikvidnih sredstev, če so odšteta od lastnih sredstev na podlagi člena 13(2)(d) Direktive 2006/…/ES, 8 % vsote zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunanega v skladu z oddelkom 3; |
|
b) |
za posle trgovanja, za pozicijsko tveganje, tveganje poravnave in nasprotne stranke in, če je dovoljena prekoračitev omejitev iz členov 111 do 117, za velike izpostavljenosti, ki presegajo te omejitve, kapitalske zahteve, določene v skladu s členom 18 in oddelkom 4 poglavja V Direktive 2006/…/ES; |
|
c) |
za vse poslovne dejavnosti, za valutno tveganje in za tveganje v zvezi z blagom, kapitalske zahteve, določene v skladu s členom 18 Direktive 2006/…/ES; in |
|
d) |
za vse poslovne dejavnosti, za operativno tveganje, kapitalske zahteve, določene v skladu z oddelkom 4. |
Oddelek 3
Minimalne zahteve po lastnih sredstvih za kreditno tveganje
Člen 76
Kreditne institucije za izračun svojih zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za namene člena 75(a) uporabljajo standardizirani pristop iz členov 78 do 83 ali pa, če jim dovolijo pristojni organi v skladu s členom 84, pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen iz členov 84 do 89.
Člen 77
„Izpostavljenost“ v tem oddelku pomeni aktivno postavko ali zunajbilančno postavko.
Pododdelek 1
Standardizirani pristop
Člen 78
1. Ob upoštevanju odstavka 2 je vrednost izpostavljenosti aktivne postavke njena bilančna vrednost, vrednost izpostavljenosti zunajbilančne postavke iz Priloge II pa je naslednji odstotek njene vrednosti: 100 % če je postavka, ki predstavlja visoko tveganje, 50 % če je postavka, ki predstavlja srednje tveganje, 20 % če je postavka, ki predstavlja srednje/nizko tveganje, 0 % če je postavka, ki predstavlja nizko tveganje. Zunajbilančne postavke iz prvega stavka tega odstavka se razporedijo v kategorije tveganja, kakor je navedeno v Prilogi II. V primeru, da kreditna institucija uporablja razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem iz dela 3 Priloge VIII, in če je izpostavljenost v obliki vrednostih papirjev ali blaga, prodanih, predloženih ali posojenih na podlagi poslov začasne prodaje/začasnega nakupa ali na podlagi poslov posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga in poslov posojanja za povečanje trgovalnega portfelja, se vrednost izpostavljenosti povečuje s prilagoditvijo za nestanovitnost, ki je primerna za take vrednostne papirje ali blago, kakor je predpisano v odstavkih 34 do 59 dela 3 Priloge VIII.
2. Vrednost izpostavljenosti izvedenega finančnega instrumenta iz Priloge IV se določi v skladu s Prilogo III z upoštevanjem učinkov pogodb o novaciji in drugih pogodb o pobotu za namene navedenih metod v skladu s Prilogo III. Vrednost izpostavljenosti poslov začasne prodaje/začasnega nakupa ali poslov posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, poslov z dolgim rokom poravnave in poslov posojanja za povečanje trgovalnega portfelja se lahko določi bodisi v skladu s Prilogo III ali Prilogo VIII.
3. Če se za izpostavljenost uporablja stvarno kreditno zavarovanje, se lahko vrednost izpostavljenosti, ki se uporablja za navedeno postavko, spremeni v skladu s pododdelkom 3.
4. Ne glede na odstavek 2 se vrednost neporavnanih izpostavljenosti iz naslova kreditnega tveganja, ki jo določijo pristojni organi, do centralne nasprotne stranke določi v skladu z odstavkom 6 dela 2 Priloge III pod pogojem, da so izpostavljenosti centralne nasprotne stranke iz naslova kreditnega tveganja nasprotne stranke do vseh udeležencev, s katerimi ima sklenjene dogovore, v celoti zavarovane na dnevni osnovi.
Člen 79
1. Vsaka izpostavljenost se razporedi v eno od naslednjih kategorij izpostavljenosti:
|
a) |
terjatve ali pogojne terjatve do enot centralne ravni držav ali centralnih bank; |
|
b) |
terjatve ali pogojne terjatve do enot regionalne ali lokalne ravni držav; |
|
c) |
terjatve ali pogojne terjatve do upravnih organov in nekomercialnih podjetij; |
|
d) |
terjatve ali pogojne terjatve do multilateralnih razvojnih bank; |
|
e) |
terjatve ali pogojne terjatve do mednarodnih organizacij; |
|
f) |
terjatve ali pogojne terjatve do institucij; |
|
g) |
terjatve ali pogojne terjatve do podjetij; |
|
h) |
terjatve ali pogojne terjatve do majhnih dolžnikov; |
|
i) |
terjatve ali pogojne terjatve, zavarovane z nepremičninami; |
|
j) |
zapadle postavke; |
|
k) |
regulatorno zelo tvegane kategorije postavk; |
|
l) |
terjatve iz naslova naložb v krite obveznice; |
|
m) |
pozicije listinjenja; |
|
n) |
kratkoročne terjatve do institucij in podjetij; |
|
o) |
terjatve iz naslova naložb v investicijske sklade (CIU); ali |
|
p) |
druge postavke. |
2. Izpostavljenost je primerna za kategorijo izpostavljenosti do majhnih dolžnikov iz točke (h) odstavka 1, če izpolnjuje naslednje pogoje:
|
a) |
izpostavljenost je do posameznika ali posameznikov, ali do majhnih ali srednje velikih subjektov; |
|
b) |
izpostavljenost je ena od znatnega števila izpostavljenosti s podobnimi lastnostmi, tako da so tveganja, povezana s takim posojanjem, znatno zmanjšana; in |
|
c) |
kreditne institucije so seznanjene, da skupni znesek, dolgovan kreditni instituciji, nadrejenim družbam in njihovim podrejenim družbam, vključno z morebitnimi zapadlimi postavkami, s strani dolžnika ali skupine povezanih dolžnikov, vendar brez upoštevanja terjatev ali pogojnih terjatev, zavarovanih s stanovanjskimi nepremičninami, ne presega 1 milijon evrov. Kreditna institucija sprejme razumne ukrepe, da se s tem seznani. |
Vrednostni papirji niso primerni za kategorijo izpostavljenosti do majhnih dolžnikov.
3. Sedanja vrednost minimalnih plačil od majhnih dolžnikov iz naslova zakupa je primerna za kategorijo izpostavljenosti do majhnih dolžnikov.
Člen 80
1. Za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenost se uteži tveganja uporabijo za vse izpostavljenosti, razen če so odštete od lastnih sredstev, v skladu z določbami dela 1 Priloge VI. Uporaba uteži tveganja temelji na kategoriji izpostavljenosti, v katero je dodeljena izpostavljenost, in v obsegu, ki je naveden v delu 1 Priloge VI, na njeni kreditni kvaliteti. Kreditna kvaliteta se lahko določi glede na bonitetne ocene zunanjih bonitetnih institucij („ECAI“) v skladu z določbami členov 81 do 83 ali bonitetne ocene izvoznih agencij, kakor je opisano v delu 1 Priloge VI.
2. Za namene uporabe uteži tveganja, kakor je navedeno v odstavku 1, se vrednost izpostavljenosti pomnoži z utežjo tveganja, navedeno ali določeno v skladu s tem pododdelkom.
3. Za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti do institucij se države članice odločijo, ali naj sprejmejo metodo na podlagi kreditne kvalitete enot centralne ravni države, pod jurisdikcijo katere je ustanovljena institucija, ali metodo na podlagi kreditne kvalitete institucije, ki je nasprotna stranka, v skladu s Prilogo VI.
4. Ne glede na odstavek 1, če se za izpostavljenost uporablja kreditno zavarovanje, se lahko utež tveganja, ki se uporablja za navedeno postavko, spremeni v skladu s pododdelkom 3.
5. Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za listinjene izpostavljenosti se izračuna v skladu s pododdelkom 4.
6. Izpostavljenostim, za katere izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti ni drugače predviden v tem pododdelku, se dodeli utež tveganja 100 %.
7. Z izjemo izpostavljenosti, ki predstavljajo obveznosti iz naslova postavk iz odstavkov (a) do (h) člena 57, lahko pristojni organi izvzamejo iz zahtev odstavka 1 tega člena izpostavljenosti kreditne institucije do nasprotne stranke, ki je njena nadrejena družba, njena podrejena družba ali podrejena družba njene nadrejene družbe, ali povezano podjetje v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
a) |
nasprotna stranka je institucija ali finančni holding, finančna institucija, družba za upravljanje s premoženjem ali podjetje za pomožne storitve, za katero se uporabljajo ustrezne zahteve skrbnega in varnega poslovanja; |
|
b) |
nasprotna stranka je v celoti vključena v isto konsolidacijo kakor kreditna institucija; |
|
c) |
za nasprotno stranko se uporabljajo isti postopki za ovrednotenje, merjenje in kontrolo tveganj kakor za kreditno institucijo; |
|
d) |
nasprotna stranka ima sedež v isti državi članici kakor kreditna institucija; in |
|
e) |
ni trenutne ali predvidene vsebinske, dejanske ali pravne ovire za takojšnji prenos lastnih sredstev ali za odplačilo obveznosti nasprotne stranke kreditni instituciji. |
V takem primeru se uporabi utež tveganja 0 %.
8. Z izjemo izpostavljenosti, ki predstavljajo obveznosti iz naslova postavk iz točk (a) do (h) člena 57, lahko pristojni organi izvzamejo iz zahtev odstavka 1 tega člena izpostavljenosti kreditne institucije do nasprotnih strank, ki so vključene v isto institucionalno jamstveno shemo kot posojilna kreditna institucija, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
a) |
zahteve iz točk (a), (d) in (e) odstavka 7; |
|
b) |
kreditna institucija in nasprotna stranka sta vključeni v pogodbeno ali zakonsko določeno ureditev odgovornosti, ki jamči za te institucije, zlasti pa zagotavlja njihovo likvidnost in solventnost, z namenom, da prepreči stečaj, če se pokaže ta potreba (spodaj navedena kot institucionalna jamstvena shema); |
|
c) |
ureditev zagotavlja, da je institucionalna jamstvena shema zmožna v skladu s svojo obvezo odobriti potrebno podporo iz sredstev, ki jih ima takoj na voljo; |
|
d) |
institucionalna jamstvena shema razpolaga s primernimi in enotno določenimi sistemi za nadzor in klasifikacijo tveganj (to omogoča popolni pregled nad tveganji posameznih članov in institucionalne jamstvene sheme kot celote) ter z ustreznimi možnostmi vplivanja; ti sistemi ustrezno nadzorujejo neplačane izpostavljenosti v skladu z odstavkom 44 dela 4 Priloge VII; |
|
e) |
institucionalna jamstvena shema izvaja lastno oceno tveganj, o kateri so posamezni člani obveščeni; |
|
f) |
institucionalna jamstvena shema enkrat letno sestavi in objavi bodisi konsolidirano poročilo, ki obsega bilanco stanja, izkaz poslovnega izida ter poročilo o stanju in tveganjih institucionalne jamstvene sheme kot celote ali poročilo, ki obsega skupno bilanco stanja, skupen izkaz poslovnega izida ter poročilo o stanju in tveganjih institucionalne jamstvene sheme kot celote; |
|
g) |
člani institucionalne jamstvene sheme morajo svojo namero, da bodo izstopili iz sheme, podati najmanj 24 mesecev pred izstopom; |
|
h) |
odpravi se večkratna uporaba elementov, ki so primerni za izračun lastnih sredstev („multiple gearing“), ter neustrezno ustvarjanje lastnih sredstev med člani institucionalne jamstvene sheme; |
|
i) |
institucionalna jamstvena shema temelji na širokem izboru včlanjenih kreditnih institucij s pretežno homogenim poslovnim profilom; in |
|
j) |
ustreznost sistemov iz točke (d) morajo zadevni pristojni organi redno potrjevati in nadzorovati. |
V takem primeru se uporabi utež tveganja 0 %.
Člen 81
1. Za določanje uteži tveganja izpostavljenosti v skladu s členom 80 se lahko uporabi zunanja bonitetna ocena samo, če je ECAI, ki jo je izdelala, priznana kot primerna za navedene namene s strani pristojnih organov (za namene tega pododdelka „primerna ECAI“).
2. Pristojni organi priznajo ECAI kot primerno za namene člena 80 le, če se prepričajo, da njena metodologija za ocenjevanje izpolnjuje zahteve po objektivnosti, neodvisnosti, nenehnem preverjanju in preglednosti ter da bonitetne ocene, ki so rezultat metodologije, izpolnjujejo zahteve po verodostojnosti in preglednosti. Za navedene namene pristojni organi upoštevajo tehnična merila iz dela 2 Priloge VI.
3. Če pristojni organi države članice priznajo ECAI kot primerno, lahko pristojni organi drugih držav članic priznajo navedeno ECAI kot primerno, ne da bi opravili lasten proces ovrednotenja.
4. Pristojni organi javno objavijo razlago procesa priznavanja in seznam primernih ECAI.
Člen 82
1. Pristojni organi ob upoštevanju tehničnih meril iz dela 2 Priloge VI določijo, s katero stopnjo kreditne kvalitete iz dela 1 navedene priloge so povezane ustrezne bonitetne ocene primerne ECAI. Navedene določitve so objektivne in dosledne.
2. Kadar pristojni organi države članice izvedejo določitev na podlagi odstavka 1, lahko pristojni organi drugih držav članic priznajo navedeno določitev brez lastnega procesa določanja.
Člen 83
1. Uporaba bonitetnih ocen ECAI za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti kreditne institucije je dosledna in skladna z delom 3 Priloge VI. Bonitetne ocene se ne uporabljajo selektivno.
2. Kreditne institucije uporabljajo pooblaščene bonitetne ocene. Z dovoljenjem ustreznega pristojnega organa pa lahko uporabljajo nepooblaščene bonitetne ocene.
Pododdelek 2
Pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen
Člen 84
1. V skladu s tem pododdelkom lahko pristojni organi dovolijo kreditnim institucijam izračunavanje svojih zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti z uporabo pristopa na osnovi notranjih bonitetnih ocen („pristop IRB“). Za vsako kreditno institucijo se zahteva izrecno dovoljenje.
2. Dovoljenje se izda samo, če se pristojni organ prepriča, da so sistemi kreditne institucije za upravljanje in bonitetno ocenjevanje izpostavljenosti iz naslova kreditnega tveganja zanesljivi in da se izvajajo celovito, zlasti pa da izpolnjujejo naslednje standarde v skladu z delom 4 Priloge VII:
|
a) |
bonitetni sistemi kreditne institucije omogočajo smiselno bonitetno oceno dolžnika in značilnosti transakcije, smiselno razlikovanje tveganja ter natančne in dosledne kvantitativne ocene tveganja; |
|
b) |
notranje bonitetne ocene ter ocene neplačila in izgube, ki se uporabljajo pri izračunu kapitalske zahteve ter z njimi povezanih sistemov in procesov igrajo ključno vlogo pri upravljanju s tveganji in procesu odločanja, ter pri odobritvi kreditov, notranji razdelitvi kapitala in funkcijah upravljanja kreditne institucije; |
|
c) |
kreditna institucija ima enoto za kontrolo kreditnega tveganja, pristojno za bonitetne sisteme, ki je ustrezno neodvisna in ni izpostavljena neprimernim vplivom; |
|
d) |
kreditna institucija zbira in hrani vse pomembne podatke za zagotavljanje učinkovite podpore svojemu procesu merjenja kreditnega tveganja in upravljanja z njim; in |
|
e) |
kreditna institucija dokumentira svoje bonitetne sisteme in načelo za njihovo sestavo, ter ovrednoti svoje bonitetne sisteme. |
Če nadrejena kreditna institucija EU in njene podrejene družbe ali nadrejeni finančni holding EU in njegove podrejene družbe enotno uporabljajo pristop IRB, lahko pristojni organi dovolijo, da nadrejena družba in njegove podrejene družbe skupaj izpolnjujejo minimalne zahteve iz dela 4 Priloge VII.
3. Kreditna institucija, ki zaprosi za dovoljenje za uporabo pristopa IRB, dokaže, da je za zadevne kategorije izpostavljenosti IRB, najmanj tri leta preden postane upravičena do uporabe pristopa IRB, uporabljala bonitetne sisteme, ki so bili okvirno skladni z minimalnimi zahtevami iz dela 4 Priloge VII, za namene merjenja notranjega tveganja in za namene upravljanja.
4. Kreditna institucija, ki zaprosi za dovoljenje za uporabo lastnih ocen LGD in/ali konverzijskih faktorjev, dokaže, da je najmanj tri leta, preden je postala upravičena za uporabo lastnih ocen LGD in/ali konverzijskih faktorjev, ocenjevala in uporabljala lastne ocene LGD in/ali konverzijskih faktorjev na način, ki je bil okvirno skladen z minimalnimi zahtevami za uporabo lastnih ocen navedenih parametrov iz dela 4 Priloge VII.
5. Če kreditna institucija preneha izpolnjevati zahteve iz tega pododstavka, pristojnemu organu predloži načrt za pravočasno ponovno izpolnjevanje zahtev ali pa dokaže, da je učinek neizpolnjevanja zahtev nebistven.
6. Če nadrejena kreditna institucija EU in njene podrejene družbe ali nadrejeni finančni holding EU in njegove podrejene družbe nameravajo začeti uporabljati pristop IRB, pristojni organi različnih pravnih subjektov tesno sodelujejo, kakor je predvideno v členih 129 do 132.
Člen 85
1. Brez poseganja v člen 89 kreditne institucije in katera koli nadrejena družba in njene podrejene družbe izvajajo pristop IRB za vse izpostavljenosti.
Ob upoštevanju odobritve pristojnih organov se lahko izvajanje opravlja postopno po različnih kategorijah izpostavljenosti iz člena 86, znotraj iste poslovne enote, po različnih poslovnih enotah v isti skupini ali pri uporabi lastnih ocen LGD ali konverzijskih faktorjev za izračun uteži tveganja za izpostavljenosti do podjetij, institucij ter enot centralne ravni držav in centralnih bank.
V primeru kategorije izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno iz člena 86 se izvajanje lahko opravlja postopno po vrstah izpostavljenosti, ki ustrezajo različnim korelacijam v odstavkih 10 do 13 dela 1 Priloge VII.
2. Izvajanje iz odstavka 1 se opravi v razumnem času, ki se določi skupaj s pristojnimi organi. Izvajanje se opravi ob upoštevanju strogih pogojev, ki jih določijo pristojni organi. Navedeni pogoji so namenjeni zagotavljanju, da se fleksibilnost iz odstavka 1 ne uporablja selektivno z namenom doseganja zmanjšanih minimalnih kapitalskih zahtev za tiste kategorije izpostavljenosti ali poslovne enote, ki jih je šele treba vključiti v pristop IRB ali v uporabo lastnih ocen LGD in/ali konverzijskih faktorjev.
3. Kreditne institucije, ki uporabljajo pristop IRB za katero koli kategorijo izpostavljenosti, uporabljajo hkrati pristop IRB za kategorije izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov.
4. Ob upoštevanju odstavkov 1 do 3 tega člena in člena 89 se kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje iz člena 84 za uporabo pristopa IRB, ne vrnejo na uporabo pododdelka 1 za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, razen iz dokazano upravičenega razloga in pod pogojem, da jim to odobrijo pristojni organi.
5. Ob upoštevanju odstavkov 1 in 2 tega člena ter člena 89 se kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje iz člena 87(9) za uporabo lastnih ocen LGD in konverzijskih faktorjev, ne vrnejo na uporabo vrednosti LGD in konverzijskih faktorjev iz člena 87(8), razen iz dokazano upravičenega razloga in pod pogojem, da jim to odobrijo pristojni organi.
Člen 86
1. Vsaka izpostavljenost se razporedi v eno od naslednjih kategorij izpostavljenosti:
|
a) |
terjatve ali pogojne terjatve do enot centralne ravni držav in centralnih bank; |
|
b) |
terjatve ali pogojne terjatve do institucij; |
|
c) |
terjatve ali pogojne terjatve do podjetij; |
|
d) |
terjatve ali pogojne terjatve iz naslova bančništva na drobno; |
|
e) |
terjatve iz naslova lastniških vrednostnih papirjev; |
|
f) |
pozicije listinjenja; ali |
|
g) |
druga sredstva iz naslova nekreditnih obveznosti. |
2. Naslednje izpostavljenosti se obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in centralnih bank:
|
a) |
izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni držav ali osebami javnega sektorja, ki se obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni držav na podlagi pododdelka 1; in |
|
b) |
izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank in mednarodnih organizacij, ki jim pripada utež tveganja 0 % na podlagi pododdelka 1. |
3. Naslednje izpostavljenosti se obravnavajo kot izpostavljenosti do institucij:
|
a) |
izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni držav, ki se ne obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni držav na podlagi pododdelka 1; |
|
b) |
izpostavljenosti do oseb javnega sektorja, ki se obravnavajo kot izpostavljenosti do institucij na podlagi pododdelka 1; in |
|
c) |
izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank, ki jim ne pripada utež tveganja 0 % na podlagi pododdelka 1. |
4. Za kategorijo izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno iz točke (d) odstavka 1 so primerne izpostavljenosti, ki izpolnjujejo naslednja merila:
|
a) |
so do posameznika ali posameznikov ali do majhnega ali srednje velikega podjetja, v slednjem primeru pod pogojem, da je kreditna institucija, ki je morala izvesti ustrezne postopke za potrditev stanja, seznanjena, da skupni znesek, ki ga kreditni instituciji in nadrejenim družbam ter njihovim podrejenim družbam, vključno z morebitnimi zapadlimi postavkami, vendar brez upoštevanja terjatev ali pogojnih terjatev, zavarovanih s stanovanjskimi nepremičninami, dolguje dolžnik ali skupina povezanih dolžnikov, ne sme presegati 1 milijona evrov; |
|
b) |
kreditna institucija jih pri svojem upravljanju s tveganji ves čas obravnava dosledno in na podoben način; |
|
c) |
se ne obravnavajo tako individualno, kakor se obravnavajo izpostavljenosti v kategoriji izpostavljenosti do podjetij; in |
|
d) |
vsaka predstavlja eno od znatnega števila izpostavljenosti, ki se obravnavajo na podoben način. |
Sedanja vrednost najmanjše vsote plačil po zakupu iz naslova bančništva na drobno je primerna za kategorijo izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno.
5. Naslednje izpostavljenosti se obravnavajo kot izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov:
|
a) |
nedolžniške izpostavljenosti, ki vsebujejo podrejeno, preostalo terjatev do sredstev ali dohodka izdajatelja; in |
|
b) |
dolžniške izpostavljenosti, katerih ekonomska vsebina je podobna izpostavljenostim iz točke (a). |
6. V kategoriji izpostavljenosti do podjetij kreditne institucije ločeno opredelijo kot izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev tiste izpostavljenosti, ki imajo naslednje značilnosti:
|
a) |
izpostavljenost je do subjekta, ki je bil ustanovljen posebej za financiranje in/ali upravljanje fizičnih sredstev; |
|
b) |
pogodbeni dogovor daje kreditodajalcu znatno mero obvladovanja sredstev in dohodka, ki ga ustvarjajo; in |
|
c) |
primarni vir poplačila obveznosti je dohodek, ki ga ustvarijo financirana sredstva, in ne sredstva iz drugih aktivnosti širše komercialne dejavnosti. |
7. Vsaka kreditna obveznost, ki ni dodeljena v kategorijo izpostavljenosti iz točk (a), (b) in (d) do (f) odstavka 1, se dodeli v kategorijo izpostavljenosti iz točke (c) navedenega odstavka.
8. Kategorija izpostavljenosti iz točke (g) odstavka 1 vključuje preostalo vrednost zakupljenega premoženja, če ni zajeta v izpostavljenosti za zakup kakor je opredeljeno v odstavku 4 dela 3 Priloge VII.
9. Metodologija, ki jo uporablja kreditna institucija za razvrščanje izpostavljenosti v različne kategorije izpostavljenosti je primerna in dosledna.
Člen 87
1. Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje za izpostavljenosti, ki spadajo v eno od kategorij izpostavljenosti iz točk (a) do (e) ali (g) člena 86(1), se izračunavajo, razen če niso izvzete iz lastnih sredstev, v skladu z odstavki 1 do 27 v delu 1 Priloge VII.
2. Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za tveganja zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev se izračunajo v skladu z odstavkom 28 dela 1 Priloge VII. Kadar ima kreditna institucija popolno regresno pravico do prodajalca odkupljene denarne terjatve, kar zadeva tveganje neplačila in tveganje zmanjšanja vrednosti, ni treba upoštevati določb členov 87 in 88 v zvezi z odkupljenimi denarnimi terjatvami. Namesto tega se izpostavljenost obravnava kot izpostavljenost zavarovana s temi terjatvami. .
3. Izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti temeljijo na ustreznih parametrih, povezanih z zadevno izpostavljenostjo. Ti vključujejo verjetnost neplačila (PD), izgubo ob neplačilu (LGD), zapadlost (M) in vrednost izpostavljenosti. PD in LGD se lahko obravnavata posebej ali skupaj v skladu z delom 2 Priloge VII.
4. Ne glede na odstavek 3 se izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje za vse izpostavljenosti, ki spadajo v kategorijo izpostavljenosti iz točke (e) člena 86(1), ob upoštevanju dovoljenja pristojnih organov, izračunajo v skladu z odstavki 17 do 26 dela 1 Priloge VII. Pristojni organi dovolijo, da kreditna institucija uporablja pristop iz odstavkov 25 in 26 dela 1 Priloge VII samo, če kreditna institucija izpolnjuje minimalne zahteve iz odstavkov 115 do 123 dela 4 Priloge VII.
5. Ne glede na odstavek 3 se izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditna tveganja za izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev lahko izračunajo v skladu z odstavkom 6 dela 1 Priloge VII. Pristojni organi objavijo navodila, kako naj kreditne institucije dodeljujejo uteži tveganja izpostavljenostim iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev na podlagi odstavka 6 dela 1 Priloge VII, in odobrijo metodologije dodeljevanja kreditnih institucij.
6. Za izpostavljenosti, ki sodijo v kategorije izpostavljenosti iz točk (a) do (d) člena 86(1), kreditne institucije zagotovijo svoje ocene PD v skladu s členom 84 in delom 4 Priloge VII.
7. Za izpostavljenosti, ki sodijo v kategorijo izpostavljenosti iz točke (d) člena 86(1) kreditne institucije zagotovijo svoje ocene LGD in konverzijskih faktorjev v skladu s členom 84 in delom 4 Priloge VII.
8. Za izpostavljenosti, ki sodijo v kategorije izpostavljenosti iz točk (a) do (c) člena 86(1), kreditne institucije uporabljajo vrednosti LGD, navedene v odstavku 8 dela 2 Priloge VII in konverzijske faktorje iz odstavka 9(a) do (d) dela 3 Priloge VII.
9. Ne glede na odstavek 8, za vse izpostavljenosti, ki sodijo v kategorije izpostavljenosti iz točk (a) do (c) člena 86(1), lahko pristojni organi dovolijo kreditnim institucijam uporabo svojih ocen LGD in konverzijskih faktorjev v skladu s členom 84 in delom 4 Priloge VII.
10. Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za listinjene izpostavljenosti in izpostavljenosti iz kategorije izpostavljenosti iz točke (f) člena 86(1) se izračunajo v skladu s pododdelkom 4.
11. Če izpostavljenosti v obliki investicijskih skladov (CIU) izpolnjujejo merila iz odstavkov 77 in 78 dela 1 Priloge VI in če kreditna institucija pozna vse osnovne izpostavljenosti CIU, kreditna institucija pregleda navedene osnovne izpostavljenosti in izračuna zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneske pričakovanih izgub v skladu z metodami iz tega pododdelka.
Če kreditna institucija ne izpolnjuje pogojev za uporabo metod iz tega pododdelka, se zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneski pričakovanih izgub izračunajo v skladu z naslednjimi pristopi:
|
a) |
za izpostavljenosti, ki spadajo v kategorijo izpostavljenosti iz točke (e) člena 86(1), pristop iz odstavkov 19 do 21 dela 1 Priloge VII. Če za navedene namene kreditna institucija ne more razlikovati med izpostavljenostmi iz naslova zasebnih lastniških instrumentov, lastniških instrumentov, s katerimi se trguje na borzi in drugih lastniških instrumentov, obravnava zadevne izpostavljenosti kot izpostavljenosti iz naslova drugih lastniških instrumentov. |
|
b) |
za vse druge osnovne izpostavljenosti, pristop iz pododdelka 1, ob upoštevanju naslednjih sprememb:
|
12. Če izpostavljenosti v obliki CIU ne izpolnjujejo meril iz odstavkov 77 in 78 dela 1 Priloge VI, in če kreditna institucija ne pozna vseh osnovnih izpostavljenosti CIU, kreditna institucija pregleda osnovne izpostavljenosti in izračuna zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneske pričakovanih izgub v skladu z metodami iz odstavkov 19 do 21 dela 1 Priloge VII. Če za navedene namene kreditna institucija ne more razlikovati med izpostavljenostmi iz naslova zasebnih lastniških instrumentov, lastniških instrumentov, s katerimi se trguje na borzi in drugih lastniških instrumentov, obravnava zadevne izpostavljenosti kot izpostavljenosti iz naslova drugih lastniških instrumentov. Za te namene se izpostavljenosti, ki niso izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, razporedijo v kategorije (zasebni lastniški instrumenti, lastniški instrumenti, s katerimi se trguje na borzi in drugi lastniški instrumenti) iz odstavka 19 dela 1 Priloge VII, neznane izpostavljenosti pa se dodelijo kategoriji drugih lastniških instrumentov.
Namesto zgoraj opisane metode si kreditne institucije lahko same izračunajo ali se zanašajo na tretjo osebo za izračun in poročanje povprečnih zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti na podlagi osnovnih izpostavljenosti CIU v skladu z naslednjimi pristopi, če se ustrezno zagotovi pravilnost izračuna in poročila:
|
a) |
za izpostavljenosti, ki spadajo v kategorijo izpostavljenosti iz točke (e) člena 86(1), pristop iz odstavkov 19 do 21 dela 1 Priloge VII. Če za navedene namene kreditna institucija ne more razlikovati med izpostavljenostmi iz naslova zasebnih lastniških instrumentov, lastniških instrumentov, s katerimi se trguje na borzi in drugih lastniških instrumentov, obravnava zadevne izpostavljenosti kot izpostavljenosti iz naslova drugih lastniških instrumentov; ali |
|
b) |
za vse druge osnovne izpostavljenosti, pristop iz pododdelka 1, ob upoštevanju naslednjih sprememb:
|
Člen 88
1. Pričakovani zneski izgub za izpostavljenosti, ki spadajo v eno izmed kategorij izpostavljenosti iz točk (a) do (e) člena 86(1), se izračunajo v skladu z metodami iz odstavkov 29 do 35 dela 1 Priloge VII.
2. Izračun zneskov pričakovanih izgub v skladu z odstavki 29 do 35 dela 1 Priloge VII temelji na istih vhodnih vrednostih PD, LGD in vrednosti izpostavljenosti za vsako izpostavljenost, kakor se uporabljajo za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s členom 87. Za neplačane izpostavljenosti, kjer kreditne institucije uporabljajo lastne ocene LGD, je pričakovana izguba („EL“) najboljša ocena pričakovane izgube („ELBE“) v skladu z odstavkom 80 dela 4 Priloge VII.
3. Zneski pričakovanih izgub za listinjene izpostavljenosti se izračunajo v skladu s pododdelkom 4.
4. Znesek pričakovane izgube za izpostavljenosti, ki spadajo v kategorijo izpostavljenosti iz točke (g) člena 86(1), je nič.
5. Zneski pričakovanih izgub za tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev se izračunajo v skladu z metodami iz odstavka 35 dela 1 Priloge VII.
6. Zneski pričakovanih izgub za izpostavljenosti iz člena 87(11) in (12) se izračunajo v skladu z metodami iz odstavkov 29 do 35 dela 1 Priloge VII.
Člen 89
1. Ob upoštevanju odobritve pristojnih organov lahko kreditne institucije z dovoljenjem za uporabo pristopa IRB za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneskov pričakovane izgube za eno ali več kategorij izpostavljenosti uporabijo pododdelek 1 za naslednje:
|
a) |
kategorija izpostavljenosti iz točke (a) člena 86(1), kjer je število bistvenih nasprotnih strank omejeno in bi uporaba bonitetnega sistema za te stranke pomenila za kreditno institucijo pretirano obremenitev; |
|
b) |
kategorija izpostavljenosti iz točke (b) člena 86(1), kjer je število bistvenih nasprotnih strank omejeno in bi uporaba bonitetnega sistema za te stranke kreditno institucijo pretirano obremenitev; |
|
c) |
izpostavljenosti v poslovnih enotah, ki niso štete med pomembne, kakor tudi kategorije izpostavljenosti, ki niso bistvene glede na velikost in zaznani profil tveganja; |
|
d) |
izpostavljenosti do enot centralne ravni države v matični državi članici ter do enot regionalne in lokalne ravni države ter upravnih organov, če:
|
|
e) |
izpostavljenosti kreditne institucije do nasprotne stranke, ki je njena nadrejena družba, podrejena družba ali podrejena družba njene nadrejene družbe, če je nasprotna stranka institucija ali finančni holding, finančna institucija, družba za upravljanje s premoženjem ali podjetje za pomožne storitve, za katerega veljajo ustrezne bonitetne zahteve ali povezano podjetje v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS in izpostavljenosti med kreditnimi institucijami, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 80(8); |
|
f) |
izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov do subjektov, katerih kreditne obveznosti so upravičene do uteži tveganja 0 % na podlagi pododdelka 1 (vključno z javno financiranimi subjekti, pri katerih se lahko uporablja utež tveganja 0 %); |
|
g) |
izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, nastale na podlagi zakonsko določenih programov za spodbujanje posebnih gospodarskih sektorjev, ki kreditnim institucijam zagotavljajo znatne subvencije za naložbe in zahtevajo določeno obliko vladnega nadzora in omejitev za naložbe v lastniške instrumente. To izvzetje je omejeno na skupaj 10 % temeljnih lastnih sredstev, skupaj z dodatnimi lastnimi sredstvi; |
|
h) |
izpostavljenosti v skladu z odstavkom 40 dela 1 Priloge VI, ki izpolnjujejo tam navedene pogoje; ali |
|
i) |
državna in s strani države pozavarovana jamstva v skladu z odstavkom 19 dela 2 Priloge. |
Ta odstavek ne preprečuje pristojnim organom drugih držav članic, da dovolijo uporabo pravil iz pododdelka 1 za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, ki imajo dovoljenje za to obravnavo v drugih državah članicah.
2. Za namene odstavka 1 se šteje, da je kategorija izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov kreditne institucije bistven, če njihova skupna vrednost, brez izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, nastalih na podlagi zakonsko določenih programov iz odstavka 1, točka (g), v povprečju v preteklem letu presega 10 % lastnih sredstev kreditne institucije. Če je število navedenih izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov manjše od 10 posameznih deležev, znaša navedeni prag 5 % lastnih sredstev kreditne institucije.
Pododdelek 3
Zmanjševanje kreditnega tveganja
Člen 90
Za namene tega pododdelka „posojilna kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, ki ima zadevno izpostavljenost, ne glede na to, ali je nastala zaradi posojila ali ne.
Člen 91
Kreditne institucije, ki uporabljajo standardizirani pristop na podlagi členov 78 do 83, ali ki uporabljajo pristop IRB na podlagi členov 84 do 89, vendar ne uporabljajo lastnih ocen LGD in konverzijskih faktorjev iz členov 87 in 88, lahko priznavajo zmanjševanje kreditnega tveganja v skladu s tem pododdelkom pri izračunu zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za namene točke (a) člena 75 oziroma zneskov pričakovane izgube za namene izračuna iz točke (q) člena 57 in člena 63(3).
Člen 92
1. Tehnika, ki se uporablja za zagotavljanje kreditnega zavarovanja, skupaj s sprejetimi ukrepi ter postopki in politikami, ki jih izvaja posojilna kreditna institucija, zagotavlja pravno učinkovite pogodbe o kreditnem zavarovanju, ki so izvršljive v vseh relevantnih pravnih redih.
2. Posojilna kreditna institucija sprejme vse ustrezne ukrepe, da zagotovi učinkovitost kreditnega zavarovanja in obravnavanje povezanih tveganj.
3. V primeru stvarnega kreditnega zavarovanja so sredstva, na katere se nanaša, da so upravičena do priznanja, dovolj likvidna, njihova vrednost pa dalj časa dovolj stabilna, da zagotavlja primerno gotovost glede doseženega kreditnega zavarovanja, ob upoštevanju pristopa, uporabljenega za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, in stopnje dovoljenega priznavanja. Primernost je omejena na sredstva iz Priloge VIII, del 1.
4. V primeru stvarnega kreditnega zavarovanja ima posojilna kreditna institucija pravico, da pravočasno unovči ali zadrži sredstva, iz katerih izhaja zavarovanje, v primeru neplačila, nesolventnosti ali stečaja dolžnika in, če je primerno, skrbnika zavarovanja s premoženjem, ali v primeru drugega kreditnega dogodka iz dokumentacije o poslu. Stopnja korelacije med vrednostjo sredstev, na katera se nanaša zavarovanje, in kreditno kvaliteto dolžnika, ne sme biti neprimerna.
5. V primeru osebnega kreditnega zavarovanja, da bi lahko bila priznana, je stranka, ki se zavezuje, dovolj zanesljiva, pogodba o zavarovanju pa pravno veljavna in izvršljiva v relevantnih pravnih redih, tako da zagotavlja primerno gotovost glede doseženega kreditnega zavarovanja, ob upoštevanju pristopa, uporabljenega za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, in stopnje dovoljenega priznavanja. Primernost je omejena na dajalce zavarovanja in vrste pogodb o zavarovanju, navedene v delu 1 Priloge VIII.
6. Minimalne zahteve iz dela 2 Priloge VIII so izpolnjene.
Člen 93
1. Če so izpolnjene zahteve iz člena 92, se lahko izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in, če je primerno, zneskov pričakovanih izgub, spremeni v skladu z deli 3 do 6 Priloge VIII.
2. Nobena izpostavljenost, za katero se pridobi zmanjševanje kreditnega tveganja, ne povzroča višjega zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti kakor sicer enaka izpostavljenost, za katero se ne uporablja zmanjševanje kreditnega tveganja.
3. Če znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti upošteva kreditno zavarovanje na podlagi členov 78 do 83 oziroma členov 84 do 89, izračun kreditnega zavarovanja ni več priznan na podlagi tega pododdelka.
Pododdelek 4
Listinjenje
Člen 94
Če kreditna institucija uporablja standardizirani pristop iz členov 78 do 83 za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kategorijo izpostavljenosti, v katero bi bile na podlagi člena 79 dodeljene listinjene izpostavljenosti, izračuna znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za pozicijo listinjenja v skladu z odstavki 1 do 36 dela 4 Priloge 35.
V vseh drugih primerih izračuna zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu z odstavki 1 do 5 ter 36 do 74 dela 4 Priloge IX.
Člen 95
1. Če se pomemben delež kreditnega tveganja, povezanega z listinjenimi izpostavljenostmi, prenese iz kreditne institucije v vlogi originatorja v skladu s pogoji dela 2 Priloge IX, lahko navedena kreditna institucija:
|
a) |
v primeru tradicionalnega listinjenja izpostavljenosti, ki jih je listinila, izključi iz svojega izračuna zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in po potrebi tudi iz zneskov pričakovanih izgub; in |
|
b) |
v primeru sintetičnega listinjenja za listinjene izpostavljenosti izračuna zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti in po potrebi tudi zneske pričakovanih izgub v skladu z delom 2 Priloge IX. |
2. Če se uporablja odstavek 1, kreditna institucija v vlogi originatorja izračuna zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti, predpisane v Prilogi IX, za pozicije, ki jih lahko ima v listinjenju.
Če kreditna institucija v vlogi originatorja ne prenese pomembnega deleža kreditnega tveganja v skladu z odstavkom 1, ji ni treba izračunavati zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za nobeno pozicijo, ki jo lahko ima v zadevnem listinjenju.
Člen 96
1. Za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti iz naslova pozicije listinjenja se v skladu s Prilogo IX za vrednost izpostavljenosti iz naslova zadevne pozicije uporabijo uteži tveganja na podlagi kreditne kvalitete zadevne pozicije, ki se lahko določi glede na bonitetno oceno ECAI ali drugače, kakor je navedeno v Prilogi IX.
2. Če je izpostavljenost v listinjenju vezana na različne tranše, se izpostavljenost do vsake tranše obravnava kot posamezna pozicija listinjenja. Izdajatelji kreditnega zavarovanja za pozicije listinjenja se obravnavajo kot imetniki pozicij v listinjenju. Pozicije listinjenja vključujejo izpostavljenosti iz naslova listinjenja, ki nastanejo zaradi pogodb na obrestno mero ali na valutne izvedene finančne instrumente.
3. Če se za pozicijo listinjenja uporablja stvarno ali osebno kreditno zavarovanje, se lahko utež tveganja, ki se uporabi za navedeno pozicijo spremeni v skladu s členi 90 do 93, branih v povezavi s Prilogo IX.
4. Ob upoštevanju točke (r) člena 57 in člena 66(2) se znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti vključi v skupne zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti kreditne institucije za namene člena 75(a).
Člen 97
1. Za določitev uteži tveganja pozicije listinjenja v skladu s členom 96 se lahko uporabi bonitetna ocena ECAI samo, če je ECAI priznana kot primerna za navedene namene s strani pristojnih organov (v nadaljnjem besedilu „primerna ECAI“).
2. Pristojni organi priznajo ECAI za primerno za namene odstavka 1 le, če ugotovijo, da izpolnjuje zahteve iz člena 81, ob upoštevanju tehničnih meril v delu 2 Priloge VI, in če je dokazala sposobnost na področju listinjenja, ki jo je mogoče utemeljiti na podlagi širokega tržnega sprejemanja.
3. Če pristojni organi države članice priznajo ECAI kot primerno za namene odstavka 1, lahko pristojni organi drugih držav članic priznajo navedeno ECAI kot primerno za navedene namene, ne da bi opravili lasten proces ovrednotenja.
4. Pristojni organi javno objavijo razlago procesa priznanja in seznam primernih ECAI.
5. Da se bonitetna ocena primerne ECAI lahko uporablja za namene iz odstavka 1, mora izpolnjevati načela verodostojnosti in preglednosti, ki so razdelana v delu 3 Priloge IX.
Člen 98
1. Za namene uporabe uteži tveganja za pozicije listinjenja pristojni organi določijo, s katero stopnjo kreditne kvalitete iz Priloge IX so povezane ustrezne bonitetne ocene primerne ECAI. Navedene določitve so objektivne in dosledne.
2. Če pristojni organi države članice sprejmejo določitev na podlagi odstavka 1, lahko pristojni organi drugih držav članic priznajo navedeno določitev brez lastnega procesa določanja.
Člen 99
Uporaba bonitetnih ocen ECAI za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti kreditne institucije na podlagi člena 96 je dosledna in skladna z delom 3 Priloge IX. Bonitetne ocene se ne uporabljajo selektivno.
Člen 100
1. Pri listinjenju obnavljajočih se izpostavljenosti, za katere se uporablja določba o predčasnem odplačilu, kreditna institucija v vlogi originatorja v skladu s Prilogo IX izračuna dodatni znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti zaradi tveganja, da bi se ravni kreditnega tveganja, kateremu je izpostavljena, povečale po uporabi določbe o predčasnem odplačilu.
2. Za navedene namene je „obnavljajoča se izpostavljenost“ tista izpostavljenost, pri kateri lahko dolgovani zneski stranke nihajo glede na njihove odločitve o koriščenju in odplačevanju kredita v dogovorjenih mejah, določba o predčasnem odplačilu pa je pogodbena klavzula, ki zahteva, da se ob nastopu določenih dogodkov pozicije investitorjev izplačajo pred prvotno navedeno zapadlostjo izdanih vrednostnih papirjev.
Člen 101
1. Kreditna institucija v vlogi originatorja, ki je glede na listinjenje izračunal zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s členom 95, ali sponzorja ne zagotavlja podpore za zmanjšanje morebitnih ali dejanskih izgub investitorjev pri listinjenju, ki presega njene pogodbene obveznosti.
2. Če kreditna institucija v vlogi originatorja ali sponzorja pri listinjenju ne izpolnjuje odstavka 1, pristojni organ zahteva najmanj, da zadrži toliko kapitala za vse listinjene izpostavljenosti, kakor da ne bi bile listinjene. Kreditna institucija javno razkrije, da je zagotovila izvenpogodbeno podporo, in kako to dejanje vpliva na regulatorni kapital.
Oddelek 4
Zahteve po minimalnih lastnih sredstvih za operativno tveganje
Člen 102
1. Pristojni organi od kreditnih institucij zahtevajo, da vzdržujejo lastna sredstva za operativna tveganja v skladu s pristopi iz členov 103, 104 in 105.
2. Brez poseganja v odstavek 4 se kreditne institucije, ki uporabljajo pristop iz člena 104, ne vrnejo na uporabo pristopa iz člena 103, razen iz dokazano upravičenega razloga in pod pogojem, da jim to odobrijo pristojni organi.
3. Brez poseganja v odstavek 4 se kreditne institucije, ki uporabljajo pristop iz člena 105, ne vrnejo na uporabo pristopov iz členov 103 ali 104, razen iz dokazano upravičenega razloga in pod pogojem, da jim to odobrijo pristojni organi.
4. Pristojni organi lahko kreditnim institucijam dovolijo uporabo kombinacije pristopov v skladu z delom 4 Priloge X.
Člen 103
Kapitalska zahteva za operativno tveganje na podlagi enostavnega pristopa je določen odstotek osnove za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje, v skladu s parametri iz dela 1 Priloge X.
Člen 104
1. V okviru standardiziranega pristopa kreditne institucije razdelijo svoje dejavnosti v določeno število poslovnih področij iz dela 2 Priloge X.
2. Za vsako poslovno področje kreditne institucije izračunajo kapitalsko zahtevo za operativno tveganje kot določen odstotek osnove za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje, v skladu s parametri iz dela 2 Priloge X.
3. Za nekatera poslovna področja lahko pristojni organi v skladu z odstavki 5 do 11 dela 2 Priloge X pod določenimi pogoji dovolijo kreditni instituciji uporabo ustreznega alternativnega kazalca za določanje svojih kapitalskih zahtev za operativno tveganje.
4. Kapitalska zahteva za operativno tveganje na podlagi standardiziranega pristopa je vsota kapitalskih zahtev za operativno tveganje vseh posameznih poslovnih področij.
5. Parametri za standardizirani pristop so določeni v delu 2 Priloge X.
6. Kreditna institucija se kvalificira za uporabo standardiziranega pristopa, če izpolnjuje merila iz dela 2 Priloge X.
Člen 105
1. Kreditne institucije lahko uporabljajo napredne pristope za merjenje operativnega tveganja na podlagi lastnega sistema za merjenje operativnega tveganja, če pristojni organ izrecno odobri uporabo zadevnih modelov za izračun zahtev po lastnih sredstvih.
2. Kreditne institucije morajo pristojnim organom dokazati, da izpolnjujejo kvalifikacijske kriterije iz dela 3 Priloge X.
3. Če nadrejena kreditna institucija EU in njene podrejene družbe ali podrejene družbe nadrjenega finančnega holdinga EU nameravajo začeti uporabljati napredni pristop za merjenje operativnega tveganja, pristojni organi različnih pravnih subjektov tesno sodelujejo, kakor je predvideno v členih 129 do 132. Vloga vsebuje elemente, naštete v delu 3 Priloge X.
4. Če nadrejena kreditna institucija EU in njene podrejene družbe ali podrejene družbe nadrejenega finančnega holdinga EU uporabljajo enotni napredni pristop za merjenje operativnega tveganja, lahko pristojni organi dovolijo, da nadrejena družba in njene podrejene družbe skupaj izpolnjujejo kvalifikacijske kriterije iz dela 3 Priloge X.
Oddelek 5
Velike izpostavljenosti
Člen 106
1. „Izpostavljenosti“ v tem oddelku pomenijo katero koli sredstvo in zunajbilančno postavko iz pododdelka 1 oddelka 3, brez tam predpisanih uteži tveganja ali stopenj tveganja.
Izpostavljenosti, ki izhajajo iz postavk, navedenih v Prilogi IV, se izračunajo na podlagi ene od metod, določenih v Prilogi III. Za namene tega oddelka se uporablja tudi odstavek 2 dela 2 Priloge III.
Vse elemente, ki so povsem kriti z lastnimi sredstvi, se lahko v dogovoru s pristojnimi organi izključi iz opredelitve izpostavljenosti, če ta lastna sredstva niso vključena v lastna sredstva kreditne institucije za namene člena 75 ali v izračun drugih finančnih kazalcev, ki jih predvidevata ta direktiva in drugi akti Skupnosti.
2. Izpostavljenosti ne vključujejo:
|
a) |
pri poslih s tujimi valutami izpostavljenosti, ki nastanejo v običajnem poteku poravnave v 48 urah po plačilu; ali |
|
b) |
pri poslih nakupa ali prodaje vrednostnih papirjev izpostavljenosti, ki nastanejo v običajnem poteku poravnave v petih dneh od plačila ali izročitve vrednostnih papirjev, kar pač nastopi prej. |
Člen 107
Za izvajanje tega oddelka izraz „kreditna institucija“ obsega naslednje:
|
a) |
kreditno institucijo vključno z njenimi podružnicami v tretjih državah; in |
|
b) |
katero koli zasebno ali javno podjetje, vključno z njegovimi podružnicami, ki ustreza opredelitvi „kreditne institucije“ in je pridobilo dovoljenje za opravljanje storitev v tretji državi. |
Člen 108
Izpostavljenost kreditne institucije do osebe ali skupine povezanih oseb se šteje za veliko izpostavljenost, če je njena vrednost enaka ali večja od 10 % njenih lastnih sredstev.
Člen 109
Pristojni organi zahtevajo, da ima vsaka kreditna institucija zanesljive upravne in računovodske postopke ter ustrezne mehanizme notranje kontrole za identificiranje in evidentiranje vseh velikih izpostavljenosti ter njihovih naknadnih sprememb, v skladu s to direktivo, in za spremljanje izpostavljenosti vsake kreditne institucije glede na njeno lastno politiko izpostavljenosti.
Člen 110
1. Kreditna institucija pristojnim organom poroča o vsaki veliki izpostavljenosti.
Države članice po svoji presoji poskrbijo, da se poroča v skladu z eno izmed naslednjih dveh metod:
|
a) |
poročanje o vseh velikih izpostavljenostih vsaj enkrat letno, skupaj s poročanjem med letom o vseh novih velikih izpostavljenostih in o vsakem povečanju obstoječih velikih izpostavljenosti, ki vsaj za 20 % presegajo vrednosti iz prejšnjega poročila; ali |
|
b) |
poročanje o vseh velikih izpostavljenostih vsaj štirikrat letno. |
2. Razen v primeru kreditnih institucij, ki uporabljajo člen 114 za priznavanje zavarovanja pri izračunu vrednosti izpostavljenosti za namene odstavkov 1, 2 in 3 člena 111, izpostavljenostih, ki so izvzete v skladu s členom 113(3)(a) do (d) in (f) do (h), ni treba poročati, kakor določa odstavek 1 tega člena, in pogostost poročanja, določena v točki (b) odstavka 1 tega člena se lahko pri izpostavljenostih iz člena 113(3)(e) in (i) in iz členov 115 in 116 zmanjša na dvakrat letno.
Če se kreditna institucija sklicuje na ta odstavek, mora hraniti evidenco navedenih razlogov vsaj eno leto po dogodku, zaradi katerega je prišlo do izvzetja, zato da lahko pristojni organi ugotovijo, ali je bilo to upravičeno.
3. Države članice lahko od kreditnih institucij zahtevajo, da analizirajo morebitne koncentracije svoje izpostavljenosti do izdajateljev zavarovanj s premoženjem in po potrebi ukrepajo ali o pomembnih ugotovitvah poročajo svojim pristojnim organom.
Člen 111
1. Kreditna institucija ne sme prevzeti izpostavljenosti do osebe ali skupine povezanih oseb, katere vrednost presega 25% njenih lastnih sredstev.
2. Če je oseba ali skupina povezanih oseb nadrejena družba ali podrejena družba kreditne institucije in/ali eno ali več podrejenih družb te nadrejene družbe, se odstotek, določen v odstavku 1, zmanjša na 20 %. Države članice pa lahko izvzamejo izpostavljenosti do takih oseb iz 20% zgornje meje, če zagotovijo posebno spremljanje takih izpostavljenosti z drugimi ukrepi ali postopki. Komisijo in Evropski odbor za bančništvo morajo obvestiti o vsebini takih ukrepov ali postopkov.
3. Kreditna institucija ne sme imeti velikih izpostavljenosti, ki bi skupaj presegle 800 % njenih lastnih sredstev.
4. Kreditna institucija mora glede svojih izpostavljenosti vedno upoštevati zgornje meje, določene v odstavkih 1, 2 in 3. Če v izjemnem primeru izpostavljenosti presežejo te zgornje meje, je treba o tem nemudoma obvestiti pristojne organe, ki lahko, če to dopuščajo okoliščine, kreditni instituciji odobrijo neko časovno obdobje, v katerem se mora uskladiti z navedenimi zgornjimi mejami.
Člen 112
1. Za namene členov 113 do 117 izraz „jamstvo“ vključuje kreditne izvedene finančne instrumente, priznane na podlagi členov 90 do 93, razen kreditnih zapisov.
2. Ob upoštevanju odstavka 3, kjer se na podlagi členov 113 do 117 lahko dovoli priznanje stvarnega ali osebnega kreditnega zavarovanja, se za to zahteva izpolnjevanje vseh zahtev za primernost in drugih minimalnih zahtev iz členov 90 do 93 za namene izračuna zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti iz členov 78 do 83.
3. Če kreditna institucija uporablja člen 114(2), se za priznanje stvarnega ali osebnega kreditnega zavarovanja uporabljajo ustrezne zahteve iz členov 84 do 89.
Člen 113
1. Države članice lahko naložijo strožje zgornje meje od tistih, določenih v členu 111.
2. Države članice lahko iz uporabe člena 111(1), (2) in (3) v celoti ali delno izvzamejo izpostavljenosti kreditne institucije do nadrejene družbe, drugih podrejenih družb te nadrejene družbe ali lastnih podrejenih družb, če so te družbe in tudi sama kreditna institucija vključene v nadzor na konsolidirani osnovi, v skladu s to direktivo ali z enakovrednimi standardi, ki veljajo v tretji državi.
3. Države članice lahko v celoti ali delno izvzamejo iz uporabe člena 111 naslednje izpostavljenosti:
|
a) |
postavke sredstev, ki predstavljajo terjatve do enot centralne ravni držav ali centralnih bank, ki bi nezavarovane na podlagi členov 78 do 83 prejele utež tveganja 0 %; |
|
b) |
postavke sredstev, ki predstavljajo terjatve mednarodnih organizacij ali mednarodnih razvojnih bank, ki bi nezavarovane na podlagi členov 78 do 83 prejele utež tveganja 0 %; |
|
c) |
postavke sredstev, ki predstavljajo terjatve z izrecnimi osebnimi jamstvi enot centralne ravni držav, centralnih bank, mednarodnih organizacij, multilateralnih razvojnih bank ali oseb javnega sektorja, če bi nezavarovane terjatve do subjekta, ki zagotavlja osebno jamstvo, na podlagi členov 78 do 83 dosegle utež tveganja 0 %; |
|
d) |
druge izpostavljenosti do ali za katere osebno jamčijo enote centralne ravni držav, centralne banke, mednarodne organizacije, multilateralne razvojne banke ali osebe javnega sektorja, če bi nezavarovane terjatve do subjekta, kateremu se pripiše izpostavljenost ali ki osebno jamči za izpostavljenost, na podlagi členov 78 do 83 prejele utež tveganja 0 %; |
|
e) |
postavke sredstev, ki predstavljajo terjatve in druge izpostavljenosti do enot centralne ravni države ali centralnih bank, ki niso navedene v odstavku (a) zgoraj, denominirane in po potrebi vplačane v nacionalnih valutah posojilojemalcev; |
|
f) |
postavke sredstev in druge izpostavljenosti, zavarovane, kakor zahtevajo pristojni organi, z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki jih izdajo enote centralne ravni države ali centralne banke, mednarodne organizacije, multilateralne razvojne banke ali enote regionalne ali lokalne ravni države v državah članicah ali osebe javnega sektorja, katerih vrednostni papirji predstavljajo terjatve do izdajatelja, ki bi na podlagi členov 78 do 83 prejele utež tveganja 0 %; |
|
g) |
postavke sredstev in druge izpostavljenosti, zavarovane, kakor zahtevajo pristojni organi, z gotovinskimi vlogami, položenimi pri posojilni kreditni instituciji ali pri kreditni instituciji, ki je nadrejena družba ali podrejena družba te posojilne institucije; |
|
h) |
postavke sredstev in druge izpostavljenosti, zavarovane, kakor zahtevajo pristojni organi, s potrdili o vlogah, ki jih je izdala posojilna kreditna institucija ali kreditna institucija, ki je nadrejena družba ali podrejena družba te posojilne kreditne institucije, in so v hrambi pri eni od njih; |
|
i) |
postavke sredstev, ki predstavljajo terjatve in druge izpostavljenosti do institucij, z dospelostjo enega leta ali manj, vendar ne predstavljajo lastnih sredstev teh institucij; |
|
j) |
postavke sredstev, ki predstavljajo terjatve in druge izpostavljenosti z dospelostjo enega leta ali manj do tistih institucij, ki niso kreditne institucije, vendar pa izpolnjujejo pogoje, opredeljene v odstavku 85 dela 1 Priloge VI, in so zavarovane v skladu z istim odstavkom; |
|
k) |
trgovske menice in druge podobne menice, z dospelostjo enega leta ali manj, na katerih so podpisi drugih kreditnih institucij; |
|
l) |
krite obveznice, kakor so opredeljene v odstavkih 68 do 70 dela 1 Priloge VI; |
|
m) |
do nadaljnje uskladitve deleže v zavarovalnicah iz člena 122(1) do 40 % lastnih sredstev kreditne institucije, ki pridobi tak delež; |
|
n) |
postavke sredstev, ki predstavljajo terjatve do regionalnih ali centralnih kreditnih institucij, s katerimi je posojilna kreditna institucija povezana v mrežo v skladu z zakonskimi ali statutarnimi določbami in ki so na podlagi teh določb odgovorne za gotovinsko- klirinško poravnavo v okviru mreže; |
|
o) |
izpostavljenosti, zavarovane, kakor zahtevajo pristojni organi, z zavarovanji v obliki drugih vrednostnih papirjev, ne tistih, ki so navedeni v točki (f); |
|
p) |
posojila, zavarovana, kakor zahtevajo pristojni organi, s hipotekami na stanovanjskih nepremičninah ali z delnicami v finskih stanovanjskih družbah, ki delujejo v skladu s finskim Zakonom o stanovanjskih družbah iz leta 1991 ali naknadno sprejeto enakovredno zakonodajo in posli finančnega zakupa, pri katerih zakupodajalec zadrži popolno lastništvo nad zakupljeno stanovanjsko nepremičnino, vse dokler zakupnik ne uveljavi svoje opcije do nakupa, v vseh primerih do 50% vrednosti stanovanjske nepremičnine; |
|
q) |
naslednje, če prejmejo utež tveganja 50 % na podlagi členov 78 do 83, in le do 50 % vrednosti zadevne nepremičnine:
Za namene točke (ii) lahko pristojni organi vsake države članice do 31. decembra 2011 dovolijo kreditnim institucijam priznavanje 100 % vrednosti zadevnega premoženja. Ob koncu tega obdobja se ta obravnava ponovno pregleda. Države članice obvestijo Komisijo o uporabi te prednostne obravnave; |
|
r) |
50 % zunajbilančnih postavk, ki predstavljajo srednje/nizko tveganje, navedenih v Prilogi II; |
|
s) |
pod pogojem, da se s tem strinjajo pristojni organi, druga osebna jamstva, razen osebnih jamstev za posojila, ki temeljijo na zakonskih in podzakonskih predpisih in jih dajejo za svoje člane vzajemne jamstvene sheme, ki imajo status kreditnih institucij in katerih znesek se tehta z utežjo 20 %; in |
|
t) |
zunajbilančne postavke, ki predstavljajo majhno tveganje, navedene v Prilogi II, če je bil sklenjen sporazum z osebo ali skupino povezanih oseb, po katerem je izpostavljenost dovoljena le, kadar se zagotovi, da ne bodo presežene zgornje meje, ki se uporabljajo v skladu s členom 111(1) do (3). |
Šteje se, da gotovina, prejeta na podlagi kreditnega zapisa, ki ga izda kreditna institucija, ter posojila kreditni instituciji in depoziti nasprotne stranke pri njej, ki so predmet pogodbe o bilančnem pobotu, priznane na podlagi členov 90 do 93, sodijo v točko (g).
Za namene točke (o) vrednostni papirji, ki se uporabljajo kot zavarovanja, morajo biti vrednoteni po tržni ceni, imeti morajo vrednost, ki presega z osebnim jamstvom krite izpostavljenosti in s katerimi se mora bodisi trgovati na borzi ali morajo biti dejansko prenosljivi in morajo redno kotirati na trgu, ki deluje pod okriljem priznanih strokovnih izvajalcev, in morajo, kakor zahtevajo pristojni organi države članice, od koder kreditna institucija izvira, omogočiti ugotavljanje objektivne cene, tako da se lahko presežek vrednosti vrednostnih papirjev preveri v vsakem trenutku. Zahtevani presežek vrednosti je 100 %. Pri delnicah je zahtevani presežek 150 % in 50 % zahtevani presežek pri dolžniških vrednostnih papirjih, izdanih pri institucijah, enotah regionalne ali lokalne ravni držav članic, razen tistih, ki so navedene v podtočki (f), in pri dolžniških vrednostnih papirjih, ki so jih izdale multilateralne razvojne banke razen tistih, ki se jim v skladu s členi 78 do 83 pripisuje utež tveganja 0 %. Če sta zapadlost izpostavljenosti in zapadlost kreditnega zavarovanja neusklajena, se zavarovanje ne prizna. Vrednostni papirji, ki se uporabljajo kot zavarovanje, ne morejo sestavljati lastnih sredstev kreditne institucije.
Za namene točke (p) se vrednost premoženja, kakor zahtevajo pristojni organi, izračuna na osnovi strogih standardov vrednotenja, določenih z zakonom ali drugim predpisom. Vrednotenje se opravi vsaj enkrat na leto. Za namene točke (p) stanovanjske nepremičnine pomenijo stanovanjske prostore, ki jih posojilojemalec zaseda ali oddaja.
Države članice morajo Komisijo obvestiti o vseh odobrenih izjemah na podlagi točke (s), da bi s tem preprečile izkrivljanje konkurence.
Člen 114
1. Ob upoštevanju odstavka 3, lahko za namene izračunavanja vrednosti izpostavljenosti za namene člena 111(1) do (3) države članice za kreditne institucije, ki uporabljajo Razvito metodo za merjenje učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem na podlagi členov 90 do 93, namesto uporabe polnih ali delnih izjem, dovoljenih na podlagi točk (f), (g), (h), in (o) člena 113(3), dovolijo takim kreditnim institucijam uporabo vrednosti, ki je nižja od vrednosti izpostavljenosti, vendar pa ni nižja od vsote popolnoma prilagojenih vrednosti izpostavljenosti do osebe ali skupine povezanih oseb.
Za te namene „popolnoma prilagojena vrednost izpostavljenosti“ pomeni vrednost, izračunano na podlagi členov 90 do 93, ob upoštevanju zmanjševanja kreditnega tveganja, prilagoditev za nestanovitnost in morebitno neusklajenost zapadlosti (E*).
Če se ta odstavek uporablja za kreditno institucijo, se točke (f), (g), (h) in (o) člena 113(3) ne uporabljajo za zadevno kreditno institucijo.
2. Ob upoštevanju odstavka 3 se lahko kreditni instituciji, ki ima na podlagi členov 84 do 89 dovoljenje za uporabo lastnih ocen LGD in konverzijskih faktorjev za kategorijo izpostavljenosti, dovoli, če lahko pristojnim organom dokaže, da je zmožna oceniti učinke zavarovanja s finančnim premoženjem na njihove izpostavljenosti ločeno od drugih vidikov, ki so pomembni za LGD, da prizna take učinke pri izračunavanju vrednosti izpostavljenosti za namene člena 111 (1) do (3).
Pristojni organi se prepričajo o primernosti ocen, ki jih pripravi kreditna institucija za uporabo pri zmanjševanju vrednosti izpostavljenosti za namene skladnosti z določbami člena 111.
Če ima kreditna institucija dovoljenje za uporabo lastnih ocen učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, mora to storiti skladno s pristopom, ki se uporablja za izračunavanje kapitalskih zahtev.
Kreditnim institucijam, ki imajo na podlagi členov 84 do 89 dovoljenje za uporabo lastnih ocen LGD in konverzijskih faktorjev za kategorijo izpostavljenosti, in ki ne izračunavajo vrednosti svojih izpostavljenosti s pomočjo metode iz prvega pododstavka, se za izračun vrednosti izpostavljenosti lahko dovoli uporaba pristopa iz odstavka 1 zgoraj ali izvzetja, določenega v členu 113(3)(o). Kreditna institucija uporablja samo eno od teh dveh metod.
3. Kreditna institucija, ki ji je dovoljena uporaba metod iz odstavkov 1 in 2 pri izračunavanju vrednosti izpostavljenosti za namene člena 111(1) do (3), opravlja redne teste izjemnih situacij za svoje koncentracije kreditnih tveganj, vključno v zvezi z unovčljivo vrednostjo vsakega sprejetega zavarovanja s premoženjem.
Ti redni testi izjemnih situacij obravnavajo tveganja iz naslova možnih sprememb pogojev na trgu, ki bi lahko škodljivo vplivale na ustreznost lastnih sredstev kreditne institucije, in tveganja iz naslova unovčenja zavarovanja s premoženjem v izjemnih situacijah.
Kreditna institucija mora dokazati pristojnim organom, da so opravljeni testi izjemnih situacij ustrezni in primerni za ocenjevanje takih tveganj.
V primeru, da takšen test izjemnih situacij pokaže manjšo unovčljivo vrednost sprejetega zavarovanja s premoženjem, kakor bi se smela upoštevati na podlagi odstavkov 1 oziroma 2, se ustrezno zmanjša vrednost zavarovanja s premoženjem, ki se sme priznati pri izračunavanju vrednosti izpostavljenosti za namene člena 111(1) do (3).
Take kreditne institucije v svoje strategije za obravnavanje koncentracij tveganja vključujejo naslednje:
|
a) |
politike in postopke za obravnavanje tveganj iz naslova neusklajenosti zapadlosti med izpostavljenostmi in kreditnim zavarovanjem za navedene izpostavljenosti; |
|
b) |
ukrepi in postopki v primerih, ko test izjemnih situacij pokaže manjšo unovčljivo vrednost sprejetega zavarovanja s premoženjem, kakor je bila upoštevana na podlagi odstavkov 1 in 2; in |
|
c) |
politike in postopke v zvezi s tveganjem koncentracije, ki je posledica uporabe tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja, ter zlasti velikih posrednih kreditnih izpostavljenosti, na primer do enega samega izdajatelja vrednostnih papirjev, sprejetih kot zavarovanje s premoženjem. |
4. Če se učinki zavarovanja s premoženjem priznajo pod pogoji iz odstavka 1 ali 2, lahko države članice obravnavajo kateri koli kriti del izpostavljenosti, kakor da je nastal do izdajatelja zavarovanja s premoženjem in ne do stranke.
Člen 115
1. Za namene člena 111(1) do (3) lahko države članice uporabijo utež 20 % za postavke sredstev, ki predstavljajo terjatve do enot regionalne in lokalne ravni držav članic, če bi navedene terjatve prejele utež tveganja 20 % na podlagi členov 78 do 83, ter za druge izpostavljenosti do takih oblasti ali za katere osebno jamčijo take oblasti, terjatve do katerih prejmejo utež tveganja 20 % na podlagi členov 78 do 83. Države članice pa lahko zmanjšajo navedeno stopnjo na 0 % za postavke sredstev, ki predstavljajo terjatve do enot regionalne ali lokalne ravni držav članic, če bi navedene postavke na podlagi členov 78 do 83 dobile utež tveganja 0 %, in za druge izpostavljenosti do takih enot ali za katere osebno jamčijo take oblasti, terjatve do katerih bi dobile na podlagi členov 78 do 83 utež tveganja 0 %.
2. Za namene člena 111(1) do (3) lahko države članice uporabijo utež tveganja 20 % za postavke sredstev, ki predstavljajo terjatve in druge izpostavljenosti do institucij z dospelostjo več kakor eno leto in ne več kakor tri leta, in utež tveganja 50% za postavke sredstev, ki predstavljajo terjatve do institucij z dospelostjo več kakor tri leta, pod pogojem, da so te dolžniški instrumenti, ki jih je izdala institucija, in da so ti dolžniški instrumenti po mnenju pristojnih organov dejansko prenosljivi na trgu, ki ga tvorijo strokovni izvajalci, ter da dnevno kotirajo na tem trgu ali pa so njihovo izdajo odobrili pristojni organi države članice, iz katere izvira institucija, ki jih je izdala. Nikakor pa te postavke ne morejo predstavljati lastnih sredstev.
Člen 116
Z odstopanjem od člena 113(3)(i) in člena 115(2) lahko države članice uporabijo utež tveganja 20 % za postavke sredstev, ki predstavljajo terjatve, in druge izpostavljenosti do institucij ne glede na njihovo dospelost.
Člen 117
1. Če za izpostavljenost do neke osebe jamči tretja oseba ali je zavarovana z vrednostnimi papirji, ki jih izda tretja oseba pod pogoji, določenimi v členu 113(3)(o), lahko države članice:
|
a) |
obravnavajo izpostavljenost, kakor da je nastala do dajalca osebnega jamstva in ne do te osebe; ali |
|
b) |
obravnavajo izpostavljenost, kakor da je ta nastala do tretje osebe in ne do te osebe, če je izpostavljenost, opredeljena v členu 113(3)(o), zavarovana s premoženjem pod pogoji, določenimi v istem odstavku. |
2. Če država članica uporabi obravnavo iz točke (a) odstavka 1:
|
a) |
če je osebno jamstvo denominirano v valuti, ki se razlikuje od valute, v kateri je denominirana izpostavljenost, se znesek izpostavljenosti, ki se šteje kot krita, izračuna v skladu z določbami o obravnavi valutne neusklajenosti za osebno kreditno zavarovanje v Prilogi VIII; |
|
b) |
neusklajenost med zapadlostjo izpostavljenosti in zapadlostjo zavarovanja se obravnavajo v skladu z določbami o obravnavanju neusklajenosti zapadlosti v Prilogi VIII; in |
|
c) |
delno kritje se lahko prizna v skladu z obravnavo iz Priloge VIII. |
Člen 118
Če se kreditna institucija na posamični ali subkonsolidirani osnovi na podlagi člena 69(1) ni dolžna uskladiti z obveznostmi, določenimi v tem oddelku, ali če se v primeru nadrejenih kreditnih institucij v državi članici uporabljajo določbe člena 70, je treba sprejeti ukrepe za zagotavljanje zadovoljive razporeditve tveganj znotraj skupine.
Člen 119
Komisija do 31. decembra 2007 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o učinkovanju tega oddelka skupaj z vsemi ustreznimi predlogi.
Oddelek 6
Kvalificirani deleži zunaj finančnega sektorja
Člen 120
1. Nobena kreditna institucija ne sme imeti kvalificiranega deleža v znesku, ki presega 15 % njenih lastnih sredstev v podjetju, ki ni niti kreditna niti finančna institucija niti podjetje, ki opravlja dejavnosti neposredne razširitve bančnih storitev ali pomožnih bančnih storitev podjetja, kakor so lizing, faktoring, upravljanje naložbenih skladov, upravljanje storitev obdelave podatkov ali druge podobne dejavnosti.
2. Skupni znesek kvalificiranih deležev kreditne institucije v podjetjih, ki niso kreditne institucije, finančne institucije ali podjetja, ki opravljajo dejavnosti neposredne razširitve bančnih storitev ali pomožnih bančnih storitev podjetja, kakor so lizing, faktoring, upravljanje naložbenih skladov, upravljanje storitev obdelave podatkov ali druge podobne dejavnosti, ne sme presegati 60 % njihovih lastnih sredstev.
3. Zgornje meje, določene v odstavkih 1 in 2, se lahko presežejo le v izjemnih okoliščinah. V takih primerih pristojni organi od kreditne institucije zahtevajo, da poveča lastna sredstva ali sprejme druge enakovredne ukrepe.
Člen 121
Delnice, ki jih ima kreditna institucija začasno v lasti med finančno sanacijo ali reševalno akcijo ali med opravljanjem storitev odkupa nove izdaje vrednostnih papirjev za nadaljnjo prvo prodajo ali pa jih ima v lasti v svojem imenu in za tuj račun, ne štejejo za kvalificirane deleže za izračunavanje zgornjih mej, določenih v členih 120(1) in 2. Delnice, ki niso finančna stalna sredstva, kakor jih opredeljuje člen 35(2) Direktive 86/635/EGS, niso vključene v izračunavanje.
Člen 122
1. Državam članicam ni treba uporabiti omejitev iz členov120(1) in (2) za deleže v zavarovalnicah, kakor določata Direktivi 73/239/EGS in 2002/83/ES, ali v pozavarovalnicah, kakor določa Direktiva 98/78/ES.
2. Države članice lahko predpišejo, da pristojni organi ne uporabljajo zgornjih mej, določenih v členu 120(1) in (2), če zagotovijo, da je 100 % zneska, za katerega kvalificirani deleži kreditne institucije presegajo te zgornje meje, pokritih z lastnimi sredstvi, in da slednji niso vključeni v izračun, zahtevan v skladu s členom 75. Če sta preseženi obe zgornji meji, določeni v členu 120(1) in (2), je znesek, ki ga morajo pokriti lastna sredstva, višji od obeh presežnih zneskov.
Poglavje 3
Proces ocenjevanja kreditnih institucij
Člen 123
Kreditne institucije vzpostavijo zanesljive, učinkovite in popolne strategije in procese za trajno ocenjevanje in vzdrževanje zneskov, vrst in razporeditve notranjega kapitala, za katerega menijo, da je ustrezen za kritje narave in stopnje tveganj, katerim so ali bi lahko bile izpostavljene.
Strategije in procesi se redno notranje pregledujejo, da se zagotovi, da ostajajo izčrpni in sorazmerni z naravo, obsegom in kompleksnostjo dejavnosti zadevne kreditne institucije.
Poglavje 4
Nadzor in razkritje s strani pristojnih organov
Oddelek 1
Nadzor
Člen 124
1. Ob upoštevanju tehničnih meril iz Priloge XI pristojni organi pregledajo ureditve, strategije, procese in mehanizme, ki jih izvajajo kreditne institucije za uskladitev s to direktivo ter ovrednotijo tveganja, katerim so ali bi lahko bile izpostavljene kreditne institucije.
2. Obseg pregleda in ovrednotenja iz odstavka 1 je enak zahtevam te direktive.
3. Na podlagi pregleda in ovrednotenja in odstavka 1 pristojni organi določijo, ali ureditve, strategije, procesi in mehanizmi, ki jih izvajajo kreditne institucije, ter lastna sredstva kreditnih institucij zagotavljajo zanesljivo upravljanje in kritje njihovih tveganj.
4. Pristojni organi določijo pogostost in intenzivnost pregleda in ovrednotenja iz odstavka 1, ob upoštevanju velikosti, sistemskega pomena, narave, obsega in kompleksnosti dejavnosti zadevne kreditne institucije ter pri tem upoštevajo načelo sorazmernosti. Pregled in ovrednotenje se posodabljata vsaj vsako leto.
5. Pregled in ovrednotenje, ki ju opravijo pristojni organi, obsegajo izpostavljenosti kreditnih institucij tveganju spremembe obrestne mere, ki je posledica netrgovalnih dejavnosti. Zahtevajo se ukrepi v primeru institucij, katerih ekonomska vrednost se zmanjša za več kakor 20 % lastnih sredstev zaradi nenadne in nepričakovane spremembe obrestne mere, katere obseg predpišejo pristojni organi in se med kreditnimi institucijami ne razlikuje.
Člen 125
1. Če je nadrejena družba nadrejena kreditna institucija v državi članici ali nadrejena kreditna institucija EU, nadzor na konsolidirani osnovi izvajajo pristojni organi, ki so mu izdali dovoljenje v skladu s členom 6.
2. Če je nadrejena družba kreditne institucije nadrejeni finančni holding v državi članici ali nadrejeni finančni holding v EU, nadzor na konsolidirani osnovi izvajajo pristojni organi, ki so kreditni instituciji izdali dovoljenje v skladu s členom 6.
Člen 126
1. Če je nadrejena družba kreditnih institucij, ki so pridobile dovoljenje v dveh ali več državah članicah, isti nadrejeni finančni holding v državi članici ali isti nadrejeni finančni holding EU, nadzor na konsolidirani osnovi izvajajo pristojni organi za kreditno institucijo, ki je pridobila dovoljenje v državi članici, v kateri je bil ustanovljen finančni holding.
Če so nadrejene družbe kreditnih institucij, ki so pridobile dovoljenje v dveh ali več državah članicah, več kakor en finančni holding s sedeži v različnih državah članicah, in je v vsaki od teh držav ena kreditna institucija, nadzor na konsolidirani osnovi izvaja pristojni organ kreditne institucije z največjo bilančno vsoto.
2. Če je nadrejena družba več kakor ene kreditne institucije, ki je pridobila dovoljenje v Skupnosti, isti finančni holding, nobena od teh kreditnih institucij pa ni pridobila dovoljenja v državi članici, v kateri je bil ustanovljen finančni holding, nadzor na konsolidirani osnovi izvaja pristojni organ, ki je izdal dovoljenje kreditni instituciji z največjo bilančno vsoto, ki se za namene te direktive šteje kot kreditna institucija, ki jo obvladuje nadrejeni finančni holding EU.
3. V posebnih primerih lahko pristojni organi sporazumno opustijo merila iz odstavkov 1 in 2, če bi bila njihova uporaba neprimerna, ob upoštevanju kreditnih institucij in pomena njihovih dejavnosti v različnih državah, ter imenujejo drugi pristojni organ, ki bo izvajal nadzor na konsolidirani osnovi. V teh primerih pristojni organ, preden sprejme odločitev, ponudi nadrejeni kreditni instituciji EU ali nadrejenemu finančnemu holdingu EU oziroma kreditni instituciji z največjo bilančno vsoto možnost, da izrazi svoje mnenje o navedeni odločitvi.
4. Pristojni organi obvestijo Komisijo o dogovoru v okviru odstavka 3.
Člen 127
1. Kjer je primerno, države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za vključitev finančnih holdingov v konsolidiran nadzor. Brez poseganja v člen 135 konsolidacija finančnega stanja finančnega holdinga nikakor ne pomeni, da morajo pristojni organi izvajati nadzor v finančnem holdingu na neodvisni osnovi.
2. Kadar pristojni organi v državi članici ne vključijo podrejene družbe kreditne institucije v nadzor na konsolidirani osnovi v skladu z enim od primerov iz točk (b) in (c) člena 73(1), lahko pristojni organi v državi članici, v kateri je ta podrejena družba kreditne institucije, od nadrejene družbe zahtevajo informacije, ki bi jim lahko olajšale nadzor nad to kreditno institucijo.
3. Države članice omogočijo, da njihovi pristojni organi, odgovorni za izvajanje nadzora na konsolidirani osnovi, lahko zahtevajo od podrejenih družb kreditne institucije ali finančnega holdinga, ki niso vključena v nadzor na konsolidirani osnovi, informacije iz člena 137. V takem primeru se uporabijo postopki za prenos in preverjanje informacij, opredeljeni v navedenem členu.
Člen 128
Če imajo države članice več kakor en pristojni organ za bonitetni nadzor kreditnih institucij in finančnih institucij, lahko države članice izvedejo potrebne ukrepe za organizacijo usklajevanja teh organov.
Člen 129
1. Razen nalog, ki jih ima na podlagi drugih določb te direktive, pristojni organ, ki je odgovoren za izvajanje nadzora na konsolidirani osnovi nadrejenih kreditnih institucij EU in kreditnih institucij, ki jih obvladujejo nadrejeni finančni holdingi EU, opravlja naslednje naloge:
|
a) |
usklajevanje zbiranja in posredovanja pomembnih ali nujnih informacij v okviru rednega poslovanja in v izrednih razmerah; in |
|
b) |
načrtovanje in usklajevanje nadzorniškh dejavnosti v okviru rednega poslovanja, kakor tudi v izrednih razmerah, vključno z dejavnostmi iz člena 124, v sodelovanju z vključenimi pristojnimi organi. |
2. V primeru vlog za dovoljenja iz členov 84(1), 87(9) in 105 ter dela 6 Priloge III, ki jih predložijo nadrejena kreditna institucija EU in njene podrejene družbe, ali podrejene družbe nadrejenega finančnega holdinga EU skupaj, pristojni organi sodelujejo in se posvetujejo, da odločijo, ali bodo izdali zahtevano dovoljenje, ter da določijo morebitne pogoje, ki se bodo uporabljali za tako dovoljenje.
Vloga iz prvega pododstavka se vloži samo pri pristojnem organu iz odstavka 1.
Pristojni organi storijo vse, kar je v njihovi moči, da v šestih mesecih dosežejo skupno odločitev o vlogi. Ta skupna odločitev mora biti v celoti utemeljena v dokumentu, ki ga pristojni organ iz odstavka 1 pošlje vlagatelju.
Obdobje iz tretjega pododstavka se začne na dan, ko pristojni organ iz odstavka 1 prejme popolno vlogo, ki jo nemudoma posreduje drugim pristojnim organom.
Če pristojni organi v šestih mesecih ne sprejmejo skupne odločitve, pristojni organ iz odstavka 1 sam odloča o vlogi. Odločitev navede in v celoti utemelji v dokumentu, pri čemer upošteva stališča in pridržke, ki so jih drugi pristojni organi izrazili v šestmesečnem obdobju, in jo pošlje vlagatelju ter drugim pristojnim organom.
Odločitvi iz tretjega in petega pododstavka sta dokončni, uporabijo pa jo pristojni organi v zadevnih državah članicah.
Člen 130
1. Ob nastopu izrednih razmer znotraj bančne skupine, ki bi lahko ogrozile stabilnost finančnega sistema v kateri koli od držav članic, kjer je določeno podjetje skupine pridobilo dovoljenje, pristojni organi odgovorni za izvajanje nadzora na konsolidirani osnovi, takoj, ko je mogoče, ob upoštevanju oddelka 2 poglavja 1 obvesti organe iz člena 49(a) in člena 50. Ta obveznost se uporablja za vse pristojne organe, navedene v členih 125 in 126 glede določene skupine, ter za pristojne organe, navedene v členu 129(1). Pristojni organi uporabljajo obstoječe načine obveščanja, kjer je to mogoče.
2. Če pristojni organ, odgovoren za nadzor na konsolidirani osnovi, potrebuje informacije, ki so že bile poslane drugemu pristojnemu organu, kadar koli je mogoče stopi v stik s tem organom, da prepreči podvajanje poročanja različnim organom, ki so vključeni v nadzor.
Člen 131
Za pospeševanje in vzpostavitev učinkovitega nadzora pristojni organ, odgovoren za nadzor na konsolidirani osnovi, in drugi pristojni organi, sprejmejo pisne dogovore o usklajevanju in sodelovanju.
Na podlagi teh dogovorov se lahko pristojnemu organu, ki je odgovoren za nadzor na konsolidirani osnovi, zaupajo dodatne naloge in navedejo postopki za proces sprejemanja odločitev in sodelovanje z drugimi pristojnimi organi.
Pristojni organi, odgovorni za izdajo dovoljenja podrejeni družbi, katerega nadrejena družba je kreditna institucija, lahko z dvostranskim sporazumom prenesejo svojo odgovornost nadzora na pristojne organe, ki so nadrejeni družbi izdali dovoljenje in ga nadzorujejo, tako da prevzamejo odgovornost nadzora podrejene družbe v skladu s to direktivo. O obstoju in vsebini takih sporazumov je treba obveščati Komisijo. Ta posreduje te informacije pristojnim organom v drugih državah članicah in Evropskemu odboru za bančništvo.
Člen 132
1. Pristojni organi tesno sodelujejo med seboj. Izmenjujejo si vse podatke, ki so drugemu organu bistveni ali pomembni za izvajanje nadzornih nalog na podlagi te direktive. Glede tega pristojni organi na zahtevo sporočijo vse pomembne podatke in na lastno pobudo vse bistvene podatke.
Podatki iz prvega pododstavka štejejo za bistvene, če lahko vsebinsko vplivajo na oceno finančne trdnosti kreditne ali finančne institucije v drugi državi članici.
Pristojni organi, odgovorni za nadzor na konsolidirani osnovi nadrejenih kreditnih institucij in kreditnih institucij EU, ki jih obvladujejo nadrejeni finančni holdingi EU, zlasti sporočijo vse ustrezne podatke pristojnim organom drugih držav članic, ki nadzorujejo podrejene družbe teh nadrejenih družb. Pri ugotavljanju obstoja ustreznih podatkov se upošteva pomen teh podrejenih družb v finančnem sistemu navedenih držav članic.
Bistveni podatki iz prvega pododstavka vključujejo zlasti naslednje podatke:
|
a) |
identifikacijo sestave skupine z navedbo vseh glavnih kreditnih institucij v skupini ter pristojnih organov kreditnih institucij v skupini; |
|
b) |
postopke za zbiranje informacij od kreditne institucije v skupini ter preverjanje navedenih informacij; |
|
c) |
neugoden razvoj v kreditnih institucijah ali drugih subjektih v skupini, ki bi lahko resno škodoval kreditnim institucijam; in |
|
d) |
večje kazni in izjemne ukrepe, ki jih sprejmejo pristojni organi v skladu s to direktivo, vključno z določitvijo dodatne kapitalske zahteve na podlagi člena 136 ter določitvijo morebitne omejitve uporabe napredne metode za merjenje pri izračunu zahtev po lastnih sredstvih na podlagi člena 105. |
2. Pristojni organi, odgovorni za nadzor kreditnih institucij, ki jih obvladujejo nadrejene kreditne institucije EU, kadar koli je mogoče, stopijo v stik s pristojnim organom iz člena 129 (1), kadar potrebujejo podatke v zvezi z izvajanjem pristopov in metodologij iz te direktive, ki bi lahko že bili na razpolago navedenemu pristojnemu organu.
3. Preden zadevni pristojni organi sprejmejo odločitev, se posvetujejo med seboj glede naslednjih postavk, če so te odločitve pomembne za nadzorne naloge drugih pristojnih organov:
|
a) |
spremembe strukture delničarjev, organizacije ali uprave kreditne institucije v skupini, ki zahtevajo odobritev ali dovoljenje pristojnih organov; in |
|
b) |
večje kazni ali izjemni ukrepi, ki jih sprejmejo pristojni organi, vključno z določitvijo dodatne kapitalske zahteve na podlagi člena 136 ter določitvijo morebitne omejitve uporabe napredne metode za merjenje pri izračunu zahtev po lastnih sredstvih na podlagi člena 105. |
Za namene točke (b) se vedno zahteva mnenje pristojnega organa, odgovornega za nadzor na konsolidirani osnovi.
Pristojni organ pa lahko sklene, da se ne bo posvetoval v nujnih primerih ali v primerih, ko bi tako posvetovanje lahko ogrozilo učinkovitost odločitev. V tem primeru pristojni organ nemudoma obvesti druge pristojne organe.
Člen 133
1. Pristojni organi, odgovorni za nadzor na konsolidirani osnovi, za nadzor zahtevajo popolno konsolidacijo vseh kreditnih institucij in finančnih institucij, ki so podrejene družbe nadrejene družbe.
Vendar pa lahko pristojni organi zahtevajo samo sorazmerno konsolidacijo, če je po njihovem mnenju odgovornost nadrejene družbe, ki je udeležena v kapitalu, omejena glede na delež kapitala, glede na obveznosti drugih delničarjev ali članov, katerih solventnost je zadovoljiva. Odgovornost drugih delničarjev in članov mora biti jasno opredeljena, če je treba tudi s formalno podpisanimi obveznostmi.
Če so podjetja povezana v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS, pristojni organi določijo, kako naj se konsolidacija izvede.
2. Pristojni organi, odgovorni za nadzor na konsolidirani osnovi, zahtevajo sorazmerno konsolidacijo udeležbe v kapitalu v kreditnih institucijah in finančnih institucijah, ki jih upravlja podjetje, vključeno v konsolidacijo skupaj z enim ali več podjetji zunaj konsolidacije, če je odgovornost teh podjetij omejena z višino njihovega deleža v kapitalu.
3. Pri udeležbi v kapitalu ali kapitalskih povezav, razen tistih iz odstavkov 1 in 2, se pristojni organi odločijo, ali je treba izvesti konsolidacijo in kako. Zlasti lahko dovolijo ali zahtevajo uporabo kapitalske metode. Vendar pa ta metoda ni podlaga za vključitev podjetij v nadzor na konsolidirani osnovi.
Člen 134
1. Brez poseganja v člen 133, pristojni organi odločijo, ali je treba izvesti konsolidacijo in kako, če:
|
a) |
po mnenju pristojnih organov kreditna institucija pomembno vpliva na eno ali več kreditnih institucij ali finančnih institucij, vendar pa ni udeležena v njihovem kapitalu ali z njimi ni kapitalsko povezana; in |
|
b) |
imata dve ali več kreditnih institucij ali finančnih institucij isto upravo, razen tiste, določene v pogodbi, družbeni pogodbi ali statutu. |
Pristojni organi zlasti lahko dovolijo ali zahtevajo uporabo metode iz člena 12 Direktive 83/349/EGS. Vendar pa ta metoda ni podlaga za vključitev podjetij v nadzor na konsolidirani osnovi.
2. 2 Kadar se zahteva konsolidiran nadzor v skladu s členoma 125 in 126, se podjetja za pomožne storitve in družbe za upravljanje s premoženjem, kakor so opredeljene v Direktivi 2002/87/ES vključijo v konsolidacijo v primerih in v skladu z metodami iz člena 133 in odstavka 1 tega člena.
Člen 135
Države članice zahtevajo, da so osebe, ki dejansko upravljajo poslovanje finančnega holdinga, na dovolj dobrem glasu in imajo zadosti izkušenj za opravljanje teh nalog.
Člen 136
1. Pristojni organi zahtevajo, da kreditne institucije, ki ne izpolnjujejo zahtev iz te direktive, dovolj zgodaj sprejmejo potrebne ukrepe za ureditev razmer.
Za navedene namene ukrepi, ki so na voljo pristojnim organom, vključujejo naslednje:
|
a) |
primoranje kreditnih institucij, da vzpostavijo lastna sredstva, ki presegajo minimalno raven, določeno v členu 75; |
|
b) |
zahtevanje okrepitve ureditev, postopkov, mehanizmov in strategij, ki se izvajajo zaradi skladnosti s členoma 22 in 123; |
|
c) |
zahteva, da kreditne institucije uporabljajo posebno politiko oblikovanja rezervacij ali obravnavo sredstev glede na zahteve po lastnih sredstvih; |
|
d) |
omejitev poslovanja, dejavnosti ali mreže kreditnih institucij; in |
|
e) |
zahtevanje zmanjševanja tveganj, ki jih vsebujejo dejavnosti, produkti in sistemi kreditnih institucij. |
Za sprejetje teh ukrepov se uporablja oddelek 2 poglavja 1.
2. Pristojni organi določijo posebno zahtevo po lastnih sredstvih, ki presegajo minimalne ravni iz člena 75, vsaj za tiste kreditne institucije, ki ne izpolnjujejo zahtev členov 22, 109 in 123 ali pri katerih je v skladu členom 124(3) ugotovljen negativen rezultat, če ni verjetno, da bi sama uporaba drugih ukrepov, pravil, postopkov, strategij in mehanizmov bistveno izboljšala v primernem času.
Člen 137
1. Do nadaljnje uskladitve konsolidacijskih metod države članice uredijo, da takrat, ko je nadrejena družba ene ali več kreditnih institucij mešani holding, pristojni organi, odgovorni za izdajo dovoljenja in nadzor teh kreditnih institucij, zahtevajo bodisi neposredno od mešanega holdinga ali njegovih podrejenih družb bodisi prek podrejenih družb kreditne institucije posredovanje vseh informacij, ki bi lahko bile pomembne za nadzor podrejenih družb kreditnih institucij.
2. Države članice uredijo, da njihovi pristojni organi lahko izvajajo ali pa so izvedli s pomočjo zunanjih inšpektorjev inšpekcijske preglede na kraju samem, s katerimi preverijo informacije, ki so jih dobili od mešanih holdingov in njihovih podrejenih družb . Če je mešani holding ali eno izmed njegovih podrejenih družb zavarovalnica, se lahko uporabi tudi postopek iz člena 140(1). Če je mešani holding ali eno izmed njegovih podrejenih družb v državi članici, razen državi, v kateri je podrejena družba kreditne institucije, se preverjanje informacij na kraju samem opravi v skladu s postopkom, določenim v členu 141.
Člen 138
1. Brez poseganja v oddelek 5 poglavja 2, države članice poskrbijo, da pristojni organi, ki so pooblaščeni za nadzorovanje kreditnih institucij, izvajajo splošen nadzor poslov med kreditno institucijo in mešanim holdingom ter njegovimi podrejenimi družbami, če je nadrejena družba ene ali več kreditnih institucij mešani holding.
2. Pristojni organi zahtevajo, da imajo kreditne institucije vzpostavljene ustrezne postopke za upravljanje s tveganji in mehanizme notranjih kontrol, vključno z zanesljivimi postopki poročanja in računovodenja za ustrezno prepoznavanje, merjenje, spremljanje in nadzor poslov z nadrejenim mešanim holdingom in njegovimi podrejenimi družbami. Pristojni organi zahtevajo, da kreditne institucije poročajo o pomembnejših poslih s temi osebami, ki niso posli iz člena 110. Te postopke in pomembnejše posle pregledujejo pristojni organi.
Če posli v skupini ogrožajo finančni položaj kreditne institucije, pristojni organ, pooblaščen za nadzor institucije, sprejme ustrezne ukrepe.
Člen 139
1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da ni nobenih zakonskih ovir, ki bi podjetjem, vključenim v nadzor na konsolidirani osnovi, mešanim holdingom in njihovim podrejenim družbam ali vrstam podrejenih družb iz člena 127(3) preprečile izmenjavo kakršnih koli informacij, pomembnih za nadzor v skladu s členi 124 do 138 in tem členom.
2. Če je nadrejena družba in katera koli od njegovih podrejenih družb, ki je kreditna institucija, v raznih državah članicah, si pristojni organi iz vsake države članice medsebojno izmenjajo vse pomembne informacije, ki lahko omogočijo izvajanje nadzora na konsolidirani osnovi ali pa so mu v pomoč.
Če pristojni organi države članice, v kateri je nadrejena družba, ne izvajajo sami nadzora na konsolidirani osnovi v skladu s členoma 125 in 126, jih lahko pristojni organi, odgovorni za izvajanje takega nadzora, pozovejo, da od nadrejene družbe pridobijo kakršne koli informacije, pomembne za nadzor na konsolidirani osnovi, in jih posredujejo tem pristojnim organom.
3. Države članice dovolijo, da si njihovi pristojni organi med seboj izmenjujejo informacije iz odstavka 2, ob predpostavki, da pri finančnih holdingih, finančnih institucijah ali podjetjih za pomožne storitve zbiranje ali posedovanje informacij nikakor ne pomeni, da morajo pristojni organi izvajati nadzor v zvezi s temi institucijami ali podjetji, ki poslujejo samostojno.
Podobno države članice dovolijo svojim pristojnim organom izmenjavo informacij iz člena 137, ob predpostavki, da zbiranje ali posedovanje informacij nikakor ne pomeni, da morajo pristojni organi izvajati nadzor zveze z mešanim holdingom in tistimi njegovimi podrejenimi družbami, ki niso kreditne institucije, ali v zvezi z vrstami podrejenih družb iz člena 127(3).
Člen 140
1. Če kreditna institucija, finančni holding ali mešani holding obvladuje eno ali več podrejenih družb, ki so zavarovalnice, ali druga podjetja za investicijske storitve, ki so pridobila dovoljenje, pristojni organi in organi, odgovorni za javni nadzor zavarovalnic, ali druga podjetja za investicijske storitve vzpostavijo tesno sodelovanje. Brez poseganja v njihove konkretne odgovornosti si ti pristojni organi medsebojno izmenjujejo vse informacije, ki utegnejo poenostaviti njihovo delo in omogočiti nadzor nad dejavnostjo in splošnim finančnim stanjem podjetij, ki jih nadzirajo.
2. Za informacije, pridobljene na podlagi nadzora na konsolidirani osnovi, zlasti pa za kakršno koli izmenjavo informacij med pristojnimi organi, kakor je določeno v tej direktivi, velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti, opredeljena v oddelku 2 poglavja 1.
3. Pristojni organi, odgovorni za nadzor na konsolidirani osnovi, sestavijo sezname finančnih holdingov iz člena 71(2). Te sezname posredujejo pristojnim organom v drugih državah članicah in Komisiji.
Člen 141
Če pri izvajanju te direktive pristojni organi ene države članice v posebnih primerih želijo preveriti informacije o kreditni instituciji, finančnem holdingu, finančni instituciji, podjetju za pomožne storitve, mešanem holdingu, vrsti podrejenih družb iz člena 137 ali vrsti podrejenih družb iz člena 127(3), ki so v drugi državi članici, zahtevajo od pristojnih organov v drugi državi članici, naj opravijo to preverjanje. Organi, ki prejmejo tak zahtevek, ga morajo v okviru svoje pristojnosti izpolniti, bodisi tako, da sami opravijo preverjanje, bodisi da preverjanje dovolijo organom, ki so postavili zahtevek, bodisi revizorju ali ustreznemu strokovnjaku. Pristojni organ, ki je podal zahtevek, lahko, če želi, sodeluje pri preverjanju, če preverjanja ne izvaja sam.
Člen 142
Brez poseganja v določbe svojega kazenskega prava države članice zagotovijo, da se kazni ali ukrepi za preprečevanje opaženih kršitev ali vzrokov takih kršitev lahko naložijo finančnim holdingom in mešanim holdingom ali njihovim operativnim vodjem, ki kršijo zakone ali druge predpise, predpisane zaradi izvajanja členov 124 do 141 in tega člena. Pristojni organi med seboj tesno sodelujejo, s čimer zagotovijo, da navedene kazni ali ukrepi obrodijo želene rezultate, zlasti kadar osrednja uprava ali glavne enote finančnega holdinga ali mešanega holdinga niso na sedežu holdinga.
Člen 143
1. Če kreditna institucija, katere nadrejena družba je kreditna institucija ali finančni holding s sedežem v tretji državi, ni predmet konsolidiranega nadzora v skladu s členoma 125 in 126, pristojni organi preverijo, ali je kreditna institucija predmet konsolidiranega nadzora s strani pristojnih organov tretje države, ki je enak nadzoru, ki ga predpisujejo določbe te direktive.
Preverjanje opravi pristojni organ, ki bi bil odgovoren za konsolidirani nadzor, če bi se uporabil odstavek 3, na zahtevo nadrejene družbe ali katere koli regulirane osebe z dovoljenjem za poslovanje v Skupnosti ali na lastno pobudo. Ta pristojni organ se posvetuje z drugimi vključenimi pristojnimi organi.
2. Komisija lahko zahteva, naj Evropski odbor za bančništvo da splošno navodilo, v katerem navede, ali bodo načini konsolidiranega nadzora pristojnih organov v tretjih državah dosegli cilje konsolidiranega nadzora iz tega poglavja, kar zadeva kreditne institucije, katerih nadrejena družba ima sedež v tretji državi. Odbor redno pregleduje ta navodila in upošteva vse spremembe konsolidiranega nadzora, ki ga opravljajo pristojni organi.
Pristojni organi, ki opravljajo preverjanje iz prvega pododstavka odstavka 1, upoštevajo ta navodila. Za ta namen se pristojni organ posvetuje z odborom preden sprejetjem odločitve.
3. Če takega enakega nadzora ni, države članice smiselno uporabijo določbe te direktive za kreditno institucijo ali dovolijo svojim pristojnim organom, da uporabijo druge ustrezne nadzorne tehnike, s katerimi dosežejo cilje nadzora kreditnih institucij na konsolidirani osnovi.
S temi nadzornimi tehnikami se mora po posvetovanju z drugimi vključenimi pristojnimi organi strinjati pristojni organ, ki bi bil odgovoren za konsolidirani nadzor.
Pristojni organi lahko predvsem zahtevajo ustanovitev finančnega holdinga s sedežem v Skupnosti, in uporabijo določbe o konsolidiranem nadzoru za konsolidiran položaj tega finančnega holdinga.
Te nadzorne tehnike morajo biti pripravljene tako, da dosežejo cilje konsolidiranega nadzora, ki so določeni v tem poglavju, in je o njih treba obvestiti druge pristojne organe in Komisijo.
Oddelek 2
Razkritje s strani pristojnih organov
Člen 144
Pristojni organi razkrijejo naslednje podatke:
|
a) |
besedila zakonov in drugih predpisov ter splošna navodila, sprejeta v njihovi državi članici na področju bonitetne ureditve; |
|
b) |
način izvajanja možnosti in diskrecijskih pravic, ki so na voljo v zakonodaji Skupnosti; |
|
c) |
splošna merila in metodologije, ki jih uporabljajo pri pregledu in ovrednotenju iz člena 124; in |
|
d) |
brez poseganja v določbe iz oddelka 2 poglavja 1, skupne statistične podatke o ključnih vidikih izvajanja bonitetnega okvira v vsaki državi članici. |
Razkritja, predvidena v prvem pododstavku, zadostujejo, da omogočijo smiselno primerjavo pristopov, ki so jih sprejeli pristojni organi različnih držav članic. Razkriti podatki se objavijo v skupni obliki in redno posodabljajo. Podatki so dostopni na enotnem elektronskem naslovu.
Poglavje 5
Razkritje s strani kreditnih institucij
Člen 145
1. Za namene te direktive kreditne institucije javno razkrijejo informacije iz dela 2 Priloge XII, ob upoštevanju določb iz člena 146.
2. Pristojni organi na podlagi pododdelkov 2 in 3 oddelka 3 poglavja 2 in člena 105 razkrijejo instrumente in metodologije iz dela 3 Priloge XII ob upoštevanju javnega razkritja tam določenih informacij s strani kreditnih institucij.
3. Kreditne institucije sprejmejo formalno politiko za izpolnjevanje zahtev po razkritju iz odstavkov 1 in 2 ter vzpostavijo politike za ocenjevanje primernosti njihovih razkritij, vključno s preverjanjem in pogostostjo.
4. Kreditne institucije morajo MSP in drugim podjetjem, ki so zaprosila za kredit, na zahtevo v pisni obliki razložiti svoje bonitetne odločitve. Če se delovanje sektorja v tem pogledu izkaže za neučinkovito, je treba sprejeti ukrepe na nacionalni ravni. Upravni stroški razlage morajo biti sorazmerni z višino posojila.
Člen 146
1. Ne glede na člen 145 lahko kreditna institucija opusti enega ali več razkritij iz dela 2 Priloge XII, če se informacije, ki jih navede s takim razkritjem, glede na merilo iz odstavka 1 dela 1 Priloge XII, ne morejo šteti kot bistvene.
2. Ne glede na člen 145 lahko kreditna institucija opusti enega ali več podatkov, ki so vključeni v razkritja iz delov 2 in 3 Priloge XII, če navedeni podatki vsebujejo informacije, ki so glede na merila iz odstavka 2 in 3 dela 1 Priloge XII, lahko štejejo kot lastnina ali so zaupni.
3. V izjemnih primerih iz odstavka 2 zadevna kreditna institucija v svojih razkritjih navede, da določeni podatki niso razkriti, razlog za nerazkritje, ter objavi splošnejše podatke o zadevi, ki je predmet zahteve po razkritju, razen če so podatki lastniške ali zaupne narave v skladu z merili iz točk 2 in 3 dela 1 Priloge XII.
Člen 147
1. Kreditne institucije objavijo razkritja, zahtevana po členu 145, najmanj vsako leto. Razkritja se objavijo, takoj ko je mogoče.
2. Kreditne institucije tudi ugotovijo, ali je glede na merila iz odstavka 4 dela 1 Priloge XII potrebno pogostejše objavljanje, kakor je določeno v odstavku 1.
Člen 148
1. Kreditne institucije lahko same določijo primeren medij, kraj in način preverjanja, da učinkovito izpolnijo zahteve po razkritju iz člena 145. Kolikor je izvedljivo, se vsa razkrijta zagotovijo na enem mediju ali kraju.
2. Enakovredna razkritja, ki jih opravijo kreditne institucije, da bi izpolnile zahteve za računovodstvo, kotiranje na borzi ali druge zahteve, se lahko štejejo za namene skladnosti s členom 145. Če razkritja niso vključena v finančne izkaze, kreditne institucije navedejo, kje so navedena.
Člen 149
Ne glede na člene 146 do 148 države članice pooblastijo pristojne organe, da od kreditnih institucij zahtevajo:
|
a) |
izvedbo enega ali več razkritij iz delov 2 in 3 Priloge XII; |
|
b) |
objavo enega ali več razkritij pogosteje kakor enkrat na leto in določijo roke za objavo; |
|
c) |
uporabo posebnih medijev in mest za druga razkritja poleg finančnih izkazov; in |
|
d) |
uporabo posebnih načinov preverjanja za razkritja, ki jih ne krije zakonsko predpisana revizija. |
NASLOV VI
IZVRŠILNA PRISTOJNOST
Člen 150
1. V zvezi z lastnimi sredstvi, ne glede na predlog, ki naj ga Komisija predloži v skladu s členom 62, morajo biti v skladu s postopkom iz člena 151(2) sprejete tehnične prilagoditve na naslednjih področjih:
|
a) |
razjasnitev opredelitev, tako da se pri uporabi te direktive upošteva razvoj dogodkov na finančnih trgih; |
|
b) |
razjasnitev opredelitev, zato da bi se zagotovila enotna uporaba te direktive; |
|
c) |
uskladitev terminologije in oblikovanje opredelitev v skladu s poznejšimi pravnimi akti na področju kreditnih institucij in sorodnimi zadevami; |
|
d) |
tehnične prilagoditve seznama v členu 2; |
|
e) |
sprememba višine ustanovnega kapitala, predpisanega v členu 9, zaradi upoštevanja razvoja dogodkov na gospodarskem in monetarnem področju; |
|
f) |
razširitev seznama, navedenega v členih 23 in 24 ter opredeljenega v Prilogi I, ali prilagoditev terminologije, uporabljene za ta seznam, zaradi upoštevanja razvoja dogodkov na finančnih trgih; |
|
g) |
področja, o katerih si morajo pristojni organi izmenjati informacije, naštete v členu 42; |
|
h) |
tehnične prilagoditve členov 56 do 67 in člena 74 zaradi razvoja računovodskih standardov ali zahtev, ki se upoštevajo v zakonodaji Skupnosti; ali glede konvergence nadzornih praks; |
|
i) |
spremembe seznama kategorij izpostavljenosti iz členov 79 in 86, zaradi upoštevanja razvoja dogodkov na finančnih trgih; |
|
j) |
znesek, naveden v členu 79(2)(c), členu 86(4)(a), odstavku 5 dela 1 Priloge VII in odstavku 15 dela 2 Priloge VII, da bo upošteval učinke inflacije; |
|
k) |
seznam in klasifikacija zunajbilančnih postavk v prilogah II in IV ter njihova uporaba pri določanju vrednosti izpostavljenosti za namene oddelka 3 v poglavju 2 naslova V; ali |
|
l) |
prilagoditev določb v Prilogah V do XII, da bodo upoštevale dogajanja na finančnih trgih v posebnih novih finančnih produktih, ali v računovodskih standardih ali zahtevah, ki se upoštevajo v zakonodaji Skupnosti; ali glede konvergence nadzornih praks. |
2. Komisija lahko sprejme naslednje izvedbene ukrepe v skladu s postopkom iz člena 151(2):
|
a) |
navedba velikosti nenadnih in nepričakovanih sprememb obrestnih mer iz člena 124(5); |
|
b) |
začasno znižanje minimalne stopnje lastnih sredstev iz člena 75 in/ali uteži tveganja iz oddelka 3 poglavja 2 naslova V, zaradi upoštevanja posebnih okoliščin; |
|
c) |
brez poseganja v poročilo iz člena 119, pojasnitev izjem, opredeljenih v členih 111(4), 113, 115 in 116; |
|
d) |
navedba ključnih vidikov, v zvezi s katerimi je treba razkriti skupne statistične podatke na podlagi člena 144(1)(d); ali |
|
e) |
navedba oblike, strukture, seznama vsebine in letna objava podatkov razkritja iz člena 144. |
3. S sprejetimi izvedbenimi ukrepi se ne smejo spremeniti temeljne določbe te direktive.
4. Brez poseganja v že sprejete izvedbene ukrepe po izteku dveletnega obdobja po sprejetju te direktive in najpozneje do 1. aprila 2008, se uporaba določb te direktive, ki zahtevajo sprejem tehničnih pravil, sprememb in sklepov v skladu z odstavkom 2, začasno opusti. Na predlog Komisije in v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe, lahko Evropski parlament in Svet obnovita zadevne določbe, in jih v ta namen pregledata pred ali do izteka obdobja iz tega odstavka, kar koli se zgodi prej.
Člen 151
1. Komisiji pomaga Evropski odbor za bančništvo, ustanovljen s Sklepom Komisije 2004/10/ES (23).
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja postopek, določen v členu 5 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 7(3) in 8 Sklepa.
Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.
3. Odbor sprejme svoj poslovnik.
NASLOV VII
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Poglavje 1
Prehodne določbe
Člen 152
1. Kreditne institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s členi 84 do 89 v prvem, drugem in tretjem dvanajstmesečnem obdobju po 31. decembru 2006 zagotovijo lastna sredstva, ki so vedno večja ali enaka zneskom, navedenim v odstavkih 3, 4 in 5.
2. Kreditne institucije, ki za izračun lastnih kapitalskih zahtev za operativna tveganja, kakor je navedeno v členu 105, uporabljajo napredne metode za merjenje, zagotovijo lastna sredstva v prvem, drugem in tretjem dvanajstmesečnem obdobju po 31. decembru 2006, ki so vedno večja ali enaka zneskom, navedenim v odstavkih in 5.
3. Za prvo dvanajstmesečno obdobje iz odstavka 1 znaša znesek lastnih sredstev 95 % skupnega minimalnega zneska lastnih sredstev, ki bi ga morale imeti kreditne institucije v navedenem obdobju na podlagi člena 4 Direktive Sveta 93/6/EGS z dne 15. marca 1993 o kapitalski ustreznosti investicijskih družb in kreditnih institucij (24), v besedilu navedene direktive in Direktive 2000/12/ES, kakor je veljalo pred 1. januarja 2007.
4. Za drugo dvanajstmesečno obdobje iz odstavka 1 znaša znesek lastnih sredstev 90 % skupnega minimalnega zneska lastnih sredstev, ki bi ga morale imeti kreditne institucije v navedenem obdobju na podlagi člena 4 Direktive 93/6/EGS, v besedilu navedene direktive in Direktive 2000/12/ES, kakor je veljalo pred 1. januarja 2007.
5. Za tretje dvanajstmesečno obdobje iz odstavka 1 znaša znesek lastnih sredstev 80 % skupnega minimalnega zneska lastnih sredstev, ki bi ga morale imeti kreditne institucije v navedenem obdobju na podlagi člena 4 Direktive 93/6/EGS, v besedilu navedene direktive in Direktive 2000/12/ES, kakor je veljalo pred 1. januarja 2007.
6. Skladnost z zahtevami iz odstavkov 1 do 5 temelji na zneskih lastnih sredstev, ki so v celoti prilagojeni tako, da odražajo razliko med izračuni lastnih sredstev na podlagi Direktive 2000/12/ES in Direktive 93/6/EGS, kakor je veljalo pred 1. januarja 2007, in izračunom lastnih sredstev na podlagi te direktive, ki je posledica različnih obravnav pričakovane izgube in nepričakovane izgube iz členov 84 do 89 te direktive.
7. Za namene odstavkov 1 do 6 tega člena se uporabljajo členi 68 do 73.
8. Do 1. januarja 2008 lahko kreditne institucije obravnavajo člene, ki predstavljajo standardizirani pristop iz pododdelka 1 oddelka 3 poglavja 2 naslova V, kot da so nadomeščeni s členi 42 do 46 Direktive 2000/12/ES, v besedilu navedenih členov, kot je veljalo pred 1. januarja 2007.
9. Če se izvaja diskrecijska pravica iz odstavka 8, se uporablja naslednje v zvezi z določbami iz Direktive 2000/12/ES:
|
a) |
določbe navedene direktive iz členov 42 do 46 se uporabljajo v besedilu, kakor je veljalo pred 1. januarja 2007; |
|
b) |
„tveganju prilagojena vrednost“ iz člena 42(1) navedene direktive pomeni „znesek tveganju prilagojene izpostavljenosti“; |
|
c) |
zneski iz člena 42(2) navedene direktive še obravnavajo kot zneski tveganju prilagojene izpostavljenosti; |
|
d) |
„kreditni izvedeni finančni instrumenti“ se vključijo v seznam postavk „visokega tveganja“ v Prilogi II navedene direktive; in |
|
e) |
obravnava iz člena 43(3) navedene direktive se uporablja za izvedene finančne instrumente iz Priloge IV navedene direktive, ne glede na to, ali so bilančni ali zunajbilančni, zneski, dobljeni z obravnavo iz Priloge III pa se štejejo kot zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti; |
10. Če se izvaja diskrecijska pravica iz odstavka 8, se uporablja naslednje v zvezi z obravnavo izpostavljenosti, za katere se uporablja standardizirani pristop:
|
a) |
v zvezi s priznavanjem zmanjševanja kreditnega tveganja, se pododdelek 3 oddelka 3 poglavja 2 naslova V ne uporablja; |
|
b) |
pristojni organi lahko v zvezi z obravnavo listinjenja prenehajo uporabljati pododdelek 4 oddelku 3 poglavja 2 naslova V; |
11. Če se izvaja diskrecijska pravica iz odstavka 8, se kapitalska zahteva za operativno tveganje iz člena 75(d) zmanjša za odstotek, ki predstavlja razmerje med vrednostjo izpostavljenosti kreditne institucije, za katere se izračunajo zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu z diskrecijsko pravico iz odstavka 8, in skupno vrednostjo njenih izpostavljenosti.
12. Če kreditna institucija izračunava zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za vse svoje izpostavljenosti v skladu z diskrecijsko pravico iz odstavka 8, se lahko uporabljajo členi 48 do 50 Direktive 2000/12/ES v zvezi z velikimi izpostavljenostmi, v besedilu, kot je veljalo pred 1. januarja 2007.
13. Če se izvaja diskrecijska pravica iz odstavka 8, se sklicevanja na člene 78 do 83 te direktive berejo kot sklicevanja na člene 42 do 46 Direktive 2000/12/ES, v besedilu, kakor je veljalo pred 1. januarja 2007.
14. Če se izvaja diskrecijska pravica iz odstavka 8, se členi 123, 124, 145 in 149 ne uporabljajo pred datumom iz tega odstavka.
Člen 153
Pri izračunavanju zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova poslov zakupa nepremičnin, ki so pisarne ali drugi gospodarski objekti, ki se nahajajo na njihovem ozemlju in izpolnjujejo merila iz odstavka 54 dela 1 Priloge VI, lahko pristojni organi do 31. decembra 2012 dovolijo uporabo uteži tveganja 50 % brez uporabe odstavkov 55 in 55 dela 1 Priloge VI.
Do 31. decembra 2010 lahko pristojni organi za namen opredelitve zavarovanega dela zapadlega posojila za namene Priloge VI priznajo zavarovanje s premoženjem, ki se razlikuje od primernega zavarovanja s premoženjem iz členov 90 do 93.
Pri izračunu zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za namene iz Priloge VI, del 1, odstavek 4, se do 31. decembra 2012 za izpostavljenosti centralnim vladam ali centralnim bankam držav članic, ki so denominirane in vplačane v domači valuti katerekoli države članice, uporablja ista utež tveganja kot za izpostavljenosti, ki so denominirane ali vplačane v njihovih domačih valutah.
Člen 154
1. Do 31. decembra 2011 lahko pristojni organi vsake države članice za namene iz odstavka 61 dela I Priloge VI določijo število dni, največ 180, za izpostavljenosti nasprotnim strankam, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, iz odstavkov 12 do 17 in 41 do 43 dela 1 Priloge VI, če regionalne okoliščine zahtevajo tovrstno prilagoditev. Posamezno število dni se lahko razlikuje glede na paleto proizvodov.
Pristojni organi, ki ne izvajajo diskrecijske pravice iz prvega odstavka za izpostavljenosti nasprotnim strankam, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, lahko določijo večje število dni za izpostavljenosti nasprotnim strankam, ki se nahajajo na ozemlju drugih držav članic, katerih pristojni organi so izvedli diskrecijsko pravico. Specifično število dni znaša od 90 dni do števila dni, ki so ga določili drugi pristojni organi za izpostavljenosti tovrstnim nasprotnim strankam na svojem ozemlju.
2. Kreditnim institucijam, ki so pristojne organe zaprosile za odobritev uporabe pristopa IRB pred letom 2010, se lahko do 31. decembra 2009 zahtevo po predhodni triletni uporabi, ki je predpisana v členu 84(3), zmanjša na obdobje, ki ni krajše od enega leta.
3. Kreditnim institucijam, ki so zaprosile za uporabo lastnih ocen LGD in/ali konverzijskih faktorjev, se lahko do 31. decembra 2008 zahtevo po predhodni triletni uporabi, ki je predpisana v členu 84(4), zmanjša na dve leti.
4. Do 31. decembra 2012 lahko pristojni organi posamezne države članice kreditnim institucijam dovolijo, da nadaljujejo z zahtevami po udeležbah v smislu člena 57(o), ki so bile pridobljene pred (25)… v skladu z obravnavo iz člena 38 Direktive 2000/12/ES, ker je ta člen obstajal že pred 1. januarja 2007.
5. Do 31. decembra 2010 z neplačili tehtano povprečje LGD za vse izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami in brez osebnih jamstev enot centralne ravni države, ni nižje od 10 %.
6. Do 31. decembra 2017 lahko pristojni organi držav članic izvzamejo iz pristopa IRB obravnavo nekaterih izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, ki jih imajo v lasti kreditne institucije in podrejene družbe kreditnih institucij EU v tej državi članici na dan 31. decembra 2007.
Izvzeta pozicija se meri kot število delnic, posedovanih 31. decembra 2007 in dodatnihdelnic, ki so neposredno posledica lastništva teh deležev, vendar le, dokler ne povečajo sorazmernega lastniškega deleža v zadevnem podjetju.
Če prevzem poveča sorazmerni lastniški delež v določenem podjetju, presežnega lastniškega deleža ni mogoče izvzeti. Prav tako se izvzetje ne uporablja za lastniške deleže, ki so prvotno bili izvzeti, nato pa so bili prodani in ponovno odkupljeni.
Za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, zajete v to prehodno določbo, se uporabljajo kapitalske zahteve, izračunane v skladu s pododdelkom 1 oddelka 3 poglavja 2 naslova V.
7. Do 31. decembra 2011 lahko pristojni organi vsake države članice za izpostavljenosti do podjetij določijo število dni zapadlosti, ki ga upoštevajo vse kreditne institucije v njeni pristojnosti na podlagi opredelitve neplačila iz odstavka 44 dela 4 Priloge VII za izpostavljenosti do nasprotnih strank s sedežem v tej državi članici. Če je primerno glede na lokalne razmere, to število znaša med 90 do 180 dni. Za izpostavljenosti do nasprotnih strank, s sedežem na ozemljih drugih držav članic, pristojni organi določijo število dni zamude, ki ni višje od števila, ki so ga določili pristojni organi zadevne države članice.
Člen 155
Do 31. decembra 2012 lahko države članice za kreditne institucije, katerih ustrezni kazalci za posle trgovanja in prodaje predstavljajo vsaj 50 % skupne vrednosti ustreznih kazalcev za vsa poslovna področja v skladu z odstavki 1 do 4 dela 2 Priloge X, uporabijo odstotek 15 % za poslovno področje „trgovanje in prodaja“.
Poglavje 2
Končne določbe
Člen 156
Komisija v sodelovanju z državami članicami in ob upoštevanju prispevka Evropske centralne banke redno spremlja, ali ta direktiva v celoti, skupaj z Direktivo 2006/…/ES, znatno vpliva na gospodarski cikel, in glede na navedeni pregled obravnava, ali so upravičeni morebitni popravni ukrepi.
Na podlagi analize in ob upoštevanju prispevka Evropske centralne banke, Komisija sestavi dvoletno poročilo in ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj z morebitnimi ustreznimi predlogi. Pri sestavitvi poročila se ustrezno priznavajo tako prispevki kreditojemalcev kot tudi kreditodajalcev.
Komisija do 1. januarja 2012 preveri in poroča o izvajanju te direktive, pri tem posebno pozornost nameni vsem vidikom členov 68 do 73, 80(7), 80(8) in 129 ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo skupaj z vsemi ustreznimi predlogi.
Člen 157
1. Države članice najpozneje do 31. decembra 2006 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 4, 22, 57, 61 do 64, 66, 68 do 106, 108, 110 do 115, 117 do 119, 123 do 127, 129 do 132, 133, 136, 144 do 149 in 152 do 155 ter Prilogami II, III in V do XII. Besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo takoj posredujejo Komisiji.
Ne glede na odstavek 3 začnejo države članice te predpise uporabljati od 1. januarja 2007.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v obstoječih zakonih in drugih predpisih sklici na direktive, razveljavljene s to direktivo, razlagajo kot sklici na to direktivo. Države članice določijo način sklicevanja in obliko izjave.
2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
3. Države članice od 1. januarja 2008, in ne prej, začnejo uporabljati zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členoma 87(9) in 105.
Člen 158
1. Direktiva 2000/12/ES, kakor je bila spremenjena z direktivami iz dela A Priloge XIII, se razveljavi brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv, navedenih v delu B Priloge XIII.
2. Sklicevanje na razveljavljene direktive se razlaga kot sklicevanje na to direktivo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XIV.
Člen 159
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 160
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V …, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 234, 22.9.2005, str. 8.
(2) UL C 52, 2.3.2005, str. 37.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 28. septembra 2005.
(4) UL L 126, 26.5.2000 str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/29/ES (UL L 70, 9.3.2006, str. 50).
(5) UL L 3, 7.1.2004, str. 28.
(6) UL L 372, 31.12.1986, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 178, 17.7.2003, str. 16).
(7) UL L 193, 18.7.1983, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/51/ES.
(8) UL L 243, 11.9.2002, str. 1.
(9) UL L …
(10) UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
(11) Direktiva Sveta 84/611/ES z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 375, 31.12.1985, str. 3). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES.
(12) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(13) UL C 284 E, 21.11.2002, str. 115.
(14) Direktiva 2004/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja (UL L 275, 27.10.2000, str. 39).
(15) UL L 222, 14.8.1978, str. 11. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/51/ES.
(16) Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu (UL L 35, 11.2.2003, str. 1). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2005/1/ES.
(17) UL L 184, 6.7.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES.
(18) Osma direktiva Sveta 84/253/EGS z dne 10. aprila 1984 o dovoljenjih za osebe pooblaščene za izvajanje obvezne revizije računovodskih listin (UL L 126, 12.5.1984, str. 20).
(19) Direktiva Sveta 84/611/ES z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 375, 31.12.1985, str. 3). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES.
(20) Prva direktiva Sveta 73/239/EGS z dne 24. julija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja (UL L 228, 16.8.1973, str. 3). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES.
(21) Direktiva 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o živlejnjskem zavarovanju (UL L 345, 19.12.2002, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES.
(22) Direktiva 98/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o dopolnilnem nadzoru nad zavarovalnicami v zavarovalniški skupini (UL L 330, 5.12.1998, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES.
(23) UL L 3, 7.1. 2004, str. 36.
(24) UL L 141, 11.6.1993, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES.
(25) Datum začetka veljavnosti te direktive
PRILOGA I
SEZNAM DEJAVNOSTI, ZA KATERE VELJA VZAJEMNO PRIZNAVANJE
|
1. |
Zbiranje depozitov in drugih vračljivih sredstev |
|
2. |
Kreditiranje vključujoč med drugim: potrošniški kredit, hipotekarni kredit, faktoring, z regresom ali brez njega, financiranje trgovinskih poslov (vključno z zasegom). |
|
3. |
Finančni zakup |
|
4. |
Storitve prenosa denarja |
|
5. |
Izdajanje in upravljanje plačilnih sredstev (npr. kreditnih kartic, potovalnih čekov in bančnih menic) |
|
6. |
Osebna jamstva in obveznosti |
|
7. |
Trgovanje za svoj ali tuj račun:
|
|
8. |
Udeležba v izdaji vrednostnih papirjev in opravljanje s tem povezanih storitev |
|
9. |
Svetovanje podjetjem na področju strukture kapitala, poslovne strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve, povezane z združitvami in nakupi podjetij |
|
10. |
Denarno-posredniški posli |
|
11. |
Upravljanje premoženja in svetovanje |
|
12. |
Hramba in upravljanje z vrednostnimi papirji |
|
13. |
Storitve na področju kreditiranja |
|
14. |
Oddajanje sefov Storitve in dejavnosti iz oddelkov A in B Priloge I k Direktivi 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov (1) so, če se nanašajo na finančne instrumente iz oddelka C Priloge I navedene direktive, predmet vzajemnega priznavanja v skladu s to direktivo. |
(1) UL L 145, 30.4.2004, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2006/31/ES (UL L 114, 27.4.2006, str. 60).
PRILOGA II
KLASIFIKACIJA ZUNAJBILANČNIH POSTAVK
Visoko tveganje:
|
— |
osebna jamstva, ki imajo značaj kreditnih substitutov, |
|
— |
kreditni izvedeni finančni instrumenti, |
|
— |
akcepti, |
|
— |
zaznamki na blagajniških zapisih brez navedbe imena druge kreditne institucije, |
|
— |
regresni posli, |
|
— |
nepreklicni akreditivi „stand-by“, ki imajo značaj kreditnih nadomestkov, |
|
— |
sredstva, kupljena na podlagi dokončnih nestandardiziranih terminskih nakupov, |
|
— |
terminski depoziti, |
|
— |
neplačani del delno plačanih delnic in vrednostnih papirjev, |
|
— |
pogodbe o prodaji in ponovnem nakupu sredstev, kakor je opredeljeno v členu 12(3) in (5) Direktive 86/635/EGS, in |
|
— |
druge postavke, ki predstavljajo veliko tveganje. |
Srednje tveganje:
|
— |
izdani in potrjeni dokumentarni akreditivi (glej tudi srednje/nizko tveganje), |
|
— |
jamstva in garancije (vključno z garancijo za resnost ponudbe, garancijo za dobro izvedbo posla, carinsko garancijo in garancijo za plačilo davka) ter osebna jamstva, ki nimajo značaja kreditnih nadomestkov, |
|
— |
nepreklicni akreditivi „stand-by“, ki nimajo značaja kreditnih nadomestkov, |
|
— |
neporabljeni kreditni aranžmaji (pogodbe o posojilu, nakupu vrednostnih papirjev, izdaji osebnih jamstev ali akceptih) s prvotno zapadlostjo prek enega leta, |
|
— |
evropski vrednostni papirji (NIF) in evrokomercialni zapisi (RUF), in |
|
— |
druge postavke, ki predstavljajo srednje tveganje in kakor je obveščena Komisija. |
Srednje/nizko tveganje:
|
— |
dokumentarni akreditivi, pri katerih predmet trgovanja predstavlja zavarovanje, in druga kratkoročna posojila z avtomatskim poplačevanjem iz prihodkov, |
|
— |
neporabljeni kreditni aranžmaji (sporazumi o posojilu, nakupu vrednostnih papirjev, izdaji osebnih jamstev ali akceptih) s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta ali možnostjo brezpogojnega preklica ob katerem koli času in brez odpovednega roka, ali ki ne učinkovito predvidevajo samodejnega preklica zaradi poslabšanja kreditne sposobnosti kreditojemalca, |
|
— |
druge postavke, ki predstavljajo srednje/nizko tveganje in kakor je obveščena Komisija. |
Nizko tveganje:
|
— |
neporabljeni kreditni aranžmaji (sporazumi o posojilu, nakupu vrednostnih papirjev, izdaji osebnih jamstev ali akceptih) z možnostjo brezpogojnega preklica ob katerem koli času in brez odpovednega roka, ali ki učinkovito predvidevajo samodejen preklic zaradi poslabšanja kreditne sposobnosti kreditojemalca. Kreditne postavke do majhnih dolžnikov se lahko obravnavajo kot brezpogojno preklicne, če pogoji dovoljujejo kreditni instituciji, da jih prekliče v celotnem obsegu, ki je dovoljen z zakonodajo o varstvu potrošnikov in sorodno zakonodajo, in |
|
— |
druge postavke, ki predstavljajo nizko tveganje in kakor je obveščena Komisija. |
PRILOGA III
OBRAVNAVA KREDITNEGA TVEGANJA NASPROTNE STRANKE PRI IZVEDENIH FINANČNIH INSTRUMENTIH, POSLI ZAČASNE PRODAJE/ZAČASNEGA NAKUPA, POSLI POSOJE/IZPOSOJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV ALI BLAGA, POSLI Z DOLGIM ROKOM PORAVNAVE IN POSLI KREDITIRANJA ZA POVEČANJE TRGOVALNEGA PORTFELJA
Del 1: Opredelitev pojmov
V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
Splošni pojmi
|
1. |
„Kreditno tveganje nasprotne stranke (Counterparty Credit Risk – CCR)“ je tveganje, da lahko nasprotna stranka v poslu postane neplačnik pred končno poravnavo denarnih tokov posla. |
|
2. |
„Centralna nasprotna stranka (Central counterparty)“ je subjekt, ki pravno posreduje med nasprotnimi strankami v pogodbah, s katerimi se trguje na enem ali več finančnih trgih, in postane kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca. |
Vrste poslov
|
3. |
„Posli z dolgim rokom poravnave (Long settlement transactions)“ so posli, pri katerih nasprotna stranka prevzame obveznost, da bo izročila vrednostni papir, blago ali tujo valuto za denarna sredstva, druge finančne instrumente ali blago, ali obratno, na datum poravnave ali izročitve, ki je naveden v pogodbi in presega nižji tržni standard za to vrsto posla ter za pet delovnih dni sledi datumu, na katerega je kreditna institucija sklenila posel. |
|
4. |
„Posli kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja (Margin Lending Transactions)“ so posli, s katerimi kreditna institucija odobri kredit v povezavi z nakupom, prodajo, pokrivanjem stroškov financiranja pri posoji in izposoji vrednostnih papirjev ali trgovanjem z njimi. Posli kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja ne vključujejo drugih kreditov, ki so zavarovani z vrednostnimi papirji. |
Nizi pobotov, nizi varovanj in z njimi povezani izrazi
|
5. |
„Niz pobotov (Netting Set)“ je skupina poslov z eno samo nasprotno stranko, ki so predmet prisilno izvršljivega dvostranskega dogovora o pobotu in za katere se pobot priznava na podlagi dela 7 te priloge in členov 90 do 93. Vsak posel, za katerega se ne uporablja prisilno izvršljiv dvostranski dogovor o pobotu, priznan na podlagi dela 7 te priloge, se razume kot njegov lastni niz pobotov za namen tepriloge. |
|
6. |
„Tveganost pozicije (Risk Position)“ je vrednost tveganja, ki je dodeljena poslu na podlagi standardizirane metode iz dela 5 po vnaprej določenem algoritmu. |
|
7. |
„Niz varovanj (Hedging Set)“ je skupina tveganosti pozicij iz poslov v okviru enega samega niza pobotov, za katere je pomemben samo njihov saldo za določanje vrednosti izpostavljenosti s standardizirano metodo iz dela 5. |
|
8. |
„Dogovor o kritju (Margin Agreement)“ je pogodbeni dogovor ali določba v dogovoru, na podlagi katerega ena nasprotna stranka zagotovi zavarovanje s premoženjem drugi nasprotni stranki, kadar izpostavljenost navedene druge nasprotne stranke do prve nasprotne stranke presega določeno raven. |
|
9. |
„Prag kritja (Margin Threshold)“ je največji znesek izpostavljenosti, ki ostaja neporavnan, dokler ima ena stranka pravico zahtevati zavarovanje s premoženjem. |
|
10. |
„Obdobje kritja za tveganje (Margin Period of Risk)“ je čas od zadnje zagotovitve zavarovanja s premoženjem, ki krije niz pobotov transakcij, pri katerih je nasprotna stranka postala neplačnik, do trenutka, ko je njena pozicija zaprta in nastalo tržno tveganje ponovno zavarovano. |
|
11. |
„Dejanska zapadlost (Effective Maturity) niza pobotov z zapadlostjo več kakor eno leto, na podlagi metode notranjih modelov“, je razmerje med vsoto pričakovane izpostavljenosti v času trajanja poslov v nizu pobotov, ki je diskontirana z netvegano stopnjo donosa in deljena z vsoto pričakovane izpostavljenosti v enem letu v nizu pobotov, ki je diskontirana z netvegano stopnjo donosa. Ta dejanska zapadlost se lahko prilagodi tako, da odrazi tveganje obnovitve (rollover risk), ki nastane zaradi nadomestitve pričakovane izpostavljenosti z dejansko pričakovano izpostavljenostjo za obdobja predvidevanja, ki trajajo manj kakor eno leto. |
|
12. |
„Pobot med različnimi kategorijami produktov (Cross-Product Netting)“ pomeni vključitev različnih kategorij produktov v isti niz pobotov na podlagi pravil za pobot med različnimi kategorijami produktov iz te priloge. |
|
13. |
Za namene dela 5 je „Tekoča tržna vrednost (Current Market Value – CMV)“ neto tržna vrednost portfelja poslov v nizu pobotov z nasprotno stranko. Za izračun CMV se uporabljajo pozitivne in negativne tržne vrednosti poslov. |
Porazdelitve
|
14. |
„Porazdelitev tržnih vrednosti (Distribution of Market Values)“ je napovedovanje verjetnostne porazdelitve neto tržnih vrednosti poslov v nizu pobotov za določen prihodnji datum (obdobje predvidevanja) glede na realizirano tržno vrednost navedenih poslov do tega trenutka. |
|
15. |
„Porazdelitev izpostavljenosti (Distribution of Exposures)“ je napovedovanje verjetnostne porazdelitve tržnih vrednosti poslov tako, da se za negativne napovedane tržne vrednosti določi vrednost enaka nič. |
|
16. |
„Na tveganje neobčutljiva porazdelitev (Risk-Neutral Distribution)“ je porazdelitev tržnih vrednosti poslov ali izpostavljenosti v prihodnjem obdobju, pri čemer se porazdelitev izračuna z uporabo tržnih vgrajenih vrednosti, ki že odražajo tveganje, kakršne so vgrajene nestanovitnosti. |
|
17. |
„Dejanska porazdelitev (Actual Distribution)“ je porazdelitev tržnih vrednosti poslov ali izpostavljenosti v prihodnjem obdobju, pri čemer se porazdelitev izračuna s preteklimi ali realiziranimi vrednostmi, kakršne so nestanovitnosti, izračunane z uporabo preteklih sprememb cen, tečajev tujih valut ali obrestnih mer. |
Merjenje in prilagoditve izpostavljenosti
|
18. |
„Tekoča izpostavljenost (Current Exposure)“ pomeni večja izmed vrednosti nič ali tržne vrednosti posla ali portfelja poslov v okviru niza pobotov z nasprotno stranko, ki bi predstavljala izgubo ob neplačilu nasprotne stranke, če se predpostavlja, da v primeru stečaja vrednost navedenih poslov ni izterljiva. |
|
19. |
„Konična oziroma največja izpostavljenost (Peak Exposure)“ je visok percentil porazdelitve izpostavljenosti na kateri koli prihodnji datum pred datumom zapadlosti najdaljšega posla v nizu pobotov. |
|
20. |
„Pričakovana izpostavljenost (Expected Exposure- EE)“ je povprečje porazdelitve izpostavljenosti na kateri koli prihodnji datum pred datumom zapadlosti posla z najdaljšo zapadlostjo v nizu pobotov. |
|
21. |
„Dejanska pričakovana izpostavljenost (Effective Expected Exposure- Effective EE)“ na določeni datum je najvišja pričakovana izpostavljenost, ki nastopi na navedeni datum ali na kateri koli predhodni datum. Za določeni datum se lahko opredeli tudi kot večja izmed pričakovane izpostavljenosti na navedeni datum in dejanske izpostavljenosti na predhodni datum. |
|
22. |
„Pričakovana pozitivna izpostavljenost (Expected Positive Exposure – EPE)“ je tehtano povprečje pričakovanih izpostavljenosti v določenem časovnem intervalu, pri čemer je utež razmerje, ki ga posamezna pričakovana izpostavljenost predstavlja v celotnem časovnem intervalu. Pri izračunu minimalne kapitalske zahteve se vzame povprečje prvega leta ali, če vse pogodbe v okviru niza pobotov dospejo prej kakor v enem letu, pa povprečje v obdobju do zapadlosti pogodbe z najdaljšo zapadlostjo v nizu pobotov. |
|
23. |
„Dejanska pričakovana pozitivna izpostavljenost (Effective Expected Positive Exposure – dejanska EPE)“ je tehtano povprečje dejanske pričakovane izpostavljenosti prvega leta, ali, če vse pogodbe v nizu pobotov dospejo prej kakor v enem letu, pa povprečje v obdobju do zapadlosti pogodbe z najdaljšo zapadlostjo v nizu pobotov, pri čemer je utež razmerje, ki ga posamezna pričakovana izpostavljenost predstavlja v celotnem časovnem intervalu. |
|
24. |
„Popravek kreditnega vrednotenja (Credit Valuation Adjustment)“ je popravek vrednotenja po povprečnem tržnem tečaju za portfelj trgovalnih poslov z nasprotno stranko. Ta popravek odraža tržno vrednost kreditnega tveganja nasprotne stranke zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Ta popravek lahko odraža tržno vrednost kreditnega tveganja nasprotne stranke ali tržno vrednost kreditnega tveganja tako kreditne institucije kot nasprotne stranke. |
|
25. |
„Enostranski popravek vrednotenja zaradi kreditnega tveganja nasprotne stranke (One-Sided Credit Valuation Adjustment)“ je popravek vrednotenja, ki prikazuje tržno vrednost kreditnega tveganja nasprotne stranke do kreditne institucije, vendar ne prikazuje tržne vrednosti kreditnega tveganja kreditne institucije do nasprotne stranke. |
Tveganja, povezana s CRR
|
26. |
„Tveganje obnovitve (Rollover Risk)“ je vrednost, za katero je pričakovana pozitivna izpostavljenost podcenjena, kadar se pričakuje, da bodo prihodnji posli z nasprotno stranko redno potekali. Dodatna izpostavljenost, ustvarjena z navedenimi prihodnjimi posli, ni vključena v izračun pričakovane pozitivne izpostavljenosti. |
|
27. |
„Splošno tveganje zaradi neugodnih gibanj (General Wrong-Way Risk)“ nastopi, kadar obstaja pozitivna korelacija med verjetnostjo neplačila (PD) nasprotnih strank in splošnimi dejavniki tržnega tveganja. |
|
28. |
„Posebno tveganje zaradi neugodnih gibanj (Specific Wrong-Way Risk)“ nastopi, kadar obstaja pozitivna korelacija med izpostavljenostjo do določene nasprotne stranke in verjetnostjo neplačila nasprotne stranke zaradi narave posla s to stranko. Šteje se, da je kreditna institucija izpostavljena posebnemu tveganju zaradi neugodnih gibanj, če se pričakuje, da bo prihodnja izpostavljenost do določene nasprotne stranke visoka ob hkratni visoki verjetnosti neplačila nasprotne stranke. |
Del 2: Izbor metode
|
1. |
Kreditne institucije ob upoštevanju odstavkov 1 do 7 izračunajo vrednost izpostavljenosti za pogodbe, navedene v Prilogi IV, na pogladi metod iz Delov 3 do 6. Kreditne institucije, ki niso primerne za obravnavo iz člena 18(2) Direktive 2006/…/ES ne smejo uporabljati metode iz dela 4. Kreditne institucije pri izračunu vrednosti izpostavljenosti ne smejo uporabiti metode iz dela 4 za pogodbe, navedene v točki 3 Priloge IV. Kombinirana uporaba metod iz delov 3 do 6 se trajno dovoli v okviru skupine, vendar pa ne v okviru ene same pravne osebe. Kombinirana uporaba delov 3 in 5 v okviru pravne osebe je dovoljena v primerih iz odstavka 19 dela 5. |
|
2. |
Ob upoštevanju odobritve pristojnih organov lahko kreditne institucije izračunajo vrednosti izpostavljenosti za:
z metodo notranjih modelov iz dela 6. |
|
3. |
Če se kreditna institucija zavaruje za izpostavljenost iz bančne knjige ali za izpostavljenost za CCRz nakupom kreditnega izvedenega finančnega instrumenta, lahko izračuna svojo kapitalsko zahtevo za varovano premoženje v skladu z odstavki 83 do 92 dela 3 Priloge VIII, ali na podlagi odobritve pristojnih organov, v skladu z odstavkom 4 dela 1 Priloge VII ali odstavkov 96 do 104 dela 4 Priloge VII. V teh primerih se določi, da je vrednost izpostavljenosti za CCR za te kreditne izvedene finančne instrumente enaka nič. |
|
4. |
Vrednost izpostavljenosti za CCR iz naslova prodanih zamenjav neplačil v bančni knjigi, kjer se obravnavajo kot kreditno zavarovanje, ki ga daje kreditna institucija, in se zanje izračuna kapitalska zahteva za kreditno tveganje za celotni nominalni znesek, je nič. |
|
5. |
Na podlagi vseh metod iz delov 3 do 6 je vrednost izpostavljenosti za dano nasprotno stranko enaka vsoti vseh vrednosti izpostavljenosti, ki so izračunane za vsak niz pobotov z navedeno nasprotno stranko. |
|
6. |
Vrednost izpostavljenosti nič za CCR se lahko pripiše pogodbam izvedenih finančnih instrumentov, poslom začasne prodaje/začasnega nakupa, poslom posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, poslom z dolgim rokom poravnave in poslom kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja, ki so neporavnani z centralno nasprotno stranko, in ki jih centralna nasprotna stranka ni zavrnila. Poleg tega se vrednost izpostavljenosti nič lahko pripiše izpostavljenostim za kreditna tveganja kreditnih institucij do centralnih nasprotnih strank iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, poslov začasne prodaje/začasnega nakupa, poslov posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, poslov z dolgim rokom poravnave, poslov kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja in drugim izpostavljenostim, ki jih določijo pristojni organi in ki jih ima kreditna institucija do centralne nasprotne stranke ter so neporavnane. Izpostavljenosti CCR centralne nasprotne stranke z vsemi udeleženci, s katerimi posluje se vsakodnevno v celoti zavarujejo s premoženjem. |
|
7. |
Izpostavljenosti iz naslova poslov z dolgim rokom poravnave se lahko izračunajo z uporabo katere koli izmed metod iz delov 3 do 6, ne glede na metode, ki so izbrane za obravnavo izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na prostem trgu in poslov začasne prodaje/začasnega nakupa, poslov posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga ter poslov kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja. Kreditne institucije, ki uporabljajo pristop iz členov 84 do 89, lahko pri izračunu kapitalske zahteve za posle z dolgim rokom poravnave trajno uporabljajo uteži tveganja na podlagi pristopa iz členov 78 do 83, ne glede na materialno pomembnost takih pozicij. |
|
8. |
Pri metodah iz delov 3 in 4 morajo pristojni organi zagotoviti, da je upoštevani nominalni znesek primerno merilo tveganja pogodbe/instrumenta. Če pogodba predvideva multiplikacijo denarnih tokov, se nominalni znesek prilagodi, in sicer tako, da se upošteva učinke multiplikacije na strukturo tveganja pogodbe/instrumenta. |
Del 3: Metoda tekoče izpostavljenosti
Korak (a): s pripisovanjem tekočih tržnih vrednosti pogodbam (izračunavanje glede na tržno vrednost) se izračunajo tekoči nadomestitveni stroški vseh pogodb s pozitivno vrednostjo.
Korak (b): pri izračunavanju potencialne bodoče kreditne izpostavljenosti, razen pri „drsečih/drsečih“ enovalutnih zamenjavah na obrestne mere, pri katerih se izračunajo le tekoči nadomestitveni stroški se nominalni zneski glavnice ali osnovne vrednosti pomnožijo z odstotki v tabeli 1:
Za izračunavanje potencialne bodoče kreditne izpostavljenosti v skladu s korakom (b) lahko pristojni organi dovolijo kreditnim institucijam uporabo odstotkov iz tabele 2, namesto tistih iz tabele 1, pod pogojem, da institucije pri teh pogodbah izkoristijo možnost iz Priloge IV, odstavka 21 Direktive 2006/…/ES v zvzezi z blagom razen zlata v smislu odstavka 3 Priloge IV te direktive:
Korak (c): vsota tekočih nadomestitvenih stroškov in potencialne bodoče kreditne izpostavljenosti je vrednost izpostavljenosti .
Del 4: Metoda originalne izpostavljenosti
Korak (a): nominalni znesek glavnice vsakega instrumenta se pomnoži z odstotki iz tabele 3:
Korak (b): tako izračunana originalna izpostavljenost je vrednost izpostavljenosti.
Del 5: Standardizirana metoda
|
1. |
Standardizirana metoda (SM) se lahko uporablja samo za izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC) in posle z dolgim rokom poravnave. Vrednost izpostavljenosti se izračuna ločeno za vsak niz pobotov. Vrednost izpostavljenosti se izračuna tako, da se odšteje vrednost zavarovanja na naslednji način: vrednost izpostavljenosti =
kjer je: CMV= tekoča tržna vrednost portfelja poslov v nizu pobotov z nasprotno stranko, brez odbitka vrednosti zavarovanja s premoženjem. To je:
kjer je: CMVi= tekoča tržna vrednost posla i; CMC= tekoča tržna vrednost zavarovanja s premoženjem, dodeljenega nizu pobotov. To je: FOR-CE2006227SL.01023701.notes.0003.xml.jpgkjer je CMVl = tekoča tržna vrednost zavarovanja s premoženjem l; i= indeks, ki označuje posel; l= indeks, ki označuje zavarovanje s premoženjem; j= indeks, ki označuje kategorijo niza varovanj. Ti nizi varovanj ustrezajo dejavnikom tveganja, za katere se tveganosti pozicije z nasprotnimi predznaki lahko izravnajo, da se dobi neto tveganost pozicije, na kateri potem temelji mera izpostavljenosti; RPTij= tveganost pozicije iz posla i glede na niz varovanj j; RPClj= tveganost pozicije iz zavarovanja s premoženjem l glede na niz varovanj j; CCRMj= multiplikator CCR iz tabele 5 za niz varovanj j; β= 1,4 Zavarovanje s premoženjem, prejeto od nasprotne stranke, ima pozitiven predznak; zavarovanje s premoženjem, dano nasprotni stranki, ima negativen predznak. Zavarovanje s premoženjem, ki je primerno na podlagi odstavka 11 dela 1 Priloge VIII in odstavka 9 Priloge II Direktive 2006/…/ES, je priznano za to metodo. |
|
2. |
Če posel z izvedenim finančnim instrumentom z linearnim profilom tveganja, s katerim se trguje na prostem trgu (OTC), določa izmenjavo finančnega instrumenta za plačilo, se plačilni del obravnava kot plačilna stran. Posli, ki določajo izmenjavo plačila proti plačilu, so sestavljeni iz dveh plačilnih strani. Plačilni strani sta sestavljeni iz bruto plačil, dogovorjenih v pogodbi, vključno z nominalnim zneskom posla. Kreditne institucije lahko zanemarijo tveganje obrestne mere iz plačilnih strani s preostalo zapadlostjo manj kakor eno leto za namene naslednjih izračunov. Kreditne institucije lahko obravnavajo posle, ki jih sestavljata dve plačilni strani, denominirani v isti valuti, kot so zamenjave obrestnih mer, kot en sam agregiran posel. Obravnava plačilnih strani se uporablja za agregiran posel. |
|
3. |
Posli z linearnim profilom tveganja, pri katerih so osnovni finančni instrumenti lastniški finančni instrumenti (vključno z delniškimi indeksi), zlato, druge plemenite kovine ali drugo blago, so vzporejeni s tveganostjo pozicij v ustreznem lastniškem finančnem instrumentu (vključno z delniškim indeksom) ali blagu (vključno z zlatom ali drugimi plemenitimi kovinami) in s tveganostjo pozicij iz naslova obrestne mere za plačilno stran. Če je plačilna stran denominirana v tuji valuti, je poleg tega vzporejena še s tveganostjo pozicije v ustrezni valuti. |
|
4. |
Posli z linearnim profilom tveganja, pri katerih je osnovni instrument dolžniški finančni instrument, so vzporejeni s tveganostjo pozicije iz naslova obrestne mere za dolžniški finančni instrument in z drugo tveganostjo pozicije iz naslova obrestne mere za plačilno stran. Posli z linearnim profilom tveganja, ki določajo menjavo plačila za plačilo, vključno s terminskimi posli na tujo valuto, so vzporejeni s tveganostjo pozicije iz naslova obrestne mere za vsako plačilno stran. Če je osnovni dolžniški finančni instrument denominiran v tuji valuti, je dolžniški instrument vzporejen s tveganostjo pozicije v tej valuti. Če je plačilna stran denominirana v tuji valuti, je plačilna stran poleg tega vzporejena še s tveganostjo pozicije v tej valuti. Vrednost izpostavljenosti zamenjave osnove v tuji valuti je enaka nič. |
|
5. |
Velikost tveganosti pozicije iz posla z linearnim profilom tveganja je dejanska nominalna vrednost (tržna vrednost, pomnožena s količino) osnovnih finančnih instrumentov (vključno z blagom), izražena v domači valuti kreditne institucije, razen za dolžniške finančne instrumente. |
|
6. |
Za dolžniške finančne instrumente in za plačilne strani je velikost tveganosti pozicije dejanska nominalna vrednost neplačanih bruto plačil (vključno z nominalnim zneskom), izražena v domači valuti kreditne institucije in pomnožena z modificiranim trajanjem dolžniškega finančnega instrumenta oziroma plačilne strani. |
|
7. |
Velikost tveganosti pozicije iz zamenjave neplačil je nominalna vrednost referenčnega dolžniškega instrumenta, pomnožena s preostalo zapadlostjo zamenjave neplačil. |
|
8. |
Velikost tveganosti pozicije za izvedene finančne instrumente z nelinearnim profilom tveganja, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), vključno z opcijami in opcijami na zamenjavo obrestnih mer (swaptions), je enaka delta ekvivalentu dejanske nominalne vrednosti osnovnega finančnega instrumenta v transakciji, razen če je osnovni finančni instrument dolžniški finančni instrument. |
|
9. |
Velikost tveganosti pozicije izvedenega finančnega instrumenta z nelinearnim profilom tveganja, s katerim se trguje na prostem trgu (OTC), vključno z opcijami in opcijami na zamenjavo obrestnih mer (swaptions), pri katerih je osnova dolžniški instrument ali plačilna stran, je enaka delta ekvivalentu dejanske nominalne vrednosti finančnega instrumenta ali plačilne strani, pomnožene z modificiranim trajanjem dolžniškega instrumenta oziroma plačilne strani. |
|
10. |
Za določitev tveganosti pozicije se zavarovanje s premoženjem, prejeto od nasprotne stranke, obravnava kot terjatev do nasprotne stranke na podlagi pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu (dolga pozicija), ki zapade na današnji dan, medtem ko se dano zavarovanje s premoženjem obravnava kot obveznost do nasprotne stranke (kratka pozicija), ki zapade na današnji dan. |
|
11. |
Kreditne institucije lahko uporabijo naslednje formule za določitev velikosti in predznaka tveganosti pozicije:
|
|
12. |
Tveganost pozicij se razvrščajo v nize varovanj. Za vsak niz varovanja se izračuna absolutni znesek vsote tveganosti pozicij, ki izhajajo iz niza. Vsota se imenuje „neto tveganost pozicije“ in je navedena kot:
v formulah, navedenih v odstavku 1 zgoraj. |
|
13. |
Za tveganost pozicije iz naslova obrestne mere za denarne depozite, prejete od nasprotne stranke kot zavarovanje s premoženjem, za plačilne strani in za osnovne dolžniške instrumente, za katere se v skladu s tabelo 1 v Prilogi I Direktive 2006/…/ES uporablja utež 1,60 % ali manj, obstaja šest nizov varovanja za vsako valuto, navedenih v tabeli 4 spodaj. Nizi varovanja so opredeljeni s kombinacijo kriterijev „zapadlost“ in „odražajoče obrestne mere“. Tabela 4
|
|
14. |
Za tveganost pozicije iz naslova obrestne mere za osnovne dolžniške instrumente ali plačilnih strani, za katere je obrestna mera povezana z referenčno obrestno mero, ki predstavlja splošno tržno raven obrestne mere, je preostala zapadlost čas trajanja do naslednje prilagoditve obrestne mere. V vseh drugih primerih je ta preostala zapadlost enaka obdobju do zapadlosti osnovnega dolžniškega instrumenta, ali v primeru plačilne strani, pa preostali čas trajanja posla. |
|
15. |
Za vsakega izdajatelja referenčnega dolžniškega instrumenta, ki je osnova za zamenjavo neplačil, obstaja en niz varovanj. |
|
16. |
Za tveganost pozicije iz naslova obrestne mere za denarne depozite, ki so vloženi s strani nasprotne stranke kot zavarovanje s premoženjem, če nasprotna stranka nima neplačanih obveznosti z nizkim posebnim tveganjem, in za osnovne dolžniške instrumente, za katere se v skladu s tabelo 1 v Prilogi I Direktive 2006/…/ES uporablja utež več kakor 1,60 %, obstaja en niz varovanj za vsakega izdajatelja. Kadar plačilna stran posnema tak dolžniški instrument, obstaja tudi en niz varovanj za vsakega izdajatelja referenčnega dolžniškega instrumenta. Kreditne institucije lahko razporedijo v isti niz varovanj tveganosti pozicije, ki nastanejo iz naslova dolžniških instrumentov nekaterih izdajateljev, ali iz naslova referenčnih dolžniških instrumentov istega izdajatelja, ki jih posnemajo plačilne strani, ali ki so osnova za zamenjavo neplačil. |
|
17. |
Osnovni finančni instrumenti, ki niso dolžniški instrumenti se razporedijo v isti niz varovanj le, če so medsebojno popolnoma enaki ali podobni instrumenti. V vseh drugih primerih se razporedijo v različne nize varovanj. Podobnost instrumentov se ugotavlja na naslednji način:
|
|
18. |
Multiplikatorji CCR (CCRM) za različne kategorije nizov varovanj so navedeni v tabeli 5 spodaj. Tabela 5
Osnovni instrumenti za izvedene finančne instrumente, skaterimi se trguje na prostem trgu (OTC), kakor so navedeni v točki 10 tabele 5, se razporedijo v posebne ločene nize varovanj za vsako kategorijo osnovnega instrumenta. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||
|
19. |
Za posle z nelinearnim profilom tveganja ali za plačilne strani in posle, v katerih so osnovni instrumenti dolžniški instrumenti, za katere kreditna institucija ne more ugotoviti delte oziroma modificiranega trajanja z modelom, ki ga je odobril pristojni organ za namene določanja minimalnih kapitalskih zahtev za tržno tveganje, pristojni organ konzervativno določi velikost tveganosti pozicij in CCRM, ki se uporablja. Vendar pa lahko pristojni organi zahtevajo uporabo metode, navedene v delu 3. Pobot se ne priznava: to pomeni, da se vrednost izpostavljenosti določi, kot da obstaja niz pobotov, ki vsebuje samo posamezen posel. |
|
20. |
Kreditna institucija ima vzpostavljene ustrezne postopke za preverjanje, da je transakcija pred vključitvijo v niz varovanj vključena v prisilno izvršljiv dvostranski dogovor o pobotu, ki izpolnjuje zahteve, navedene v delu 7. |
|
21. |
Kreditna institucija, ki uporablja zavarovanje s premoženjem za zmanjševanje CCR, ima vzpostavljene ustrezne postopke za preverjanje, da pred priznanjem vpliva zavarovanja s premoženjem v svojih izračunih, zavarovanje s premoženjem ustreza primernim standardom pravne varnosti, kakor je navedeno v Prilogi VIII. |
Del 6: Metoda notranjih modelov
|
1. |
Ob upoštevanju odobritve pristojnih organov lahko kreditna institucija uporablja metodo notranjih modelov (IMM) za izračun vrednosti izpostavljenosti za posle iz odstavka 2(i) dela 2, ali za posle iz odstavka 2(ii) do (iv) dela 2, ali za posle iz odstavka 2(i) do (iv) dela 2. Vsak od teh primerov lahko vključuje tudi posle iz odstavka 2(v) dela 2. Kreditne institucije se lahko odločijo, da ne bodo uporabljale te metode za izpostavljenosti, ki so materialno nepomembne po velikosti in tveganju. Za uporabo IMM kreditna institucija mora izpolnjevati navedene zahteve iz tega dela. |
|
2. |
Ob upoštevanju, da se odobravanje pristojnih organov za uporabo IMM lahko izvaja postopoma po različnih vrstah poslov, lahko v tem času kreditna institucija uporablja metode iz dela 3 ali dela 5. Ne glede na ostanek tega dela se od kreditnih institucij ne zahteva uporaba posebnega tipa modela. |
|
3. |
Za vse posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC) in za vse transakcije z dolgim rokom poravnave, za katere kreditna institucija ni prejela dovoljenja za uporabo IMM, kreditna institucija uporablja metode iz dela 3 ali dela 5. Kombinirana uporaba teh dveh metod je trajno dovoljena znotraj skupine. Kombinirana uporaba teh dveh metod v okviru pravne osebe se lahko dovoli samo za posle iz odstavka 19 dela 5. |
|
4. |
Kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje za uporabo IMM, ne smejo ponovno začeti uporabljati metod iz dela 3 ali dela 5, razen iz dokazano upravičenega razloga in pod pogojem, da jim to odobrijo pristojni organi. Če kreditna institucija preneha izpolnjevati zahteve iz tega dela, pristojnemu organu predloži načrt za pravočasno ponovno uskladitev z zahtevami ali pa dokaže, da je učinek neizpolnjevanja zahtev nebistven. |
Vrednost izpostavljenosti
|
5. |
Vrednost izpostavljenosti se meri na ravni niza pobotov. Model podrobno določa porazdelitev napovedi sprememb tržnih vrednosti niza pobotov, ki se lahko pripiše spremembam tržnih spremenljivk, kakršne so obrestne mere in devizni tečaji. Model nato izračuna vrednost izpostavljenosti na niz pobotov na vsak prihodnji datum glede na spremembe tržnih spremenljivk. Za nasprotne stranke, katerih izpostavljenosti so zavarovane s kritji (margined counterparties), lahko model zajema tudi prihodnja gibanja vrednosti zavarovanja s premoženjem. |
|
6. |
Kreditne institucije lahko vključijo upravičeno zavarovanje s finančnim premoženjem, kakor je opredeljeno v odstavku 11 dela 1 Priloge VIII te direktive in odstavku 9 Priloge II Direktive 2006/…/ES, v svoje napovedovalne porazdelitve sprememb tržnih vrednosti niza pobotov, če so za zavarovanje s premoženjem izpolnjene zahteve po količini, kakovosti in podatkih za IMM. |
|
7. |
Vrednost izpostavljenosti se izračuna kot zmnožek alfe (α) in dejanske pričakovane pozitivne izpostavljenosti (dejanska EPE): vrednost izpostavljenosti = α dejanska EPE kjer je: alfa (α) je 1,4, vendar lahko pristojni organi zahtevajo višjo α, in dejanska EPE se izračuna z oceno pričakovane izpostavljenosti (EEt) kot povprečne izpostavljenosti na prihodnji datum t, pri čemer je povprečje vzeto iz možnih prihodnjih vrednosti ustreznih dejavnikov tržnega tveganja. Notranji model ocenjuje EE na časovni vrsti več prihodnjih datumov t1, t2, t3 itd. |
|
8. |
Dejanska EE se izračunava kot: dejanska EEtk = max (dejanska EEtk-1; EEtk) kjer je: tekoči datum je označen kot t0 in dejanska EEt0 je enaka tekoči izpostavljenosti. |
|
9. |
V skladu s tem je dejanska EPE povprečje dejanske EE v prvem letu prihodnje izpostavljenosti. Če vse pogodbe v nizu pobotov zapadejo prej kakor v enem letu, je EPE povprečje pričakovane izpostavljenosti do zapadlosti vseh pogodb v nizu pobotov. Dejanska EPE se izračuna kot tehtano povprečje dejanske EE:
kjer: uteži Δtk = tk – tk-1 dopuščajo izračun prihodnjih izpostavljenosti na datume, ki niso enakomerno časovno porazdeljeni. |
|
10. |
Velikosti EE ali konične izpostavljenosti se izračunajo na podlagi porazdelitve izpostavljenosti, ki upošteva možne nenormalnosti v porazdelitvi izpostavljenosti. |
|
11. |
Kreditne institucije lahko uporabijo mero, ki je bolj konzervativno kakor je zmnožek α in dejanske EPE, kakor je izračunana v skladu z zgoraj navedeno enačbo, za vsako nasprotno stranko. |
|
12. |
Ne glede na odstavek 7 lahko pristojni organi dovolijo kreditnim institucijam, da uporabijo svoje lastne ocene α, ob upoštevanju praga 1.2 za α, pri čemer je α enako razmerju med ekonomskim kapitalom, ki izhaja iz popolne simulacije izpostavljenosti do vseh nasprotnih strank (števec), in ekonomskim kapitalom izračunanim na podlagi EPE (imenovalec). V imenovalcu se EPE šteje kot določen neplačan znesek dolga. Kreditne institucije dokažejo, da njihove lastne ocene α v števcu zajemajo bistvene vire stokastične odvisnosti (korelacije) razporeditve tržnih vrednosti poslov ali portfeljev poslov do vseh nasprotnih strank. Lastne ocene α upoštevajo razdrobljenost portfeljev. |
|
13. |
Kreditna institucija zagotovi, da se števec in imenovalec za α izračunata dosledno glede na metodologijo modeliranja, specifikacije parametrov in sestavo portfelja. Uporabljeni pristop temelji na notranjem ekonomskem kapitalu kreditne institucije, je dobro dokumentiran in je predmet neodvisnega ovrednotenja. Poleg tega kreditne institucije preverjajo lastne ocene α vsaj vsako četrtletje oziroma bolj pogosto, kadar se sestava portfelja spreminja. Kreditne institucije tudi ocenjujejo tveganje, ki izhaja iz modela. |
|
14. |
Kjer je to primerno, bi nestanovitnosti in korelacije dejavnikov tržnega tveganja, uporabljene v skupni simulaciji tržnega in kreditnega tveganja, morale biti pogojene z dejavnikom kreditnega tveganja, da bi prikazale potencialna povečanja nestanovitnosti ali korelacije v obdobju gospodarske recesije. |
|
15. |
Če se za niz pobotov uporablja dogovor o kritju, kreditne institucije uporabijo eno od naslednjih meril EPE:
|
Minimalne zahteve za EPE model
|
16. |
Model EPE kreditne institucije izpolnjuje operativne zahteve iz odstavkov 17 do 41. |
Kontrola CCR
|
17. |
Kreditna institucija vzpostavi kontrolno enoto, ki je pristojna za oblikovanje in izvajanje njenega sistema upravljanja CCR, vključno z začetnim in sprotnim ovrednotenjem notranjega modela. Ta enota kontrolira celovitost vhodnih podatkov ter izdeluje in analizira poročila o rezultatih modela glede merjenja tveganj kreditne institucije, vključno z ovrednotenjem odnosa med merami izpostavljenosti tveganjem ter kreditnimi in trgovalnimi limiti. Ta enota je neodvisna od enote za poslovanje s krediti in enote trgovanja in ni izpostavljena neprimernim vplivom; enota ima primerno osebje; enota poroča neposredno višjemu vodstvu kreditne institucije. Delo te enote je tesno vključeno v procese vsakodnevnega upravljanja s kreditnimi tveganji kreditne institucije. Njeni rezultati so v skladu s tem sestavni del procesa načrtovanja, spremljanja in kontroliranja kreditnega tveganja in celotnega profila tveganja kreditne institucije. |
|
18. |
Kreditna institucija ima politike, procese in sisteme upravljanja CCR, ki so zanesljivi in se izvajajo celovito. Zanesljiv okvir upravljanja CCR vključuje prepoznavanje, merjenje, upravljanje, odobritev in notranje poročanje o CCR. |
|
19. |
Politike kreditne institucije za upravljanje s tveganji upoštevajo tržna, likvidnostna ter pravna in operativna tveganja, ki jih je mogoče povezati s CCR. Kreditna institucija ne sklepa poslov z nasprotno stranko, če ne preveri njene kreditne sposobnosti, in primerno upošteva kreditno tveganje pri poravnavi in pred poravnavo posla. Ta tveganja se upravljajo čim bolj celovito na ravni nasprotne stranke (s seštevanjem izpostavljenosti nasprotne stranke z drugimi kreditnimi izpostavljenostmi) in na ravni celotne kreditne institucije. |
|
20. |
Uprava kreditne institucije ter višje vodstvo se aktivno vključujejo v proces kontrole CCR in to obravnavajo kot bistveni vidik poslovanja, kateremu je treba nameniti znatna sredstva. Višje vodstvo se zaveda omejitev in predpostavk uporabljenih v modelu ter vpliva, ki ga lahko imajo na zanesljivost dobljenih podatkov. Višje vodstvo upošteva tudi negotovosti tržnega okolja ter operativne zadeve in so seznanjeni, kako so te odražane v modelu. |
|
21. |
V tej zvezi, samo raven vodstva z dovolj visoko ravnijo pristojnosti za izvajanje tako znižanj pozicij, ki jih odobrijo posamezni vodje pri poslovanju s krediti ali trgovci, kot znižanj celotne izpostavljenosti CCR kreditne institucije, pregleduje dnevna poročila o izpostavljenostih kreditne institucije do CCR. |
|
22. |
Sistem upravljanja CCR kreditne institucije se uporablja v povezavi z notranjimi kreditnimi in trgovalnimi limiti. V tej zvezi so kreditni limiti in limiti za trgovanje povezani z modelom merjenja tveganja kreditne institucije na način, ki je ves čas dosleden in ga osebje, ki odobravajo kredite in trgujejo, ter višje vodstvo dobro razumejo. |
|
23. |
Merjenje CCR kreditne institucije vključuje merjenje dnevne in med dnevne uporabe kreditnih linij. Kreditna institucija meri tekoče izpostavljenosti bruto in neto glede na zavarovanje s premoženjem, ki ga ima. Kreditna institucija na ravni portfelja in na ravni nasprotne stranke izračuna in spremlja konično izpostavljenost ali potencialno prihodnjo izpostavljenost (PFE) v intervalu zaupanja, ki ga sama izbere. Kreditna institucija upošteva velike pozicije ali koncentracije pozicij, ki jih ima po skupinah povezanih nasprotnih strank, po gospodarskih panogah, po trgih itd. |
|
24. |
Kreditna institucija ima vzpostavljen rutinski in natančen program testiranja izjemnih situacij, kot dodatek k analizi CCR na podlagi vsakodnevnih rezultatov modela za merjenje tveganj kreditne institucije. Višje vodstvo redno pregleduje rezultate tega testiranja izjemnih situacij, ki so odražani v politikah CCR in v limitih, ki jih določi vodstvo ter uprava. Če testiranje izjemnih situacij pokaže posebno ranljivost v določenih okoliščinah, se takoj sprejmejo ukrepi za primerno upravljanje teh tveganj. |
|
25. |
Kreditna institucija ima rutinske postopke za zagotavljanje skladnosti z dokumentiranim nizom internih politik, kontrol in postopkov v zvezi z delovanjem sistema za upravljanje CCR. Sistem upravljanja CCR kreditne institucije je natančno dokumentiran in zagotavlja razlago empiričnih tehnik, ki se uporabljajo za merjenje CCR. |
|
26. |
Kreditna institucija redno opravlja neodvisen pregled sistema upravljanja CCR preko lastnega procesa interne revizije. Ta pregled vključuje tako delovanje enot za kreditiranje in trgovanje, kot tudi neodvisne enote za kontrolo CCR. Pregled celotnega procesa upravljanja CCR poteka redno (v idealnih razmerah najmanj enkrat na leto) in posebej obravnava vsaj:
|
Test uporabnosti
|
27. |
Porazdelitev izpostavljenosti, oblikovane z notranjim modelom, uporabljena za izračun efektivne EPE, je vključena v vsakodnevnem procesu upravljanja CCR kreditne institucije. V skladu s tem rezultati notranjega modela igrajo ključno vlogo pri odobravanju kreditov, upravljanju CCR, notranji razporeditvi kapitala in upravljanju kreditne institucije. |
|
28. |
Kreditna institucija vodi evidenco uporabe notranjih modelov, ki oblikujejo razporeditev izpostavljenosti do CCR. Na ta način kreditna institucija dokaže, da je vsaj eno leto pred odobritvijo pristojnih organov uporabljala notranji model, ki izpolnjuje minimalne zahteve za izračun porazdelitve izpostavljenosti, na kateri temelji izračun EPE. |
|
29. |
Notranji model, ki se uporablja za pripravo porazdelitve izpostavljenosti CCR, je del okvira za upravljanje CCR, ki vključuje ugotavljanje, merjenje, upravljanje, odobritev in interno poročanje CCR. Ta okvir vključuje merjenje uporabe kreditnih linij (seštevanje izpostavljenosti nasprotne stranke z drugimi kreditnimi izpostavljenostmi) in razporejanje ekonomskega kapitala. Poleg EPE (merjenje prihodnje izpostavljenosti) kreditna institucije meri in upravlja tekoče izpostavljenosti. Če je primerno, kreditna institucija meri tekoče izpostavljenosti bruto in neto na podlagi zavarovanja s premoženjem. Test uporabnosti je izpolnjen, če kreditna institucija uporablja druge mere CCR, kakor sta konična izpostavljenost ali potencialna prihodnja izpostavljenost (PFE), na podlagi porazdelitve izpostavljenosti, oblikovane z istim modelom za izračun EPE. |
|
30. |
Po potrebi bo kreditna institucija imela sistemsko zmogljivost za dnevno ocenjevanje EE, razen če pristojnim organom dokaže, da njene izpostavljenosti do CCR upravičujejo manj pogosto izračunavanje. Kreditna institucija izračunava EE po časovnem načrtu napovedovalnih obdobij, ki primerno prikazuje časovno strukturo prihodnjih denarnih tokov in zapadlosti pogodb ter na način, ki je skladen s pomembnostjo in sestavo izpostavljenosti. |
|
31. |
Izpostavljenost se meri, spremlja in kontrolira na podlagi časa trajanja vseh pogodb v nizu pobotov (ne samo v času enega). Kreditna institucija ima vzpostavljene postopke za ugotavljanje in kontrolo tveganj do nasprotnih strank, če je izpostavljenost daljša od enega leta. Poleg tega je napovedano povečanje izpostavljenost podatek, ki se upošteva v notranjem modelu ekonomskega kapitala kreditne institucije. |
Testiranje izjemnih situacij
|
32. |
Kreditna institucija vzpostavi zanesljive procese za testiranje izjemnih situacij, ki se uporabljajo pri presoji interne ocene ustreznosti višine kapitalske zahteve za CCR. Ti izračuni izjemnih situacij se primerjajo z izračuni EPE in kreditna institucija jih obravnava v okviru njenega procesa ocenjevanja kapitalske ustreznosti . Testiranje izjemnih situacij vključuje tudi ugotavljanje morebitnih dogodkov ali prihodnjih sprememb v gospodarskem okolju, ki bi lahko neugodno vplivale na kreditne izpostavljenosti kreditne institucije, ter presojo zmožnosti kreditne institucije, da vzdrži take spremembe. |
|
33. |
Kreditna institucija opravi test v izjemnih situacijah za njene izpostavljenosti CCR, vključno s skupnim testiranjem dejavnikov tržnega in kreditnega tveganja. Testi izjemnih situacij za CCR upoštevajo tveganje koncentracije (do ene same nasprotne stranke ali do skupin nasprotnih strank), tveganje korelacije med tržnim in kreditnim tveganjem ter tveganje, da bi lahko zaprtje pozicij nasprotne stranke povzročila velik premik na trgu. Tako testiranje izjemnih situacij upošteva tudi vpliv na lastne pozicije kreditne institucije, ki ga imajo taki premiki na trgu, ter vključuje tak vpliv v svojo oceno CCR. |
Tveganje zaradi neugodnih gibanj
|
34. |
Kreditne institucije primerno obravnavajo izpostavljenosti, ki povzročajo veliko stopnjo splošnega tveganja zaradi neugodnih gibanj. |
|
35. |
Kreditna institucija ima vzpostavljene postopke za ugotavljanje, spremljanje in kontrolo primerov posebnega tveganja zaradi neugodnih gibanj, ki nastopi s sklenitvijo posla trgovanja in se nadaljuje preko celotnega trajanja posla . |
Celovitost procesa modeliranja
|
36. |
Notranji model odraža pogoje in specifikacije oziroma lastnosti posla pravočasno, celovito in na konzervativen način. Taki pogoji vključujejo med drugim pogodbene nominalne vrednosti, zapadlost, referenčna sredstva, dogovore o kritju in dogovore o pobotu. Pogoji in specifikacije se hranijo v varovani bazi podatkov, ki se formalno in redno revidira. Proces za priznavanje dogovorov o pobotu zahteva potrditev pravnega osebja, s katero se preveri pravna izvršljivost pobota, neodvisna enota pa zagotovi vnos v bazo podatkov. Prenos pogojev in podatkov o specifikaciji posla v notranji model je predmet notranjega revidiranja. Med notranjim modelom in sistemi baz izvornih podatkov pa obstajajo formalni procesi usklajevanja za trajno preverjanje, ali so pogoji in specifikacije posla pravilno ali vsaj konzervativno izraženi v EPE. |
|
37. |
Notranji model uporablja tekoče tržne podatke za izračun tekočih izpostavljenosti. Pri uporabi preteklih podatkov za ocenjevanje nestanovitnosti in korelacij se uporabljajo podatki za vsaj tri pretekla leta, ki se posodabljajo vsako četrtletje ali bolj pogosto, če to omogočajo pogoji na trgu. Podatki obsegajo celoten spekter gospodarskih razmer, na primer celoten poslovni cikel. Enota, neodvisna od poslovne enote, preverja cene, ki jih navede poslovna enota. Podatki se pridobivajo neodvisno od poslovnih enot, se pravočasno in na pravi način vnašajo v notranji model in se vzdržujejo v varovani bazi podatkov, ki se formalno in redno revidira. Kreditna institucija ima tudi dobro razvit proces za preverjanje kvalitete podatkov, s katerim se odstranjujejo napačni podatki in/ali anomalije. Če se notranji model opira na približke (proxies) tržnih podatkov, vključno s podatki za nove produkte, za katere morda niso na voljo podatki za tri pretekla leta, notranje politike kreditne institucije najdejo primerne približke podatkov, kreditna institucija pa empirično dokaže, da pridobljeni podatki zagotavljajo konzervativno predstavo o tveganju, ki ga prinašajo neugodne razmere na trgu. Če notranji model upošteva učinke zavarovanja s premoženjem na spremembe tržne vrednosti niza pobotov, kreditna institucija vzdržuje primerne pretekle podatke za modeliranje nestanovitnosti zavarovanja s premoženjem. |
|
38. |
Model EPEje predmet notranjega procesa ovrednotenja. Proces je jasno napisan v politikah in postopkih kreditne institucije. Proces ovrednotenja navaja vrsto testiranja, potrebnega za zagotovitev celovitosti modela in za ugotavljanje pogojev, pod katerimi se predpostavke kršijo in lahko povzročijo podcenjevanje vrednosti EPE modela. Proces ovrednotenja vključuje pregled razumljivosti modela EPE. |
|
39. |
Kreditna institucija spremlja primerna tveganja in ima vzpostavljene procese za prilagajanje svojih ocen EPE, kadar postanejo navedena tveganja pomembna. To vključuje naslednje:
|
|
40. |
Kreditna institucija, ki je kvalificirana za opravljanje pobotov transakcij, ima vzpostavljene notranje postopke za preverjanje, da je transakcija pred vključitvijo v niz pobotov krita s prisilno izvršljivim dvostranskim dogovorom o pobotu, ki izpolnjuje zahteve iz dela 7. |
|
41. |
Kreditna institucija, ki uporablja zavarovanje s premoženjem za zmanjševanje svojega CCR, ima vzpostavljene postopke za preverjanje, da pred priznanjem vpliva zavarovanja s premoženjem v svojih izračunih, zavarovanje s premoženjem ustreza primernim standardom pravne gotovosti, kakor je navedeno v Prilogi VIII. Zahteve za ovrednotenje modelov EPE |
|
42. |
Model EPE kreditne institucije izpolnjuje naslednje zahteve po ovrednotenju:
Če testiranje za nazaj preteklih podatkov pokaže, da model ni dovolj natančen, pristojni organi umaknejo dovoljenje za uporabo modela ali naložijo ustrezne ukrepe, da zagotovijo takojšnjo izboljšavo modela. V skladu s členom 136 lahko zahtevajo tudi dodaten kapital. |
Del 7: Pogodbeno pobotanje (pogodbe o novaciji in drugi dogovori o pobotanju)
(a) Vrste možnega pogodbenega pobotanja, ki jih pristojni organi lahko priznajo
V tem delu „nasprotna stranka“ pomeni kateri koli subjekt (vključno s fizičnimi osebami), ki je sposoben skleniti pogodbo o pobotu in „pogodba o pobotu med različnimi kategorijami produktov“ pomeni pisni dvostranski sporazum med kreditno institucijo in nasprotno stranko, ki vzpostavi enotno pravno obveznost, ki zajema vse vključene okvirne pogodbe o pobotu in posle, razvrščene v različne produktne kategorije. Pogodbe o pobotu med različnimi kategorijami produktov zajemajo samo dvostranske pobote.
Za namene pobota med različnimi kategorijami produktov se kot različne produktne kategorije štejejo naslednje:
|
i) |
posli začasne prodaje/začasnega odkupa, posli posoje/izposoje vrednostnih papirjev in blaga; |
|
ii) |
posli kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja; in |
|
iii) |
instrumente, naštete v Prilogi IV. |
Pristojni organi lahko za naslednje vrste pogodb o pobotanju priznajo, da zmanjšujejo tveganje:
|
i) |
dvostranska pogodba o novaciji, sklenjena med kreditno institucijo in njeno sodelujočo stranko, v kateri so terjatve in obveznosti avtomatično združene, tako da novacija vsakič znova določi en sam neto znesek in s tem nastane nova, pravno zavezujoča pogodba, ki nadomesti vse prejšnje pogodbe; |
|
ii) |
drugi dvostranski dogovori med kreditno institucijo in njenimi nasprotnimi strankami; |
|
iii) |
pogodbe o pobotu med različnimi kategorijami produktov za kreditne institucije, ki so jim njihovi pristojni organi odobrili uporabo metode iz dela 6 za posle, ki spadajo v področje uporabe te metode. Pobot med posli, ki jih sklenejo člani skupine, se ne priznava za namene izračunavanja kapitalskih zahtev. |
(b) Pogoji za priznavanje
Pristojni organi lahko za pogodbe o pobotanju priznajo, da zmanjšujejo tveganje, le pod naslednjimi pogoji:
|
i) |
kreditna institucija mora s svojo nasprotno stranko skleniti dogovor o pobotu, s katerim vzpostavi eno pravno obveznost, ki zajema vse transakcije, tako da ima v primeru, da nasprotna stranka ne izpolni obveznosti zaradi dolžniške zamude, stečaja, likvidacije ali katerih koli podobnih okoliščin, kreditna institucija odprto terjatev ali pa je dolžna plačati samo neto znesek pozitivne in negativne vrednosti vključenih posameznih transakcij, izračunane glede na tržno vrednost; |
|
ii) |
kreditna institucija mora podati pristojnim organom pisno in obrazloženo pravno mnenje, s čimer bi pri pravni preveritvi pristojna sodišča in upravni organi v točki (i) ugotovili, da so terjatve in obveznosti kreditne institucije omejene na neto znesek, kakor je opisano v (i), in sicer v skladu s:
|
|
iii) |
kreditna institucija mora imeti opredeljene postopke, s katerimi zagotavlja, da se preverja pravna veljavnost pogodb o pobotanju z vidika morebitnih sprememb v pravnih predpisih; |
|
iv) |
kreditna institucija hrani vso zahtevano dokumentacijo v svojih evidencah; |
|
v) |
učinki pobotanja med različnimi kategorijami produktov se vključijo v merjenje skupne izpostavljenosti kreditnemu tveganju posamezne nasprotne stranke, ki jo opravi kreditna institucija, pri čemer kreditna institucija upravlja s svojim CCR na taki podlagi; in |
|
vi) |
kreditno tveganje do vsake nasprotne stranke se sešteje, da se vzpostavi enotna pravno zavezujoča izpostavljenost za vse posle. Ta seštevek se vključi v kreditne limite in pri izračunu notranjega kapitala. |
Pristojni organi se morajo strinjati s tem, da so pogodbe o pobotanju pravno veljavne po pravu vsake upoštevane pristojnosti, če je treba, se o tem posvetujejo z drugimi zadevnimi pristojnimi organi. Če se kateri koli pristojni organ ne strinja s tem, se dogovoru o pobotanju ne prizna, da zmanjšuje tveganje za katero koli nasprotno stranko.
Pristojni organi lahko sprejmejo obrazložena pravna mnenja, ki so sestavljena glede na vrsto pogodb o pobotanju.
Pogodbi se ne more priznati, da zmanjšuje tveganje, kadar vsebuje določilo, s katerim je sodelujoči stranki, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo, dovoljeno, da plačuje omejene zneske ali sploh ne plačuje v korist stranke, ki zaostaja z izpolnitvijo, čeprav je ta neto upnik (t.i. walkaway klavzula).
Poleg zgoraj navedenega morajo biti za pogodbe o pobotu med različnimi kategorijami produktov izpolnjena naslednja merila:
|
a) |
neto vsota iz podtočke (b)(i) tega dela je neto vsota pozitivnih in negativnih vrednosti katerekoli posamezne dvostranske vključene okvirne pogodbe o pobotu in vključenih posameznih poslov, izračunanih glede na pozitivno ali negativno tržno vrednost („neto znesek za različne kategorije produktov“); |
|
b) |
pisno in obrazloženo pravno mnenje iz podtočke (b)(ii) tega dela obravnava veljavnost in prisilno izvršljivost celotne pogodbe o pobotu med različnimi kategorijami produktov v skladu s pogoji pogodbe, kakor tudi vpliv pogodbe o pobotu na bistvene določbe vseh morebitnih vključenih individualnih dvostranskih okvirnih pogodb o pobotu. Pravno mnenje je splošno priznano kot tako s strani pravne skupnosti v državi članici, v kateri je kreditna institucija pridobila dovoljenje za poslovanje ali s pravnim memorandumom, ki obrazloženo obravnava vse pomembne zadeve; |
|
c) |
kreditna institucija ima postopke, vzpostavljene v skladu z podtočko (b)(iii) tega dela, da preveri, ali je posel, ki naj bi se vključil v niz pobotov, upoštevan v pravnem mnenju; |
|
d) |
ob upoštevanju pogodbe o pobotu med različnimi kategorijami produktov, kreditna institucija še naprej izpolnjuje zahteve za priznanje dvostranskega pobota in po potrebi tudi zahteve iz členov 90 do 93 za priznanje zmanjšanja kreditnega tveganja v zvezi z vsako posamezno vključeno okvirno pogodbo o pobotu in poslom. |
(c) Učinki priznanja
Pobot za namene delov 5 in 6 se priznava tako, kot je tam navedeno.
(i) Pogodbe o novaciji
Tehta se enotni neto znesek, ki je določen v pogodbi o novaciji, ne pa bruto zneski. Zato so v skladu z delom 3 pri
|
— |
koraku (a): tekoči nadomestitveni stroški in pri |
|
— |
koraku (b): nominalni zneski glavnice ali osnovne vrednosti |
lahko izračunani z upoštevanjem pogodbe o novaciji. Pri uporabi dela 4 se lahko pri koraku (a) izračuna nominalni znesek glavnice z upoštevanjem pogodbe o novaciji; uporabijo se odstotki iz tabele 3.
(ii) Drugi dogovori o pobotu
Pri uporabi dela 3 se:
|
— |
pri koraku (a) lahko izračunajo tekoči nadomestitveni stroški za pogodbe, vključene v dogovor o pobotu tako, da se upoštevajo dejanski hipotetični neto nadomestitveni stroški, ki izhajajo iz dogovora; kadar pobotanja povzročijo neto obveznost kreditne institucije, ki izračunava neto nadomestitvene stroške, se tekoči nadomestitveni stroški izračunajo kot „0“, in |
|
— |
pri koraku (b) potencialna bodoča kreditna izpostavljenost pri vseh pogodbah, vključenih v dogovor o pobotu, lahko zmanjša z naslednjo enačbo: PKIzmanj = 0,4 * PKIbruto + 0,6* RNB * PKIbruto
|
||||||||||||||||||||
Za izračun potencialne bodoče kreditne izpostavljenosti v skladu z zgornjo formulo se lahko popolnoma ustrezajoče si pogodbe, vključene v dogovor o pobotu, upoštevajo kot enotna pogodba, katere nominalni znesek je enaka neto prejemkom. Popolnoma ustrezajoče si pogodbe so nestandardizirane terminske pogodbe na tujo valuto ali podobne pogodbe, v katerih je nominalni znesek enaka denarnim tokovom, če ti zapadejo na isti dan ter so v celoti ali delno poravnani v isti valuti.
Pri uporabi dela 4 se pri koraku (a)
|
— |
popolnoma ustrezajoče si pogodbe, vključene v dogovor o pobotu, lahko štejejo kot enotna pogodba, katere nominalni znesek je enaka neto prejemkom; nominalni zneski glavnice se pomnožijo z odstotki iz tabele 3, in |
|
— |
lahko pri vseh drugih pogodbah, vključenih v dogovor o pobotu, veljavni odstotki znižajo v skladu s tabelo 6: Tabela 6
|
(1) Pogodbe, ki ne spadajo v eno izmed petih kategorij iz te tabele, se obravnavajo kakor izvedeni finančni instrumenti na blago, razen plemenitih kovin.
(2) Pri pogodbah, pri katerih se glavnica večkrat zamenja, se odstotki pomnožijo s številom preostalih neopravljenih plačil po pogodbi.
(3) Pri pogodbah, ki so sestavljene za poravnavanje zapadlih zneskov glede na določene plačilne datume in v katerih so pogoji ponovno opredeljeni, tako da je tržna vrednost pogodbe na te določene datume „nič“, je preostala zapadlost enaka času do naslednje ponovne določitev pogojev. Pri pogodbah na obrestno mero, ki izpolnjujejo ta merila in pri katerih je preostala zapadlost daljša od enega leta, odstotek ne sme biti nižji od 0,5 %.
(4) Pri pogodbah na obrestno mero lahko kreditne institucije s soglasjem svojih pristojnih organov izberejo bodisi preostalo zapadlost bodisi originalno zapadlost.
(5) Pri pogodbah na obrestno mero lahko kreditne institucije s soglasjem svojih pristojnih organov izberejo bodisi preostalo zapadlost bodisi originalno zapadlost.
PRILOGA IV
VRSTE IZVEDENIH FINANČNIH INSTRUMENTOV
|
1. |
Izvedeni finančni instrumenti na obrestno mero:
|
|
2. |
Izvedeni finančni instrumenti na tujo valuto in zlato:
|
|
3. |
Izvedeni finančni instrumenti podobnega značaja kakor tiste v točkah 1(a) do (e) in 2(a) do (d) o drugih referenčnih postavkah ali indeksov. To vključuje najmanj vse instrumente, določene v točkah 4 do 7, 9 in 10 oddelka C Priloge I Direktive 2004/39/ES, ki drugače niso vključeni v odstavku 1 ali 2. |
PRILOGA V
TEHNIČNA MERILA ZA ORGANIZACIJO IN OBRAVNAVO TVEGANJ
1. UPRAVLJANJE
|
1. |
Uprava iz člena 11 opredeli ukrepe v zvezi z ločevanjem dolžnosti v organizaciji in preprečevanjem navzkrižnih interesov. |
2. OBRAVNAVA TVEGANJ
|
2. |
Uprava iz člena 11 odobri in redno pregleduje strategije in politike za prevzemanje, upravljanje, spremljanje in zmanjševanje tveganj, katerim je ali bi lahko bila izpostavljena kreditna institucija, vključno s tveganji, ki jih predstavlja makroekonomsko okolje, v katerem institucija posluje, glede na stanje poslovnega cikla. |
3. KREDITNO TVEGANJE IN TVEGANJE NASPROTNE STRANKE
|
3. |
Odobritev kreditov temelji na zanesljivih in natančno opredeljenih merilih. Proces odobravanja, spreminjanja, obnavljanja in refinanciranja kreditov je jasno določen. |
|
4. |
Stalno upravljanje in spremljanje portfeljev in izpostavljenosti, občutljivih na kreditno tveganje, vključno z ugotavljanjem in upravljanjem problematičnih kreditov ter oblikovanjem primernih oslabitev in rezervacij, se izvaja s pomočjo učinkovitih sistemov. |
|
5. |
Razpršenost kreditnih portfeljev je ustrezna glede na ciljne trge in splošno strategijo kreditne institucije. |
4. PREOSTALO TVEGANJE
|
6. |
Tveganje, da bi se lahko priznane tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja, ki jih uporablja kreditna institucija, izkazale za manj učinkovite od pričakovanj, se obravnava in kontrolira v skladu s pisnimi politikami in postopki. |
5. TVEGANJE KONCENTRACIJE
|
7. |
Tveganje koncentracije zaradi izpostavljenosti do nasprotnih strank, skupin povezanih nasprotnih strank ter nasprotnih strank v istem gospodarskem sektorju, v isti geografski regiji ali v isti dejavnosti ali na področju istega blaga, uporaba tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja, vključno zlasti z velikimi posrednimi kreditnimi izpostavljenostmi (npr. enemu samemu izdajatelju zavarovanja s premoženjem), se obravnavajo in kontrolirajo v skladu s pisnimi politikami in postopki. |
6. TVEGANJA LISTINJENJA
|
8. |
Tveganja zaradi poslov listinjenja, v okviru katerih so kreditne institucije v vlogi originatorja ali sponzorja, se ovrednotijo in obravnavajo s primernimi politikami in postopki, s katerimi se zlasti zagotovi, da se ekonomska vsebina posla v celoti odraža v oceni tveganja in odločitvah uprave. |
|
9. |
Kreditne institucije, ki so originatorji obnavljajočih se poslov listinjenja, ki vsebujejo določbe o predčasnem odplačilu dolga, vzpostavijo likvidnostne načrte za odpravljanje posledic načrtovanega in predčasnega odplačila. |
7. TRŽNA TVEGANJA
|
10. |
Izvajajo se politike in postopki za merjenje in obvladovanje vseh bistvenih virov in vplivov tržnih tveganj. |
8. TVEGANJE SPREMEMBE OBRESTNE MERE IZ NASLOVA BANČNIH AKTIVNOSTI
|
11. |
Vzpostavijo se sistemi za ovrednotenje in upravljanje s tveganjem zaradi morebitnih sprememb obrestnih mer, ki vplivajo na bančne aktivnosti kreditne institucije. |
9. OPERATIVNO TVEGANJE
|
12. |
Izvajajo se politike in procesi za ovrednotenje in upravljanje izpostavljenosti operativnemu tveganju, ki upoštevajo tudi dogodke vrste „majhna frekvenca — velik vpliv“. Kreditne institucije brez poseganja v opredelitev iz člena 4(22) določijo, kaj predstavlja operativno tveganje za namene navedenih politik in postopkov. |
|
13. |
Pripravijo se krizni načrti in načrti neprekinjenega poslovanja, ki kreditni instituciji zagotovijo možnost neprekinjenega poslovanja in omejitev izgub v primeru resne motnje poslovanja. |
10. LIKVIDNOSTNO TVEGANJE
|
14. |
Vzpostavijo se trajne in v prihodnost usmerjene politike in procesi za merjenje in upravljanje neto pozicije sredstev ter zahteve. Preučijo se različni scenariji, predpostavke, ki so podlaga za odločitve v zvezi z neto pozicijami sredstev, pa se redno pregledujejo. |
|
15. |
Pripravijo se krizni načrti za ravnanje v primerih likvidnostnih kriz. |
PRILOGA VI
STANDARDIZIRANI PRISTOP
Del 1 – Uteži tveganja
1. IZPOSTAVLJENOSTI DO ENOT CENTRALNE RAVNI DRŽAV ALI CENTRALNIH BANK
1.1. Obravnava
|
1. |
Brez poseganja v odstavke 2 do 7 se izpostavljenostim do enot centralne ravni držav in centralnih bank dodeli utež tveganja 100 %. |
|
2. |
Ob upoštevanju odstavka 3 se dodeli izpostavljenostim do enot centralne ravni držav in centralnih bank, za katere je na razpolago bonitetna ocena imenovane zunanje bonitetne institucije (ECAI), utež tveganja v skladu s tabelo 1, glede na šest stopenj na lestvici ocenjevanja kreditne kvalitete, ki jih dodelijo pristojni organi bonitetnim ocenam primernih ECAI. |
Tabela 1
|
Stopnja kreditne kvalitete |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
|
Utež tveganja |
0 % |
20 % |
50 % |
100 % |
100 % |
150 % |
|
3. |
Izpostavljenostim do Evropske centralne banke se dodeli utež tveganja 0 %. |
1.2. Izpostavljenosti v nacionalni valuti kreditojemalca
|
4. |
Izpostavljenostim do enot centralne ravni držav in centralnih bank držav članic, denominiranim in financiranim v domači valuti centralne ravni države in centralne banke, se dodeli utež tveganja z vrednostjo 0 %. |
|
5. |
Kadar pristojni organi tretje države, katere nadzorna in regulativna ureditev je vsaj enakovredna tisti, ki se uporablja v Skupnosti, dodelijo utež tveganja, ki je nižja od uteži, navedene v odstavkih 1 do 2, izpostavljenostim do enot centralne ravni svoje države in centralne banke, denominiranim in financiranim v domači valuti, lahko države članice dovolijo svojim kreditnim institucijam, da takim izpostavljenostim dodelijo uteži tveganja na enak način. |
1.3. Uporaba bonitetnih ocen kreditnih izvoznih agencij
|
6. |
Bonitetne ocene kreditne izvozne agencije priznajo pristojni organi, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
|
|
7. |
Izpostavljenostim, za katere je za namene tehtanja tveganosti priznana bonitetna ocena kreditne izvozne agencije, se dodeli utež tveganja v skladu s tabelo 2. |
Tabela 2
|
MEIP |
0 |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
|
Utež tveganja |
0 % |
0 % |
20 % |
50 % |
100 % |
100 % |
100 % |
150 % |
2. IZPOSTAVLJENOSTI DO ENOT REGIONALNE ALI LOKALNE RAVNI DRŽAV
|
8. |
Brez poseganja v odstavke 9 do 11 se izpostavljenostim do enot regionalne ali lokalne ravni držav dodeli utež tveganja na enak način kakor se izpostavljenostim do institucij. Ta obravnava je neodvisna od diskrecijske pravice iz člena 80(3). Prednostna obravnava za kratkoročne izpostavljenosti iz odstavkov 31, 32 in 37 se ne uporablja. |
|
9. |
Izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni države se lahko obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni države, pod jurisdikcijo katere so ustanovljene, če ni nikakršne razlike v tveganju med takimi izpostavljenostmi, zato ker imajo enote regionalne in lokalne ravni države moč pridobivanja prihodkov ter zaradi obstoja posebnih institucionalnih ureditev, ki zmanjšujejo tveganje neplačila. Pristojni organi pripravijo in objavijo seznam enot regionalne in lokalne ravni države, katerim se dodeli utež tveganja kot enotam centralne ravni države. |
|
10. |
Izpostavljenosti do cerkev in verskih skupnosti se obravnavajo kot izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni držav, če so cerkve in verske skupnosti ustanovljene v obliki pravnih oseb javnega prava in če pobirajo davke v skladu z zakonodajo, ki jim daje to pravico, pri tem je izvzet odstavek 9. V tem primeru se za namene člena 89(1)(a) ne izključi odobritve za uporabo pododdelka 1 oddelka 3 poglavja 2 naslova V. |
|
11. |
Kadar pristojni organi pod jurisdikcijo tretje države, katere nadzorna in regulativna ureditev je vsaj enakovredna tisti, ki se uporablja v Skupnosti, obravnavajo izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni države kot izpostavljenosti do enot centralne ravni svoje države, lahko države članice svojim kreditnim institucijam dovolijo, da dodelijo izpostavljenostim do takih enot regionalne in lokalne ravni države uteži tveganja na enak način. |
3. IZPOSTAVLJENOSTI DO UPRAVNIH ORGANOV IN NEKOMERCIALNIH PODJETIJ
3.1. Obravnava
|
12. |
Brez poseganja v odstavke 13 do 17 se izpostavljenostim do upravnih organov in nekomercialnih podjetij dodeli utež tveganja 100 %. |
3.2. Osebe javnega sektorja
|
13. |
Brez poseganja v odstavke 14 do 17 se izpostavljenostim do oseb javnega sektorja dodeli utež tveganja 100 %. |
|
14. |
Ob upoštevanju diskrecijske pravice pristojnih organov se lahko izpostavljenosti do oseb javnega sektorja obravnavajo kot izpostavljenosti do institucij. Pristojni organi uveljavljajo to diskrecijsko pravico neodvisno od uveljavljanja diskrecijske pravice iz člena 80(3). Prednostna obravnava za kratkoročne izpostavljenosti iz odstavkov 31, 32 in 37 se ne uporablja. |
|
15. |
V izjemnih primerih se lahko izpostavljenosti do oseb javnega sektorja obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni države, pod jurisdikcijo katere so ustanovljene, če je tveganje teh izpostavljenosti po mnenju pristojnih organov enako, zato ker dajo enote centralne ravni države ustrezno jamstvo. |
|
16. |
Če pristojni organi ene države članice uveljavljajo diskrecijsko pravico in tako obravnavajo izpostavljenosti do oseb javnega sektorja kot izpostavljenosti do institucij ali kot izpostavljenosti do enot centralne ravni države, pod jurisdikcijo katere so ustanovljene, lahko pristojni organi druge države članice dovolijo svojim kreditnim institucijam, da dodelijo uteži tveganja za izpostavljenosti do takih oseb javnega sektorja na enak način. |
|
17. |
Kadar pristojni organi pod jurisdikcijo tretje države, katere nadzorna in regulativna ureditev je vsaj enakovredna tisti, ki se uporablja v Skupnosti, obravnavajo izpostavljenosti do oseb javnega sektorja kot izpostavljenosti do institucij, lahko države članice svojim kreditnim institucijam dovolijo, da dodelijo izpostavljenostim do takih oseb javnega sektorja uteži tveganja na enak način. |
4. IZPOSTAVLJENOSTI DO MULTILATERALNIH RAZVOJNIH BANK
4.1. Področje uporabe
|
18. |
Za namene členov 78 do 83 se Medameriška investicijska korporacija, Črno-morska trgovinska in razvojna banka in Centralno-ameriška banka za gospodarsko integracijo obravnavajo kot multilateralne razvojne banke (MDB). |
4.2. Obravnava
|
19. |
Brez poseganja v odstavka 20 in 21 se izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank obravnavajo na enak način kot izpostavljenosti do institucij v skladu z odstavki 29 do 32. Prednostna obravnava za kratkoročne izpostavljenosti iz odstavkov 31, 32 in 37 se ne uporablja. |
|
20. |
Izpostavljenostim do naslednjih multilateralnih razvojnih bank se dodeli utež tveganja 0 %:
|
|
21. |
Deležu neplačanega kapitala, vpisanega v Evropski investicijski sklad, se dodeli utež tveganja 20 %. |
5. IZPOSTAVLJENOSTI DO MEDNARODNIH ORGANIZACIJ
|
22. |
Izpostavljenostim do naslednjih mednarodnih organizacij se dodeli utež tveganja 0 %:
|
6. IZPOSTAVLJENOST DO INSTITUCIJ
6.1. Obravnava
|
23. |
Pri določanju uteži tveganja za izpostavljenosti do institucij se uporablja ena od dveh metod, opisanih v odstavkih 26 do 27 in 29 do 32. |
|
24. |
Brez poseganja v druge določbe odstavkov 23 do 39 se izpostavljenosti do finančnih institucij, ki imajo dovoljenje in ki jih nadzirajo pristojni organi za dovoljenje in nadzor kreditnih institucij in za katere veljajo enakovredne bonitetne zahteve kot za kreditne institucije, obravnavajo kot izpostavljenosti do institucij. |
6.2. Spodnja meja uteži tveganja za izpostavljenosti do neocenjenih institucij
|
25. |
Izpostavljenostim do neocenjene institucije se ne dodeli nižja utež tveganja od tiste, ki se uporablja za izpostavljenosti do enot centralne ravni njene države. |
6.3. Metoda na osnovi uteži tveganja enot centralne ravni države
|
26. |
Izpostavljenostim do institucij se dodelijo uteži tveganja v skladu s tabelo 3 glede na stopnjo kreditne kvalitete, ki se dodeli izpostavljenostim do enot centralne ravni države, pod jurisdikcijo katere je ustanovljena institucija. |
Tabela 3
|
Stopnja kreditne kvalitete, dodeljena enotam centralne ravni države |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
|
Utež tveganja izpostavljenosti |
20 % |
50 % |
100 % |
100 % |
100 % |
150 % |
|
27. |
Utež tveganja za izpostavljenosti do institucij, ustanovljenih v državah, katerih enote centralne ravni države niso ocenjene, ne presega 100 %. |
|
28. |
Za izpostavljenosti do institucij s trimesečnim ali krajšim prvotnim dejanskim rokom trajanja je utež tveganja 20 %. |
6.4. Metoda na osnovi bonitetne ocene
|
29. |
Izpostavljenostim do institucij s prvotno dejansko zapadlostjo več kakor tri mesece, za katere je na razpolago bonitetna ocena imenovane ECAI, se dodeli utež tveganja v skladu s tabelo 4, glede na šest stopenj na lestvici ocenjevanja kreditne kvalitete, ki jih dodelijo pristojni organi bonitetnim ocenam primernih ECAI. |
Tabela 4
|
Stopnja kreditne kvalitete |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
|
Utež tveganja |
20 % |
50 % |
50 % |
100 % |
100 % |
150 % |
|
30. |
Izpostavljenostim do neocenjenih institucij se dodeli utež tveganja 50 %. |
|
31. |
Izpostavljenostim do institucij s prvotno dejansko zapadlostjo tri mesece ali manj, za katere je na razpolago bonitetna ocena imenovane ECAI, se dodeli utež tveganja v skladu s tabelo 5, glede na šest stopenj na lestvici ocenjevanja kreditne kvalitete, ki jih dodelijo pristojni organi bonitetnim ocenam primernih ECAI. |
Tabela 5
|
Stopnja kreditne kvalitete |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
|
Utež tveganja |
20 % |
20 % |
20 % |
50 % |
50 % |
150 % |
|
32. |
Izpostavljenostim do neocenjenih institucij s prvotno dejansko zapadlostjo tri mesece ali manj se dodeli utež tveganja 20 %. |
6.5. Interakcija s kratkoročnimi bonitetnimi ocenami
|
33. |
Če se za izpostavljenosti do institucij uporabi metoda iz odstavkov 29 do 32, je interakcija s kratkoročnimi ocenami posameznih izpostavljenosti naslednja. |
|
34. |
Če ocene kratkoročne izpostavljenosti ni, se splošna prednostna obravnava za kratkoročne izpostavljenosti, kakor je navedeno v odstavku 31, uporablja za vse izpostavljenosti do institucij z rokom zapadlosti do tri mesece. |
|
35. |
Če obstaja kratkoročna ocena in če taka ocena določa uporabo ugodnejše ali popolnoma enake uteži tveganja kakor uporaba splošne prednostne obravnave kratkoročnih izpostavljenosti, kakor je navedeno v odstavku 31, potem se kratkoročna ocena uporablja samo za navedeno ocenjeno izpostavljenost. Za druge kratkoročne izpostavljenosti se uporablja splošna prednostna obravnava za kratkoročne izpostavljenosti, kakor je navedeno v odstavku 31. |
|
36. |
Če obstaja kratkoročna ocena in če taka ocena določa uporabo manj ugodne uteži tveganja kakor uporaba splošne prednostne obravnave kratkoročnih izpostavljenosti, kakor je navedeno v odstavku 31, potem se splošna prednostna obravnava kratkoročnih izpostavljenosti ne uporablja in se vsem neocenjenim kratkoročnim terjatvam dodeli enaka ocena tveganja kakor se uporablja v skladu z obstoječo kratkoročno oceno. |
6.6. Kratkoročne izpostavljenosti v nacionalni valuti kreditojemalca
|
37. |
Izpostavljenostim do institucij s preostalo zapadlostjo 3 mesece ali manj, denominiranim in financiranim v nacionalni valuti, lahko pristojni organ v primeru obeh metod, opisanih v odstavkih 26 do 27 in 29 do 32, dodeli utež tveganja, ki je eno kategorijo manj ugodna od prednostne uteži tveganja, kakor je opisano v odstavkih 4 in 5 in ki je dodeljena izpostavljenostim do enot centralne ravni države. |
|
38. |
Izpostavljenostim z rokom zapadlosti 3 mesece ali manj, denominiranim in financiranim v nacionalni valuti kreditojemalca, se v nobenem primeru ne dodeli utež tveganja manj kakor 20 %. |
6.7 Naložbe v instrumente regulatornega kapitala
|
39. |
Naložbam v instrumente lastniškega ali regulatornega kapitala, ki jih izdajo institucije, se dodeli utež tveganja 100 %, razen če se ne odštejejo od lastnih sredstev. |
6.8. Obvezne rezerve, ki se vzdržujejo v skladu z zahtevami ECB
|
40. |
Če obstaja izpostavljenost do institucije v obliki obveznih rezerv, ki jih vzdržuje kreditna institucija zaradi zahtev ECB ali centralne banke države članice, lahko države članice dovolijo uporabo uteži tveganja, ki velja za izpostavljenosti do centralne banke zadevne države članice, če
|
7. IZPOSTAVLJENOSTI DO PODJETIJ
7.1. Obravnava
|
41. |
Izpostavljenostim, za katere je na razpolago bonitetna ocena imenovane ECAI, se dodeli utež tveganja v skladu s tabelo 6, glede na šest stopenj na lestvici ocenjevanja kreditne kvalitete, ki jih dodelijo pristojni organi bonitetnim ocenam primernih ECAI. |
Tabela 6
|
Stopnja kreditne kvalitete |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
|
Utež tveganja |
20 % |
50 % |
100 % |
100 % |
150 % |
150 % |
|
42. |
Izpostavljenostim, za katere taka bonitetna ocena ni na razpolago, se dodeli utež tveganja v višini 100 % ali v višini, kot se dodeli enotam centralne ravni države podjetja, če je slednja višja. |
8. IZPOSTAVLJENOSTI DO MAJHNIH DOLŽNIKOV
|
43. |
Izpostavljenostim, ki izpolnjujejo merila iz člena 79(2), se dodeli utež tveganja 75 %. |
9. IZPOSTAVLJENOSTI, ZAVAROVANE Z NEPREMIČNINAMI
|
44. |
Brez poseganja v odstavke 45 do 60 se izpostavljenostim, ki so v celoti zavarovane z nepremičninami, dodeli utež tveganja 100 %. |
9.1. Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine
|
45. |
Izpostavljenostim ali kateremu koli delu izpostavljenosti, ki so v celoti in popolnoma zavarovane, kakor zahtevajo pristojni organi, s hipotekami na stanovanjske nepremičnine, ki jih lastnik ali upravičenec v primeru osebnih investicijskih podjetij zaseda ali oddaja ali jih bo zasedal ali oddajal, se dodeli utež tveganja 35 %. |
|
46. |
Izpostavljenostim, ki so v celoti in popolnoma zavarovane, kakor zahtevajo pristojni organi, z delnicami v finskih stanovanjsko nepremičninskih družbah, ki poslujejo v skladu s finskim Zakonom o nepremičninskih družbah iz leta 1991 ali naknadno sprejeto enakovredno zakonodajo, in ki se nanašajo na stanovanjske nepremičnine, ki jih posojilojemalec zaseda ali oddaja ali jih bo zasedal ali oddajal, se dodeli utež tveganja 35 %. |
|
47. |
Za izpostavljenosti do zakupnika pri poslih zakupa premoženja v zvezi s stanovanjskimi nepremičninami, kjer je kreditna institucija zakupodajalec in ima zakupnik možnost nakupa, se določi 35 % utež tveganja, pod pogojem da se pristojni organ prepriča, da je izpostavljenost kreditne institucije v celoti in popolnoma zavarovana z njeno lastninsko pravico na premoženju. |
|
48. |
Pri izvajanju svoje presoje za namene odstavkov 45 do 47 pristojni organi ugotovijo, da so njihove zahteve izpolnjene le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
|
49. |
Pristojni organi lahko opustijo pogoj iz odstavka 48(b) za izpostavljenosti, ki so v celoti in popolnoma zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, če imajo dokazila, da je na njihovem ozemlju že dolgo prisoten dobro razvit trg stanovanjskih nepremičnin, na katerem so stopnje izgub dovolj nizke, da upravičijo tako obravnavo. |
|
50. |
Če pristojni organi ene države članice uveljavljajo diskrecijsko pravico iz odstavka 49, lahko tudi pristojni organi druge države članice dovolijo svojim kreditnim institucijam, da uporabijo utež tveganja 35 % za take izpostavljenosti, ki so v celoti in popolnoma zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine. |
9.2. Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na poslovne nepremičnine
|
51. |
Ob upoštevanju diskrecijske pravice pristojnih organov se izpostavljenostim ali kateremu koli delu izpostavljenosti, ki so v celoti in popolnoma zavarovane, kakor zahtevajo pristojni organi, s hipotekami na pisarne ali druge poslovne prostore, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, lahko dodeli utež tveganja 50 %. |
|
52. |
Ob upoštevanju diskrecijske pravice pristojnih organov se izpostavljenostim, ki so v celoti in popolnoma zavarovane, kakor zahtevajo pristojni organi, z delnicami v finskih nepremičninskih družbah, ki poslujejo v skladu s finskim Zakonom o nepremičninskih družbah iz leta 1991 ali naknadno sprejeto enakovredno zakonodajo, in ki se nanašajo se na pisarne ali druge poslovne prostore, lahko dodeli utež tveganja 50 %. |
|
53. |
Ob upoštevanju diskrecijske pravice pristojnih organov se izpostavljenostim, ki se nanašajo na posle v zvezi z zakupom premoženja, ki zadeva pisarne ali druge gospodarske objekte, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, ter pri katerih je kreditna institucija zakupodajalec in pri katerih ima zakupnik možnost nakupa, lahko dodeli ocena tveganja 50 %, če je izpostavljenost kreditne institucije po pozitivnem mnenju pristojnih organov v celoti zavarovana z njeno lastninsko pravico na premoženju. |
|
54. |
Odstavki 51 do 53 se uporabljajo ob upoštevanju naslednjih pogojev:
|
|
55. |
Utež tveganja 50 % se uporablja za del posojila, ki ne presega omejitve, izračunane v skladu z enim od naslednjih pogojev:
|
|
56. |
Utež tveganja 100 % se uporablja za del posojila, ki presega omejitve iz odstavka 55. |
|
57. |
Če pristojni organi ene države članice uveljavljajo diskrecijsko pravico iz odstavka 51 do 53, lahko tudi pristojni organi druge države članice dovolijo svojim kreditnim institucijam, da uporabijo utež tveganja 50 % za take izpostavljenosti, ki so v celoti in popolnoma zavarovane s hipotekami na poslovne nepremičnine. |
|
58. |
Pristojni organi lahko opustijo pogoj iz odstavka 54(b) za izpostavljenosti, ki so v celoti in popolnoma zavarovane s hipotekami na poslovne nepremičnine, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, če imajo dokazila, da je na njihovem ozemlju že dolgo prisoten dobro razvit trg poslovnih nepremičnin, na katerem stopnje izgub ne presegajo naslednjih omejitev:
|
|
59. |
Če katera koli omejitev iz odstavka 58 v danem letu ni izpolnjena, upravičenost do uporabe odstavka 58 preneha; dokler pogoji iz odstavka 58 v enem od naslednjih let niso izpolnjeni, velja pogoj iz odstavka 54(b). |
|
60. |
Če pristojni organi ene države članice uveljavljajo diskrecijsko pravico iz odstavka 55, lahko tudi pristojni organi druge države članice dovolijo svojim kreditnim institucijam, da uporabijo utež tveganja 50 % za take izpostavljenosti, ki so v celoti in popolnoma zavarovane s hipotekami na poslovne nepremičnine. |
10. ZAPADLE POSTAVKE
|
61. |
Nezavarovanemu delu postavke, ki je zapadla več kakor 90 dni in presega prag, ki so ga določili pristojni organi, ter odraža ustrezno stopnjo tveganja, se brez poseganja v določbe iz odstavkov 62 do 65 dodeli utež tveganja:
|
|
62. |
Za namen opredelitve zavarovanega dela zapadle postavke so primerna zavarovanja s premoženjem in osebna jamstva, ki so primerna za namene zmanjševanja kreditnega tveganja. |
|
63. |
Ko pa je zapadla postavka v celoti zavarovana z oblikami zavarovanj razen tistih, ki so primerne za namene zmanjševanja kreditnega tveganja, se lahko uporabi utež tveganja 100 % ob upoštevanju diskrecijske pravice pristojnih organov na podlagi strogih operativnih meril, da se zagotovi kakovost zavarovanja s premoženjem, če popravki vrednosti dosežejo 15 % izpostavljenosti vključno s popravki vrednosti. |
|
64. |
Izpostavljenostim iz odstavkov 45 do 50, zmanjšanim za popravke vrednosti, se dodeli utež tveganja 100 %, če so zapadle več kakor 90 dni. Če popravki vrednosti znašajo najmanj 20 % izpostavljenosti vključno s popravki vrednosti, se za preostanek izpostavljenosti lahko utež tveganja zmanjša na 50 % po diskrecijski pravici pristojnih organov. |
|
65. |
Izpostavljenostim iz odstavkov 51 do 60 se dodeli utež tveganja 100 %, če so zapadle več kakor 90 dni. |
11. REGULATORNO ZELO TVEGANE KATOGORIJE POSTAVK
|
66. |
Ob upoštevanju diskrecijske pravice pristojnih organov se izpostavljenostim, povezanim s posebej velikim tveganjem, kakršne so naložbe v podjetja tveganega kapitala in naložbe v kapital nejavnih družb, se dodeli utež tveganja 150 %. |
|
67. |
Pristojni organi lahko dovolijo, da se nezapadlim postavkam, ki se jim v skladu z določbami prejšnjih oddelkov dodeli utež tveganja 150 % in za katere so bili oblikovani popravki vrednosti, dodeli utež tveganja:
|
12. IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA NALOŽB V KRITE OBVEZNICE
|
68. |
„Krite obveznice“ so obveznice, kakor so opredeljene v členu 22(4) Direktive 85/611/EGS in ki so zavarovane s katerim koli naslednjimi primernimi sredstvi:
Za te namene velja „zavarovan“ tudi za primere, v katerih so premoženjske vrednosti, opisane v pododstavkih od (a) do (f), namenjene izključno varovanju imetnikov kritih obveznic pred izgubo v skladu z veljavnimi pravnimi predpisi. Do 31. decembra 2010 se zgornja meja 20 % za prednostne delnice, ki jih je izdal francoski sklad Fonds Communs de Créances ali podobna ustanova za listinjenje v skladu s pododstavkoma (d) in (e) ne uporablja, če za te prednostne delnice ni na razpolago bonitetna ocena imenovane zunanje bonitetne institucije, ki je najboljša bonitetna skupina, ki jo je bonitetna institucija podelila kritim obveznicam. Pred pretekom tega obdobja se ta prehodna ureditev preveri; na podlagi tega preverjanja lahko Komisija z nadaljnjo revizijsko klavzulo ali brez takšne klavzule podaljša obdobje, kjer je to ustrezno v skladu s postopkom iz člena 151(2). Do 31. decembra 2010 se lahko odstotni delež 60 % iz pododstavka (f) nadomesti z odstotnim deležem 70 %. Pred pretekom tega obdobja se to prehodno ureditev preveri in na podlagi tega preverjanja lahko Komisija z nadaljnjo revizijsko klavzulo ali brez takšne klavzule podaljša obdobje, kjer je to ustrezno v skladu s postopkom iz člena 151(2). |
|
69. |
Kreditne institucije za nepremičnine, s katerimi so zavarovane krite obveznice, izpolnjujejo minimalne zahteve iz odstavka 8 dela 2 Priloge VIII in pravila za vrednotenje iz odstavkov 62 do 65 dela 3 Priloge VIII. |
|
70. |
Ne glede na odstavke 68 in 69 so krite obveznice, ki ustrezajo opredelitvi iz člena 22(4) Direktive 85/611/EGS in so izdane pred 31. decembrom 2007, prav tako upravičene do prednostne obravnave do njihove zapadlosti. |
|
71. |
Kritim obveznicam se dodeli utež tveganja na podlagi uteži tveganja, dodeljene nadrejenim nezavarovanim izpostavljenostim do kreditne institucije, ki jih je izdala. Uporabljajo se naslednje povezave med utežmi tveganja:
|
13. POSTAVKE IZ NASLOVA POZICIJ LISTINJENJA
|
72. |
Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za pozicije listinjenja se določijo v skladu z določbami členov 94 do 101. |
14. KRATKOROČNE IZPOSTAVLJENOSTI DO INSTITUCIJ IN PODJETIJ
|
73. |
Kratkoročnim izpostavljenostim do institucij ali podjetij, za katere je na razpolago bonitetna ocena imenovane ECAI, se dodeli utež tveganja v skladu s tabelo 7, glede na šest stopenj na lestvici ocenjevanja kreditne kvalitete, ki jih dodelijo pristojni organi bonitetnim ocenam primernih ECAI: |
Tabela 7
|
Stopnja kreditne kvalitete |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
|
Utež tveganja |
20 % |
50 % |
100 % |
150 % |
150 % |
150 % |
15. IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA NALOŽB V INVESTICIJSKE SKLADE (CIU)
|
74. |
Brez poseganja v odstavke 75 do 81 se izpostavljenostim do investicijskih skladov (CIU) dodeli utež tveganja 100 %. |
|
75. |
Izpostavljenostim iz naslova naložb v investicijske sklade, za katere je na razpolago bonitetna ocena imenovane ECAI, se dodeli utež tveganja v skladu s tabelo 8, glede na šest stopenj na lestvici ocenjevanja kreditne kvalitete, ki jih dodelijo pristojni organi bonitetnim ocenam primernih ECAI. |
Tabela 8
|
Stopnja kreditne kvalitete |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
|
Utež tveganja |
20 % |
50 % |
100 % |
100 % |
150 % |
150 % |
|
76. |
Če pristojni organi menijo, da je pozicija v investicijskem skladu povezana s posebej velikimi tveganji, zahtevajo, naj se navedeni poziciji dodeli utež tveganja 150 %. |
|
77. |
Kreditne institucije lahko določijo utež tveganja za investicijski sklad, kakor je določeno v odstavkih 79 do 81, če so izpolnjena naslednja merila primernosti:
|
|
78. |
Če pristojni organ kot primernega odobri investicijski sklad iz tretje države, kakor je navedeno v odstavku 77(a), potem pristojni organ v drugi državi članici lahko uporabi to priznanje, ne da bi še sam opravil ocenjevanje. |
|
79. |
Če kreditna institucija pozna osnovne izpostavljenosti investicijskega sklada, lahko navedene osnovne izpostavljenosti obravnava za izračun povprečne uteži tveganja za investicijski sklad v skladu z metodami iz člena 78 do 83. |
|
80. |
Če kreditna institucija ne pozna osnovnih izpostavljenosti investicijskega sklada, lahko izračuna povprečno utež tveganja za investicijski sklad v skladu z metodami iz členov 78 do 83 ob upoštevanju naslednjih pravil: predpostavlja se, da investicijski sklad najprej vlaga, v največjem dovoljenem obsegu v okviru svojega mandata, v kategorije izpostavljenosti, ki imajo najvišje kapitalske zahteve, nato pa vlaga v padajočem vrstnem redu, dokler ne doseže skupne omejitve naložb. |
|
81. |
Kreditnim institucijam lahko izračun uteži tveganja za investicijski sklad in poročilo o njej pripravijo tretje stranke v skladu z metodami iz odstavkov 79 in 80, če je ustrezno zagotovljena pravilnost izračuna in poročila. |
16. DRUGE POSTAVKE
16.1. Obravnava
|
82. |
Opredmetenim osnovnim sredstvom po členu 4(10) Direktive 86/635/EGS se dodeli utež tveganja 100 %. |
|
83. |
Aktivnim časovnim razmejitvam, za katere institucija ne more določiti protipostavke v skladu z Direktivo 86/635/EGS, se dodeli utež tveganja 100 %. |
|
84. |
Denarju na poti se dodeli utež tveganja 20 %. Denarnim sredstvom v blagajni in enakovrednim denarnim postavkam se dodeli utež tveganja 0 %. |
|
85. |
Države članice lahko dovolijo utež 10 % za izpostavljenosti do institucij, specializiranih za medbančne trge in trge javnega dolga v svojih matičnih državah članicah, ki so pod strogim nadzorom pristojnih organov, če so navedene aktivne postavke v celoti in povsem zavarovane, kakor zahtevajo pristojni organi matičnih držav članic, s postavkami, katerim je dodeljena utež tveganja 0 % ali 20 % in ki jih pristojni organi matičnih držav članic priznajo kot ustrezno zavarovanje s premoženjem. |
|
86. |
Naložbam v lastniški kapital ali druge kapitalske udeležbe, razen če se odštejejo od lastnih sredstev, se dodeli utež tveganja vsaj 100 %. |
|
87. |
Zlatu v lastnem trezorju ali na posebni lokaciji, v količini, ki ustreza obveznostim iz tovrstnega naslova, se dodeli utež tveganja 0 %. |
|
88. |
Pri pogodbah o prodaji in ponovnem nakupu sredstev in dokončnih nestandardiziranih terminskih nakupih se uporabijo uteži tveganja, ki veljajo za instrumente, na katere se zadevne pogodbe nanašajo, in ne za nasprotne stranke v poslu. |
|
89. |
Če kreditna institucija zagotavlja kreditno zavarovanje za vrsto izpostavljenosti pod pogojem, da n-to neplačilo med izpostavljenostmi povzroči plačilo in da ta kreditni dogodek prekine pogodbo, in če ima produkt zunanjo bonitetno oceno primerne ECAI, se uporabljajo uteži tveganja, predpisane v členih 94 do 101. Če produkt nima bonitetne ocene primerne ECAI, se uteži tveganja za izpostavljenosti, ki jih vsebuje košara, seštejejo, razen izpostavljenosti n-1, do največ 1 250 % in pomnožijo z nominalnim zneskom zavarovanja, ki ga zagotavlja kreditni izvedeni finančni instrument, za pridobitev zneska tveganju prilagojene aktive. Izpostavljenosti n-1, ki se izključijo iz seštevka, se določijo na podlagi tega, da vključujejo tiste izpostavljenosti, od katerih vsaka povzroča nižji znesek tveganju prilagojene izpostavljenosti kakor znesek tveganju prilagojene izpostavljenosti katere koli izpostavljenosti, ki je vključena v seštevek. |
Del 2 – Priznavanje ECAI in vzporejanje njihovih bonitetnih ocen
1. METODOLOGIJA
1.1. Objektivnost
|
1. |
Pristojni organi preverijo, ali je metodologija za dodeljevanje bonitetnih ocen stroga, sistematična, trajna in se potrjuje na podlagi preteklih izkušenj. |
1.2. Neodvisnost
|
2. |
Pristojni organi preverijo, ali na metodologijo ne vplivajo zunanji politični vplivi ali omejitve ter ekonomski pritiski, ki bi lahko vplivali na bonitetno oceno. |
|
3. |
Neodvisnost metodologije ECAI ocenjujejo pristojni organi v skladu z dejavniki, kakršni so:
|
1.3. Redno pregledovanje
|
4. |
Pristojni organi preverijo, ali se bonitetne ocene ECAI redno pregledujejo in se odzivajo na spremembe finančnih pogojev. Taki pregledi potekajo po vseh pomembnejših dogodkih in vsaj enkrat na leto. |
|
5. |
Pred vsakim priznanjem pristojni organi preverijo, ali je metodologija ocenjevanja za vsak tržni segment vzpostavljena v skladu s standardi, kakršni so naslednji:
|
|
6. |
Pristojni organi sprejmejo vse potrebne ukrepe, da jih ECAI takoj obvestijo o vseh bistvenih spremembah metodologije, ki jo uporabljajo za dodeljevanje bonitetnih ocen. |
1.4. Transparentnost in razkritje
|
7. |
Pristojni organi sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo javno razpoložljivost načel metodologije, ki jo uporablja ECAI za oblikovanje svojih bonitetnih ocen, da se lahko vsi morebitni uporabniki odločijo, ali so pridobljene razumno. |
2. POSAMEZNE BONITETNE OCENE
2.1. Verodostojnost in tržno sprejemanje:
|
8. |
Pristojni organi preverijo, ali uporabniki bonitetnih ocen na trgu priznavajo posamezne bonitetne ocene ECAI kot verodostojne in zanesljive. |
|
9. |
Verodostojnost ocenjujejo pristojni organi v skladu z dejavniki, kakršni so:
|
2.2. Transparentnost in razkritje
|
10. |
Pristojni organi preverijo, ali so posamezne bonitetne ocene dostopne po enakih pogojih vsaj vsem kreditnim institucijam, ki imajo upravičen interes do teh posameznih bonitetnih ocen. |
|
11. |
Pristojni organi zlasti preverijo, ali so posamezne bonitetne ocene na razpolago strankam, ki niso domače, po enakih pogojih kakor domačim kreditnim institucijam, ki imajo upravičen interes do teh posameznih bonitetnih ocen. |
3. „VZPOREJANJE“
|
12. |
Za razlikovanje med ustreznimi stopnjami tveganja, ki jih izraža bonitetna ocena, pristojni organi obravnavajo kvantitativne dejavnike, kakršni so dolgoročna stopnja neplačila, povezana z vsemi postavkami, katerim se dodeli ista bonitetna ocena. Za novo ustanovljene ECAI in za tiste, ki imajo samo kratko evidenco podatkov o neplačilih, pristojni organi vprašajo ECAI, katera je po njihovem mnenju dolgoročna stopnja neplačila, povezana z vsemi postavkami, katerim se dodeli ista bonitetna ocena. |
|
13. |
Za razlikovanje med ustreznimi stopnjami tveganja, ki jih izraža bonitetna ocena, pristojni organi obravnavajo kvalitativne dejavnike, kakršni so skupina izdajateljev, ki jih obravnava ECAI, razpon bonitetnih ocen, ki jih dodeljuje ECAI, pomen vsake bonitetne ocene in opredelitev neplačila, ki jo uporablja ECAI. |
|
14. |
Pristojni organi primerjajo stopnje neplačil za vsako bonitetno oceno določene ECAI in jih primerjajo z merilom, določenim na podlagi stopenj neplačil drugih ECAI v skupini izdajateljev, ki po mnenju pristojnih organov predstavljajo enakovredno stopnjo tveganja. |
|
15. |
Če pristojni organi menijo, da so stopnje neplačil za bonitetno ocene določene ECAI bistveno in sistematično višje od določenega merila, dodelijo bonitetni oceni ECAI višjo stopnjo kvalitativnega kreditnega tveganja na lestvici ocenjevanja kreditne kvalitete. |
|
16. |
Če ECAI v primeru, ko pristojni organi povečajo utež tveganja za določeno njeno bonitetno oceno, dokaže, da stopnje neplačil, ugotovljene za to njeno bonitetno oceno niso več bistveno in sistematično višje od sprejetega merila, pristojni organi lahko sklenejo, da bonitetni oceni ECAI vrnejo prvotno stopnjo kvalitativnega kreditnega tveganja na lestvici ocenjevanja kreditne kvalitete. |
Del 3 – Uporaba bonitetnih ocen ECAI za določanje uteži tveganja
1. OBRAVNAVA
|
1. |
Kreditna institucija lahko imenuje eno ali več primernih ECAI, ki se bodo uporabljale za določanje uteži tveganja za aktivo in zunajbilančne postavke. |
|
2. |
Kreditna institucija, ki sklene uporabljati bonitetne ocene, ki jih je pripravila primerna ECAI za nekatere kategorije postavk, mora navedene bonitetne ocene uporabljati dosledno za vse izpostavljenosti iz navedene kategorije. |
|
3. |
Kreditna institucija, ki sklene uporabljati bonitetne ocene, ki jih je pripravila primerna ECAI, jih mora uporabljati trajno in dosledno. |
|
4. |
Kreditna institucija lahko uporablja samo bonitetne ocene ECAI, ki upoštevajo vse zneske tako iz naslova dolgovane glavnice kot iz naslova dolgovanih obresti. |
|
5. |
Če je za ocenjeno postavko od imenovanih ECAI na razpolago samo ena bonitetna ocena, se za določanje uteži tveganja za navedeno postavko uporablja navedena bonitetna ocena. |
|
6. |
Če sta od imenovanih ECAI za ocenjeno postavko na razpolago dve bonitetni oceni, ki ustrezata različnim utežem tveganja, se uporabi višja utež tveganja. |
|
7. |
Če je za ocenjeno postavko od imenovanih ECAI na razpolago več bonitetnih ocen, se uporabita bonitetni oceni, ki dajeta dve najnižji uteži tveganja. Če se najnižji uteži tveganja razlikujeta, se uporabi višja utež tveganja. Če sta najnižji uteži tveganja enaki, se uporabi navedena utež tveganja. |
2. BONITETNA OCENA IZDAJATELJA IN IZDAJE
|
8. |
Če obstaja bonitetna ocena za določen emisijski program ali za odobreno kreditiranje, kateremu pripada postavka, ki predstavlja izpostavljenost, se navedena bonitetna ocena uporabi za določanje uteži tveganja, ki se uporablja za navedeno postavko. |
|
9. |
Če za postavko ne obstaja neposredna bonitetna ocena, ampak obstaja bonitetna ocena za določen emisijski program ali za odobreno kreditiranje, kateremu postavka, ki predstavlja izpostavljenost, ne pripada, ali če obstaja splošna bonitetna ocena za izdajatelja, potem se bonitetna ocena uporablja, če daje višjo utež tveganja, kakor bi bila sicer določena, ali če podaja nižjo utež tveganja in je zadevna izpostavljenost v vseh pogledih uvrščena pari passu ali nadrejeno določenemu emisijskemu programu ali odobrenemu kreditiranju ali nadrejenim nezavarovanim izpostavljenostim do navedenega izdajatelja. |
|
10. |
Namen odstavkov 8 in 9 ni preprečevati uporabo odstavkov 68 do 71 dela 1. |
|
11. |
Bonitetne ocene za izdajatelje v okviru skupine podjetij se ne morejo uporabljati kot bonitetne ocene drugega izdajatelja v okviru iste skupine podjetij. |
3. DOLGOROČNE IN KRATKOROČNE BONITETNE OCENE
|
12. |
Kratkoročne bonitetne ocene se lahko uporabljajo samo za kratkoročno aktivo in zunajbilančne postavke, ki predstavljajo izpostavljenosti do institucij in podjetij. |
|
13. |
Kratkoročna bonitetna ocena se uporablja samo za postavko, na katero se kratkoročna bonitetna ocena nanaša, in se ne uporablja za izpeljevanje uteži tveganja za katero koli drugo postavko. |
|
14. |
Ne glede na odstavek 13, če ocenjeno kratkoročno odobreno kreditiranje prejme utež tveganja 150 %, potem vse neocenjene nezavarovane kratkoročne in dolgoročne izpostavljenosti do navedenega dolžnika prav tako dobijo utež tveganja 150 %. |
|
15. |
Ne glede na odstavek 13, če ocenjeno kratkoročno odobreno kreditiranje prejme utež tveganja 50 %, nobena neocenjena kratkoročna izpostavljenost ne prejme uteži tveganja manj kot 100 %. |
4. POSTAVKE V DOMAČI IN TUJI VALUTI
|
16. |
Bonitetna ocena, ki se nanaša na postavko, denominirano v domači valuti dolžnika, se ne more uporabljati za izpeljavo uteži tveganja za drugo izpostavljenost do istega dolžnika, ki je denominirana v tuji valuti. |
|
17. |
Ne glede na odstavek 16, če izpostavljenost nastane zaradi udeležbe kreditne institucije v posojilu, ki ga je odobrila multilateralna razvojna banka, katere status prednostnega upnika je priznan na trgu, pristojni organi lahko dovolijo, da se bonitetna ocena, izdelana za postavko v domači valuti dolžnika, uporabi za namene določitve uteži tveganja. |
PRILOGA VII
PRISTOP NA OSNOVI NOTRANJIH BONITETNIH OCEN
Del 1 – Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneski pričakovanih izgub
1. IZRAČUN ZNESKOV TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI ZA KREDITNO TVEGANJE
|
1. |
Če ni navedeno drugače, se vhodni parametri verjetnosti neplačila (PD), izgube ob neplačilu (LGD) in vrednosti zapadlosti (M) določijo kakor je navedeno v delu 2, vrednost izpostavljenosti pa se določi kakor je navedeno v delu 3. |
|
2. |
Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za vsako izpostavljenost se izračuna v skladu z naslednjimi formulami: |
1.1. Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti do podjetij, institucij ter enot centralne ravni držav in centralnih bank.
|
3. |
Ob upoštevanju odstavkov 5 do 9 se zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti do podjetij, institucij ter enot centralne ravni držav in centralnih bank izračunajo v skladu z naslednjimi formulami: Korelacija (R) = 0,12 × (1 – EXP (– 50 * PD ))/(1 – EXP (– 50)) + 0,24 * [1 – (1 – EXP (– 50 * PD ))/(1 - EXP (– 50))] Faktor zapadlosti (b) = (0.11852 – 0.05478 * ln(PD))2 Utež tveganja (RW) = (LGD * N[(1 – R) 0,5 * G(PD) + (R/(1 – )) 0,5 * G(0,999)] – PD * LGD * (1 – 1,5 * b) -1 * (1 + (M – 2,5) * b) * 12,5 * 1,06 N(x) označuje kumulativno porazdelitveno funkcijo za standardizirano normalno slučajno spremenljivko (to je verjetnost, da je normalna slučajna spremenljivka s povprečjem nič in varianco ena, manjša ali enaka x). G(z) označuje inverzno kumulativno porazdelitveno funkcijo za standardizirano normalno slučajno spremenljivko (to je vrednost x tako, da N(x) = z). Če je PD = 0, znaša RW: 0. Če je PD = 1, velja naslednje:
kjer je ELBE najboljša ocena pričakovane izgube kreditne institucije za neplačane izpostavljenosti iz odstavka 8 dela 4 te priloge. Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti = RW * vrednost izpostavljenosti |
|
4. |
Znesek tveganju prilagojene izpostavljenosti za vsako izpostavljenost, ki izpolnjuje zahteve, določene v odstavku 29 dela 1 Priloge VIII in odstavku 22 dela 2 Priloge VIII, se lahko prilagodi v skladu z naslednjo formulo: Znesek tveganju prilagojene izpostavljenosti = RW * vrednost izpostavljenosti * (0.15 + 160 * PDpp)] kjer je PDpp = PD izdajatelja zavarovanja RW se izračuna z uporabo ustrezne formule za utež tveganja, določene v odstavku 3 za zavarovano izpostavljenost, PD dolžnika in LGD primerljive neposredne izpostavljenosti do izdajatelja zavarovanja. Faktor zapadlosti (b) se izračuna z uporabo nižjega izmed PD dajalca zavarovanja in PD dolžnika. |
|
5. |
Za izpostavljenosti do podjetij, kjer skupna letna prodaja za konsolidirano skupino, v katero spada podjetje, znaša manj kakor 50 milijonov evrov, lahko kreditne institucije uporabijo naslednjo korelacijsko formulo za izračun uteži tveganja za izpostavljenosti do podjetij. V tej formuli je S izražen kot skupna letna prodaja v milijonih evrov, s tem da 5 milijonov evrov ≤ S ≤ 50 milijonov eurov. Evidentirana prodaja, ki znaša manj kakor 5 milijonov eurov, se obravnava kot enakovredna 5 milijonom eurov. Skupna letna prodaja za odkupljene denarne terjatve je tehtano povprečje posameznih izpostavljenosti v skupini. Korelacija (R) = 0,12 × (1 – EXP (– 50 * PD ))/(1 – EXP (– 50)) + 0,24 * [1 – (1 – EXP (– 50 * PD ))/(1 – EXP (– 50))]– 0,04 * (1 – ( S – 5)/45) Kreditne institucije nadomestijo bilančno vsoto konsolidirane skupine za skupno letno prodajo, kadar skupna letna prodaja ni pomemben kazalec velikosti podjetja in je bilančna vsota pomembnejši kazalec kakor skupna letna prodaja. |
|
6. |
Kreditna institucija izpostavljenostim posebnih kreditnih aranžmajev, pri katerih ne more dokazati, da njene ocene PD ustrezajo minimalnim zahtevam iz dela 4, dodeli uteži tveganja v skladu s tabelo 1. Tabela 1
Pristojni organi lahko dovolijo kreditni instituciji, da na splošno dodeli prednostne uteži tveganja 50 % za izpostavljenosti v kategoriji 1 in uteži tveganja 70 % za izpostavljenosti v kategoriji 2, če so prevzete značilnosti in druge značilnosti tveganj dovolj močne za ustrezno kategorijo. Pri dodeljevanju uteži tveganj za izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev kreditne institucije upoštevajo naslednje dejavnike: finančna trdnost, politično in pravno okolje, značilnosti posla in/ali sredstva, finančno stabilnost sponzorja in izvajalca, vključno z morebitnim pritokom dohodka iz javno-zasebnega partnerstva, zavarovalni paket. |
|
7. |
Kreditne institucije morajo glede odkupljenih denarnih terjatev do podjetij izpolnjevati minimalne zahteve iz odstavkov 105 do 109 v delu 4. Za odkupljene denarne terjatve do podjetij, ki poleg tega izpolnjujejo pogoje iz odstavka 14, in če bi bilo neupravičeno obremenjujoče za kreditno institucijo uporabljati standarde za količinsko opredelitev tveganja za izpostavljenosti do podjetij, kakor je navedeno za te denarne terjatve v delu 4, se lahko uporabljajo standardi za količinsko opredelitev tveganj za izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno iz dela 4. |
|
8. |
Za odkupljene denarne terjatve do podjetij se lahko vračljivi popusti za odkupe, zavarovanja s premoženjem ali delna osebna jamstva, ki zagotavljajo varovanje pred prvo izgubo v primeru izgube iz naslova neplačil, izgube iz naslova zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev, ali obojega, obravnavajo kakor pozicije ob prvi izgubi na podlagi listinjenja v okviru pristopa IRB. |
|
9. |
Če institucija zagotavlja kreditno zavarovanje za vrsto izpostavljenosti pod pogojem, da n-to neplačilo med izpostavljenostmi povzroči plačilo, in da ta kreditni dogodek prekine pogodbo, če ima produkt zunanjo bonitetno oceno primerne ECAI, se uporabljajo uteži tveganja, predpisane v členih 94 do 101. Če proizvod nima bonitetne ocene primerne ECAI, se uteži tveganja izpostavljenosti, ki jih vsebuje košara, seštejejo, razen izpostavljenosti n-1, če vsota pričakovanih izgub, pomnožena z 12.5, in zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti ne presega nominalnega zneska zavarovanja, ki ga zagotavlja kreditni izvedeni finančni instrument, pomnožen z 12.5. Izpostavljenosti n-1, ki se zključijo iz seštevka, se določijo na podlagi tega, da vključujejo tiste izpostavljenosti, od katerih vsaka povzroča nižji znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti kakor znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti katere koli izpostavljenosti, ki je vključena v seštevek. |
1.2. Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno:
|
10. |
Ob upoštevanju odstavkov 12 in 13 se zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno izračunajo v skladu z naslednjimi formulami: Korelacija (R) = 0,03 × (1 – EXP (– 35 * PD ))/(1 – EXP (– 35)) + 0,16 * [1 –(1 – EXP (– 35 * PD ))/(1 – EXP (– 35))] Utež tveganja (RW): (LGD * N[(1 – R) 0,5 * G(PD) + (R/(1 – R)) 0,5 * G(0,999)] – PD * LGD) * 12,5 * 1,06 N(x) označuje kumulativno porazdelitveno funkcijo za standardizirano normalno slučajno spremenljivko (to je verjetnost, da je normalna slučajna spremenljivka s povprečjem nič in varianco ena, manjša ali enaka x). G(z) označuje inverzno kumulativno porazdelitveno funkcijo za standardizirano normalno slučajno spremenljivko (to je vrednost x tako, da N(x) = z). če je PD = 1 (neplačana izpostavljenost), znaša RW: Max {0,12.5*(LGD-ELBE)}; kjer je ELBE najboljša ocena pričakovane izgube kreditne institucije za neplačane izpostavljenosti iz odstavka 80 dela 4. Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti = RW * vrednost izpostavljenosti |
|
11. |
Znesek tveganja prilagojenih izpostavljenosti za vsako izpostavljenost do majhnih ali srednje velikih podjetij, kakor so opredeljena v členu 86(4), ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 29 dela 1 Priloge VIII in odstavka 22 dela 2 Priloge VIII se lahko izračunajo v skladu z odstavkom 4. |
|
12. |
Za izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno, zavarovane z nepremičninami, korelacija (R) z vrednostjo 0,15 nadomesti vrednost korelacije, dobljeno s korelacijsko formulo iz odstavka 10. |
|
13. |
Za kvalificirane obnavljajoče se izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno, kakor je opredeljeno v (a) do (e), korelacija (R) z vrednostjo 0,04 nadomesti vrednost korelacije, dobljeno s korelacijsko formulo iz odstavka 10. Izpostavljenosti se opredelijo kot kvalificirane obnavljajoče se izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
Ne glede na točko (b) lahko pristojni organi obravnavajo izpostavljenost kot nezavarovano tudi kadar je zavarovana s splošnim zavarovanjem, ki pokriva več izpostavljenosti istega dolžnika. V teh primerih se poplačila iz zavarovanja ne upoštevajo pri oceni LGD. |
|
14. |
Odkupljene denarne terjatve so upravičene do obravnave v okviru kategorije izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno, če izpolnjujejo minimalne zahteve iz odstavkov 105 do 109 dela 4 in naslednje pogoje:
|
|
15. |
Za odkupljene denarne terjatve se lahko vračljivi popusti za odkupe, zavarovanja s premoženjem ali delna osebna jamstva, ki zagotavljajo varovanje pred prvo izgubo v primeru izgube iz naslova neplačila, izgube iz naslova tveganja zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev, ali obojega, obravnavajo kakor pozicije ob prvi izgubi na podlagi listinjenja v okviru pristopa IRB. |
|
16. |
Za hibridne skupine odkupljenih denarnih terjatev iz naslova bančništva na drobno, pri katerih kreditne institucije, ki so jih odkupile, ne morejo ločiti izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami, in kvalificirane obnavljajoče se izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno od drugih izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno, se uporablja utež tveganja iz naslova bančništva na drobno, ki ustvarja največje kapitalske zahteve za navedene izpostavljenosti. |
1.3. Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov
|
17. |
Kreditna institucija lahko uporablja različne pristope za različne portfelje, če kreditna institucija interno tudi sama uporablja različne pristope. Če kreditna institucija uporablja različne pristope, dokaže pristojnim organom, da je njena izbira dosledna in da ni odvisna od regulatorne arbitraže. |
|
18. |
Ne glede na odstavek 17 lahko pristojni organi dovolijo dodelitev zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov podjetjem, ki opravljajo pomožne storitve v skladu z obravnavo drugih sredstev iz naslova nekreditnih obveznosti. |
1.3.1. Pristop enostavnih uteži tveganja
|
19. |
Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti se izračunajo v skladu z naslednjo formulo: Utež tveganja (RW) = 190 % za izpostavljenosti iz naslova naložb v kapital nejavnih družb v dovolj raznovrstnih portfeljih. Utež tveganja (RW) = 290 % za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, s katerimi se trguje na borzi. Utež tveganja (RW) = 370 % za vse druge izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov. Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti = RW * vrednost izpostavljenosti |
|
20. |
Kratke pozicije denarnih sredstev in izvedeni finančni instrumenti v bančni knjigi se lahko izravnajo z dolgimi pozicijami v istih posameznih zalogah, če so bili ti instrumenti izrecno določeni kot varovanja posebnih izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov in če zagotavljajo varovanje za vsaj še eno leto. Druge kratke pozicije se obravnavajo, kakor da so dolge pozicije z ustreznimi utežmi tveganja, ki se uporabljajo za absolutno vrednost vsake pozicije. V okviru pozicij z neusklajeno zapadlostjo se uporablja metoda za izpostavljenosti do podjetij iz odstavka 16 dela 2 Priloge VII. |
|
21. |
Kreditne institucije lahko priznajo osebno kreditno zavarovanje, pridobljeno za izpostavljenost iz naslova lastniških instrumentov, v skladu z metodami iz členov 90 do 93. |
1.3.2. Pristop PD/LGD
|
22. |
Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti se izračunajo v skladu z formulami iz odstavka 3. Če kreditne institucije nimajo dovolj informacij za uporabo opredelitve neplačila iz odstavkov 44 do 48 v delu 4, se za uteži tveganja uporabi faktor povečanja 1,5. |
|
23. |
Na ravni posamezne izpostavljenosti vsota pričakovane izgube, pomnožene z 12,5, in zneska tveganju prilagojene izpostavljenosti, ne presega vrednosti izpostavljenosti, pomnožene z 12,5. |
|
24. |
Kreditne institucije lahko priznajo osebno kreditno zavarovanje, pridobljeno za izpostavljenost iz naslova lastniških instrumentov v skladu z metodami iz členov 90 do 93. Za to se uporablja LGD 90 % za izpostavljenost do ponudnika varovanja. Za izpostavljenosti iz naslova naložb v kapital nejavnih družb v dovolj raznovrstnih portfeljih se lahko uporabi LGD 65 %. Za te namene M znaša 5 let. |
1.3.3. Pristop internih modelov
|
25. |
Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti so enaki morebitni izgubi iz izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov institucije, dobljeni z uporabo internih modelov tvegane vrednosti ob upoštevanju 99. percentila enostranskega intervala zaupanja za razliko med četrtletnimi donosi in ustrezno netvegano stopnjo, izračunano v dolgoročnem vzorčnem obdobju, pomnoženo z 12,5. Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti na ravni posamezne izpostavljenosti niso manjši od vsote minimalnih zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, zahtevanih na podlagi pristopa PD/LGD, in ustreznih pričakovanih izgub, pomnoženih z 12,5 in izračunanih na osnovi vrednosti, določenih v odstavku 24(a) dela 2, in ustreznih vrednosti LGD iz odstavkov 25 in 26 dela 2. |
|
26. |
Kreditne institucije lahko priznajo osebno kreditno zavarovanje, pridobljeno za pozicijo lastniških instrumentov. |
1.4. Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za druga sredstva iz naslova nekreditnih obveznosti.
|
27. |
Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti se izračunajo v skladu s formulo: Znesek tveganju prilagojene izpostavljenost = 100 % * vrednost izpostavljenosti, razen če je izpostavljenost preostala vrednost. V tem primeru mora biti upoštevana za vsako leto in izračunana kot sledi: 1/t * 100 % * vrednost izpostavljenosti; pri čemer t predstavlja število let trajanja pogodbe o zakupu. |
2. IZRAČUN ZNESKOV TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI ZA TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI ODKUPLJENIH DENARNIH TERJATEV
|
28. |
Uteži tveganja za tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev do podjetij in iz naslova bančništva na drobno: Uteži tveganja se izračunajo v skladu z formulo iz odstavka 3. Vhodni parametri PD in LGD se določijo kakor je navedeno v delu 2, vrednost izpostavljenosti se določi kakor je navedeno v delu 3, M pa je 1 leto. Če lahko kreditne institucije dokažejo pristojnim organom, da tveganje zmanjšanja vrednosti ni bistveno, ga ni treba upoštevati. |
3. IZRAČUN ZNESKOV PRIČAKOVANIH IZGUB
|
29. |
Če ni navedeno drugače, se vhodni parametri PD in LGD določijo, kakor je navedeno v delu 2, vrednost izpostavljenosti pa se določi, kakor je navedeno v delu 3. |
|
30. |
Zneski pričakovane izgube za izpostavljenosti do podjetij, institucij, enot centralne ravni držav in centralnih bank ter izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno se izračunajo v skladu z naslednjimi formulami: Pričakovana izguba (EL) = PD × LGD Znesek pričakovane izgube = EL × vrednost izpostavljenosti Za neplačane izpostavljenosti (PD = 1), za katere kreditne institucije uporabljajo lastne ocene LGD, je EL=ELBE, kar pomeni, da je to najboljša ocena pričakovane izgube kreditne institucije za neplačane izpostavljenosti iz odstavka 80 dela 4 te priloge. Za izpostavljenosti, ki se obravnavajo, kot je določeno v odstavku 4 dela 1, je EL enak 0. |
|
31. |
Vrednosti EL za izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev, pri katerih institucije uporabljajo metode iz odstavka 6 za dodeljevanje uteži tveganja, se dodelijo v skladu s tabelo 2. Tabela 2
Če pristojni organi dovolijo kreditni instituciji, da na splošno dodeli prednostne uteži tveganja 50 % za izpostavljenosti v kategoriji 1 in uteži tveganja 70 % za izpostavljenosti v kategoriji 2, je za izpostavljenosti v kategoriji 1 vrednost EL 0 %, za izpostavljenosti v kategoriji 2 pa 0,4 %. |
|
32. |
Zneski pričakovanih izgub za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, pri katerih se zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti izračunavajo v skladu z metodami iz odstavkov 19 do 21, se izračunajo v skladu z naslednjo formulo: Znesek pričakovane izgube = EL × vrednost izpostavljenosti Vrednosti EL so naslednje: Pričakovana izguba (EL) = 0,8 % za izpostavljenosti iz naslova naložb v kapital nejavnih družb v dovolj raznovrstnih portfeljih Pričakovana izguba (EL) = 0,8 % za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, s katerimi se trguje na borzi. Pričakovana izguba (EL) = 2,4 % za vse druge izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov. |
|
33. |
Zneski pričakovanih izgub za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, pri katerih se zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti izračunavajo v skladu z metodami iz odstavkov 22 do 24, se izračunajo v skladu z naslednjimi formulami: Pričakovana izguba (EL) = PD × LGD Znesek pričakovane izgube = EL × vrednost izpostavljenosti |
|
34. |
Zneski pričakovanih izgub za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, pri katerih se zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti izračunavajo v skladu z metodami iz odstavkov 25 do 26, znašajo 0. |
|
35. |
Zneski pričakovanih izgub zaradi tveganja zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev se izračunajo v skladu z naslednjo formulo: Pričakovana izguba (EL) = PD × LGD in Znesek pričakovane izgube = EL × vrednost izpostavljenosti |
4. OBRAVNAVA ZNESKOV PRIČAKOVANIH IZGUB
|
36. |
Zneski pričakovanih izgub, izračunani v skladu z odstavki 30, 31 in 35, se odštejejo od vsote oslabitev in rezervacij za te izpostavljenosti. Diskonti na bilančne izpostavljenosti, ki so bile, v skladu z odstavkom 1 v delu 3, odkupljene v stanju neplačila, se obravnavajo enako kakor oslabitve. Zneski pričakovanih izgub za listinjene izpostavljenosti in oslabitve ter rezervacije za te izpostavljenosti niso vključene v ta izračun. |
Del 2 – PD, LGD in zapadlost
|
1. |
Vhodni parametri verjetnost neplačila (PD), izguba ob neplačilu (LGD) in vrednost zapadlosti (M) za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub iz dela 1 so tisti, ki jih je ocenila kreditna institucija v skladu z delom 4, ob upoštevanju naslednjih določb. |
1. IZPOSTAVLJENOSTI DO PODJETIJ, INSTITUCIJ TER ENOT CENTRALNE RAVNI DRŽAV IN CENTRALNIH BANK
1.1. PD
|
2. |
PD izpostavljenosti do podjetja ali institucije znaša vsaj 0,03 %. |
|
3. |
Kar zadeva odkupljene denarne terjatve do podjetij, za katere kreditna institucija ne more dokazati, da njene ocene PD izpolnjujejo minimalne zahteve iz dela 4, se PD za te izpostavljenosti ugotavlja v skladu z naslednjo metodo: za nepodrejene odkupljene denarne terjatve do podjetij je PD ocena kreditne institucije za EL, deljena z LGD za te denarne terjatve. Za podrejene odkupljene denarne terjatve do podjetij je PD ocena kreditne institucije za EL. Če se kreditni instituciji dovoli uporaba lastnih ocen LGD za izpostavljenosti do podjetij in če kreditna institucija lahko zanesljivo razstavi svoje ocene EL za odkupljene denarne terjatve do podjetij na PD in LGD, se lahko uporablja ocena PD. |
|
4. |
PD dolžnikov, ki so opredeljeni kot neplačniki, znaša 100 %. |
|
5. |
Kreditne institucije lahko priznajo osebno kreditno zavarovanje za PD v skladu z določbami iz členov 90 do 93. Za tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev lahko pristojni organi upoštevajo tudi druge izdajatelje osebnega kreditnega zavarovanja, poleg tistih, omenjenih v delu 1 Priloge VIII. |
|
6. |
Kreditne institucije, ki uporabljajo lastne ocene LGD lahko priznajo osebno kreditno zavarovanje s prilagoditvijo PD ob upoštevanju odstavka 10. |
|
7. |
Za tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev do podjetij se določi, da je PD enak oceni EL za tveganje zmanjšanja vrednosti. Če se kreditni instituciji dovoli uporaba lastnih ocen LGD za izpostavljenosti do podjetij in če lahko kreditna institucija zanesljivo razstavi svoje ocene EL za tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev do podjetij na PD in LGD, se lahko uporablja ocena PD. Kreditne institucije lahko priznajo osebno kreditno zavarovanje za PD v skladu z določbami iz členov 90 do 93. Pristojni organi lahko upoštevajo tudi druge izdajatelje osebnega kreditnega zavarovanja, poleg tistih, omenjenih v Prilogi VIII, del 1. Kreditna institucija, ki lahko za tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih dajatev uporabi lastne ocene LGD, lahko prizna osebno kreditno zavarovanje s prilagoditvijo PD v skladu z določbami odstavka 10. |
1.2. LGD
|
8. |
Kreditne institucije uporabljajo naslednje vrednosti LGD:
|
|
9. |
Ne glede na odstavek 8 se za tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev in neplačila lahko uporablja lastna ocena LGD za odkupljene denarne terjatve do podjetij, če se kreditni instituciji dovoli uporaba lastnih ocen LGD za izpostavljenosti do podjetij in če kreditna institucija lahko zanesljivo razstavi svoje ocene EL za odkupljene denarne terjatve do podjetij na PD in LGD. |
|
10. |
Ne glede na odstavek 8, če se kreditni instituciji dovoli uporaba lastnih ocen LGD za izpostavljenosti do podjetij, institucij, enot centralne ravni držav in centralnih bank, se lahko prizna osebno kreditno zavarovanje s prilagoditvijo ocen PD in/ali LGD ob upoštevanju minimalnih zahtev, kakor je navedeno v delu 4, in odobritve pristojnih organov. Kreditna institucija zavarovanim izpostavljenostim ne dodeli prilagojenega PD ali LGD tako, da bi bila prilagojena utež tveganja nižja od primerljive, neposredne izpostavljenosti do izdajatelja jamstva. |
|
11. |
Ne glede na odstavka 8 in 10 je za namene odstavka 4 dela 1 ocena LGD za primerljivo neposredno izpostavljenost do dajalca zavarovanja enaka bodisi oceni LGD za nazavarovano izpostavljenost do dajalca zavarovanja ali oceni LGD za nazavarovano izpostavljenost do dolžnika; katero od obeh ocen mora kreditna institucija uporabiti, je odvisno od tega ali bo poplačilo zavarovane izpostavljenosti v primeru neplačila tako dolžnika kot tudi dajalca osebnega jamstva odvisno od finančega stanja dolžnika ali od finančnega stanja dajalca osebnega jamstva; to je razvidno iz razpoložljive evidence in pogojev osebnega jamstva. |
1.3. Zapadlost
|
12. |
Kreditne institucije ob upoštevanju odstavka 13 dodelijo izpostavljenostim, ki izhajajo iz poslov začasne prodaje/začasnega nakupa ali poslov posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, vrednost zapadlosti (M) 0,5 leta, vsem drugim izpostavljenostim pa M 2,5 leta. Pristojni organi lahko zahtevajo, da vse kreditne institucije v njihovi jurisdikciji uporabljajo M za vse izpostavljenosti, kakor je navedeno v odstavku 13. |
|
13. |
Kreditne institucije, ki imajo dovoljenje za uporabo lastnih LGD ali lastnih konverzijskih faktorjev za izpostavljenosti do podjetij, institucij ali enot centralne ravni držav in centralnih bank, izračunajo M za vsako od teh izpostavljenosti kakor je navedeno v (a) do (e) in ob upoštevanju odstavkov 14 do 16. M v nobenem primeru ni večji od 5 let:
|
|
14. |
Ne glede na odstavek 13(a), (b), (d) in (e), je M enak najmanj en dan za:
pod pogojem, da dokumentacija zahteva dnevno oblikovanje kritja in dnevno prevrednotovanje ter vključuje določbe, ki dopuščajo takojšnjo unovčenje ali kompenzacijo zavarovanja s premoženjem v primeru neplačila ali nezmožnosti oblikovanja kritja. Poleg tega, za druge kratkoročne izpostavljenosti, ki jih navedejo pristojni organi, ki niso del tekočega financiranja dolžnika s strani kreditnih institucij, je M vsaj en dan. V vsakem posameznem primeru se opravi natančen pregled zadevnih okoliščin. |
|
15. |
Pristojni organi lahko za izpostavljenosti do podjetij, ki se nahajajo v Skupnosti in katerih konsolidirana prodaja in konsolidirana sredstva znašajo manj kakor 500 milijonov evrov, dovolijo uporabo M, kakor je navedeno v odstavku 12. Pristojni organi lahko nadomestijo 500 milijonov evrov skupnega premoženja z 1000 milijoni evrov skupnega premoženja za pravne osebe, ki vlagajo predvsem v nepremičnine. |
|
16. |
Neusklajenosti zapadlosti se obravnavajo kakor je navedeno v členih 90 do 93. |
2. IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA BANČNIŠTVA NA DROBNO
2.1. PD
|
17. |
PD izpostavljenosti je najmanj 0,03 %. |
|
18. |
PD neplačnikov ali PD neplačanih izpostavljenosti, znaša 100 %. |
|
19. |
Za tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev se določi, da je PD enak oceni EL za tveganje zmanjšanja vrednosti. Če lahko kreditna institucija svoje ocene EL za tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev zanesljivo razstavi na PD in LGD, se lahko uporablja ocena PD. |
|
20. |
Osebno kreditno zavarovanje se lahko prizna s prilagoditvijo PD ob upoštevanju odstavka 22. Za tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev, pri katerem kreditne institucije ne uporabljajo lastnih ocen LGD, to velja ob upoštevanju členov 90 do 93; pristojni organi lahko za ta namen upoštevajo tudi druge izdajatelje osebnega kreditnega zavarovanja, poleg tistih, navedenih v delu 1 Priloge VIII. |
2.2. LGD
|
21. |
Kreditne institucije določijo lastne ocene LGD ob upoštevanju minimalnih zahtev, kakor je navedeno v delu 4, in odobritve pristojnih organov. Za tveganja zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev se uporablja vrednost LGD 75 %. Če lahko kreditna institucija svoje ocene EL za tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev zanesljivo razstavi na PD in LGD, se lahko uporablja ocena LGD. |
|
22. |
Osebno kreditno zavarovanje se lahko prizna s prilagoditvijo ocen PD ali LGD ob upoštevanju minimalnih zahtev, kakor je navedeno v odstavkih 99 do 104 dela 4, in odobritvijo pristojnih organov v podporo posameznim izpostavljenostim ali skupini izpostavljenosti. Kreditna institucija izpostavljenostim, zavarovanim z osebnim jamstvom, ne dodeli prilagojenega PD ali LGD tako, da bi bila prilagojena utež tveganja nižja od primerljive, neposredne izpostavljenosti do izdajatelja jamstva. |
|
23. |
Ne glede na odstavek 22 je za namene odstavka 11 dela 1 ocena LGD za primerljivo neposredno izpostavljenost do dajalca zavarovanja enaka bodisi oceni LGD za nezavarovano izpostavljenost do dajalca zavarovanja ali oceni LGD za nezavarovano izpostavljenost do dolžnika; katero od obeh ocen LGD mora kreditna institucija uporabiti, je odvisno od tega ali bo poplačilo zavarovane izpostavljenosti v primeru neplačila tako dolžnika kot tudi dajalca osebnega jamstva odvisno od finančnega stanja dolžnika ali od finančnega stanja dajalca osebnega jamstva; to je razvidno iz razpoložljive evidence in pogojev osebnega jamstva. |
3. IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA LASTNIŠKIH INSTRUMENTOV, KI SO PREDMET METODE PD/LGD
3.1. PD
|
24. |
PD se določijo v skladu z metodami za izpostavljenosti do podjetij. Uporabljajo se naslednje minimalne vrednosti PD:
|
3.2. LGD
|
25. |
Izpostavljenostim iz naslova naložb v kapital nejavnih družb v dovolj razpršenih portfeljih se lahko dodeli LGD 65 %. |
|
26. |
Vsem drugim izpostavljenostim se dodeli LGD 90 %. |
3.3. Zapadlost
|
27. |
Za vse izpostavljenosti se dodeli M 5 let. |
Del 3 – Vrednost izpostavljenosti
1. IZPOSTAVLJENOSTI DO PODJETIJ, INSTITUCIJ, ENOT CENTRALNE RAVNI DRŽAV IN CENTRALNIH BANK TER IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA BANČNIŠTVA NA DROBNO.
|
1. |
Če ni navedeno drugače, je vrednost izpostavljenosti iz postavk sredstev enaka vrednosti izpostavljenosti brez oslabitev. To pravilo se uporablja tudi za sredstva, kupljena po ceni, ki se razlikuje od dolgovanega zneska. Razlika med vrednostjo izpostavljenosti iz naslova odkupljenih sredstev in knjigovodsko vrednostjo te izpostavljenosti, evidentirano v bilanci kreditnih institucij, je označena kot diskont, če je vrednost izpostavljenosti višja, in kot premija, če je nižja.. |
|
2. |
Če kreditne institucije uporabljajo okvirne pogodbe o pobotu v zvezi s posli začasne prodaje/začasnega nakupa ali posli financiranja vrednostnih papirjev ali blaga, se vrednost izpostavljenosti izračuna v skladu s členi 90 do 93. |
|
3. |
Za bilančni pobot posojil in depozitov kreditne institucije za izračun vrednosti izpostavljenosti uporabljajo metode iz členov 90 do 93. |
|
4. |
Vrednost izpostavljenosti iz naslova zakupa je diskontirana najmanjša vsota plačil po zakupu. „Najmanjša vsota plačil po zakupu“ je enaka plačilom, ki jih kreditna institucija zahteva ali jih lahko zahteva od zakupnika, v času trajanja pogodbe o zakupu, in plačilu iz naslova katerekoli nakupne opcije iz zakupa, (t.j. ki se bo z veliko verjetnostjo izvršila). Vsako preostalo vrednost iz naslova zakupa, zavarovano z osebnim jamstvom, ki izpolnjuje pogoje, določene v odstavkih 26 do 28 dela 1 Priloge VIII glede primernosti dajalcev zavarovanj kot tudi minimalne zahteve za priznavanje drugih vrst osebnih jamstev, predvidene v odstavkih 14 do 19 dela 2 Priloge VIII, je treba vključiti v minimalna plačila zakupa. |
|
5. |
V primeru katere koli postavke iz Priloge IV se vrednost izpostavljenosti določi z metodami iz Priloge III. |
|
6. |
Vrednost izpostavljenosti za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti odkupljenih denarnih terjatev je neporavnan znesek, od katerega se odštejejo kapitalske zahteve za tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev pred uporabo tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja. |
|
7. |
Če je izpostavljenost v obliki prodanih vrednostnih papirjev ali blaga, predloženih ali posojenih na podlagi poslov začasne prodaje/začasnega nakupa ali poslov posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, poslov z dolgim rokom poravnave in poslov posojanja za povečanje trgovalnega portfelja, je vrednost izpostavljenosti enaka vrednosti vrednostnih papirjev ali blaga, določeni v skladu s členom 74. Če se uporablja razvita metoda za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, kakor je navedeno v delu 3 Priloge VIII, se vrednost izpostavljenosti poveča s prilagoditvijo za nestanovitnost, ki je primerna za take vrednostne papirje ali blago, kakor so tam navedeni. Vrednost izpostavljenosti poslov začasne prodaje/začasnega nakupa, poslov posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, poslov z dolgim rokom poravnave in poslov posojanja za povečanje trgovalnega portfelja se lahko določi bodisi v skladu s Prilogo III ali z odstavki 12 do 21 dela 3 Priloge VIII. |
|
8. |
Ne glede na odstavek 7 se vrednost izpostavljenosti za neporavnane izpostavljenosti za kreditno tveganje, kot jih določijo pristojni organi, do glavne nasprotne stranke določi v skladu z odstavkom 6 dela 2 Priloge III ob pogoju, da so izpostavljenosti CCR (kreditno tveganje nasprotne stranke) glavne nasprotne stranke z vsemi udeleženci v svojih dogovorih vsakodnevno v celoti zavarovane. |
|
9. |
Vrednost izpostavljenosti za naslednje postavke se izračuna kakor odobren vendar neizkoriščen znesek, pomnožen s konverzijskim faktorjem. Kreditne institucije uporabljajo naslednje konverzijske faktorje:
|
|
10. |
Če se sprejeta obveznost nanaša na podaljšanje druge obveznosti, se uporablja nižji od dveh konverzijskih faktorjev, povezanih s posamezno obveznostjo. |
|
11. |
Za vse druge zunajbilančne postavke, razen tistih, ki so navedene v odstavkih 1 do 9, ustreza vrednost izpostavljenosti naslednjemu odstotnemu deležu svoje vrednosti:
Za ta namen so zunajbilančne postavke povezane s kategorijami tveganj v skladu s Prilogo II. |
2. IZPOSTAVLJENOST IZ NASLOVA LASTNIŠKIH INSTRUMENTOV
|
12. |
Vrednost izpostavljenosti je vrednost, navedena v finančnih izkazih. Dovoljena merila za izpostavljenost iz naslova lastniških instrumentov so naslednja:
|
3. DRUGA SREDSTVA IZ NASLOVA NEKREDITNIH OBVEZNOSTI
|
13. |
Vrednost izpostavljenosti drugih sredstev iz naslova nekreditnih obveznosti je vrednost, navedena v finančnih izkazih. |
Del 4 – Minimalne zahteve za pristop IRB
1. BONITETNI SISTEMI
|
1. |
„Bonitetni sistem“ obsega vse metode, procese, kontrole, zbiranje podatkov in informacijske sisteme, ki podpirajo ocenjevanje kreditnega tveganja, razvrščanje izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine (bonitetna ocena) in količinsko opredelitev ocene neplačila in izgube za določeno vrsto izpostavljenosti. |
|
2. |
Če kreditna institucija uporablja večvrstne bonitetne sisteme, je načelo razvrščanja dolžnika ali posla v bonitetni sistem dokumentirano in uporabljeno na način, ki ustrezno odraža stopnjo tveganja. |
|
3. |
Z rednimi pregledi meril in procesov razvrščanja se ugotavlja, ali so še naprej primerni za trenutni portfelj in zunanje pogoje. |
1.1. Struktura bonitetnih sistemov
|
4. |
Če kreditna institucija uporablja neposredne ocene parametrov tveganja, se lahko slednje obravnavajo kot rezultati bonitetnih razredov na zvezni bonitetni lestvici. |
1.1.1. Izpostavljenosti do podjetij, institucij ter enot centralne ravni držav in centralnih bank
|
5. |
Bonitetni sistem upošteva značilnosti tveganja dolžnika in izpostavljenosti. |
|
6. |
Bonitetni sistem vsebuje bonitetno lestvico dolžnika, ki izkazuje izključno količinsko opredelitev tveganja dolžnikovega neplačila. Bonitetna lestvica dolžnika ima najmanj 7 bonitetnih razredov za plačnike in najmanj enega za neplačnike. |
|
7. |
„Bonitetni razred dolžnika“ pomeni kategorijo tveganja v okviru bonitetne lestvice dolžnika v bonitetnem sistemu, v katero se razvrstijo dolžniki na podlagi posebnih in jasnih bonitetnih meril, iz katerih so izpeljane ocene PD. Kreditna institucija dokumentira odnos med bonitetnimi razredi dolžnika glede na stopnjo tveganja neplačila, ki ga vsebuje vsak razred, in merila, ki se uporabljajo za določanje navedene stopnje tveganja neplačila. |
|
8. |
Kreditne institucije s portfelji, osredotočenimi na določen segment trga in razpon tveganja neplačila, imajo dovolj razredov dolžnikov v navedenem razponu, da se lahko izognejo pretiranim koncentracijam dolžnikov v posameznem bonitetnem razredu. Znatne koncentracije v okviru posameznega bonitetnega razreda se podprejo s prepričljivimi empiričnimi dokazi, da bonitetni razred dolžnika obsega ustrezno ozek pas PD in da tveganje neplačila, ki ga predstavljajo vsi dolžniki v bonitetnem razredu, sodi v navedeni pas. |
|
9. |
Pristojni organi priznajo uporabo lastnih ocen LGD za izračun kapitalskih zahtev, če bonitetni sistem vsebuje ločeno bonitetno lestvico izpostavljenosti, ki izkazuje izključno značilnosti izpostavljenosti, povezane z LGD. |
|
10. |
„Bonitetni razred izpostavljenosti“ pomeni kategorijo tveganja v okviru lestvice produkta v bonitetnem sistemu, v katero se razvrstijo izpostavljenosti na podlagi posebnih in jasnih bonitetnih meril, iz katerih so izpeljane lastne ocene LGD. Opredelitev bonitetnega razreda vključuje opis, kako se izpostavljenosti razvrstijo v bonitetni razred, in opis meril, ki se uporabljajo za razlikovanje stopenj tveganja med razredi. |
|
11. |
Znatne koncentracije v okviru posameznega bonitetnega razreda izpostavljenostise podprejo s prepričljivimi empiričnimi dokazi, da bonitetni razred izpostavljenostiobsega ustrezno ozek pas LGD in da tveganje, ki ga predstavljajo vse izpostavljenosti v bonitetnem razredu, sodi v navedeni pas. |
|
12. |
Kreditne institucije, ki uporabljajo metode iz odstavka dela 1 za dodeljevanje uteži tveganja za izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev, so izvzete iz zahteve, da imajo bonitetno lestvico izpostavljenosti, ki izkazuje izključno količinsko opredelitev tveganja dolžnikovega neplačila za te izpostavljenosti. Ne glede na odstavek 6 imajo te institucije za te izpostavljenosti vsaj 4 bonitetne razrede za plačnike in vsaj enega za neplačnike. |
1.1.2. Izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno
|
13. |
Bonitetni sistemi izkazujejo tako tveganje dolžnika kot izpostavljenostiin zajemajo vse ustrezne značilnosti dolžnika in izpostavljenosti. |
|
14. |
Stopnja raznovrstnosti tveganja zagotavlja, da število izpostavljenosti v danem bonitetnem razredu ali skupini omogoča smiselno količinsko opredelitev in ovrednotenje značilnosti izgube na ravni bonitetnega razreda ali skupine. Izpostavljenosti in dolžniki se med bonitetnimi razredi ali skupinami razporedijo tako, da se preprečijo pretirane koncentracije. |
|
15. |
Kreditne institucije dokažejo, da razvrščanje izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine zagotavlja smiselno razlikovanje tveganj, ureja razvrščanje dovolj homogenih izpostavljenosti v skupine in omogoča natančno in dosledno ocenjevanje značilnosti izgub na ravni bonitetnega razreda ali skupine. Za odkupljene denarne terjatve razvrščanje v skupine izkazuje prodajalčeve prevzete prakse in heterogenost njihovih strank. |
|
16. |
Ob razvrščanju izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine, kreditne institucije upoštevajo naslednje dejavnike tveganja:
|
1.2 Razvrščanje v bonitetne razrede ali skupine
|
17. |
Kreditna institucija vzpostavi posebne opredelitve, procese in merila za razvrščanje izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine v okviru bonitetnega sistema.
|
|
18. |
Kreditna institucija pri razvrščanju dolžnikov in izpostavljenostiv bonitetne razrede ali skupine upošteva vse ustrezne informacije. Informacije so najnovejše in omogočajo kreditni instituciji predvidevanje prihodnjega gibanja izpostavljenosti. Manj informacij kot ima kreditna institucija, bolj konzervativne bodo njene razvrstitve izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine dolžnikov in izpostavljenosti. Če so zunanje bonitetne ocene glavni dejavnik kreditne institucije pri določanju notranjega razvrščanja v bonitetne razrede, kreditna institucija zagotovi obravnavanje drugih ustreznih informacij. |
1.3. Razvrščanje izpostavljenosti
1.3.1. Izpostavljenosti do podjetij, institucij ter enot centralne ravni držav in centralnih bank
|
19. |
Vsak dolžnik se razvrsti v bonitetni razred dolžnika v okviru procesa odobritve posla. |
|
20. |
Za tiste kreditne institucije, ki imajo dovoljenje za uporabo lastnih ocen LGD ali konverzijskih faktorjev, se v okviru procesa odobritve kredita vsaka izpostavljenost razvrsti tudi v bonitetni razred izpostavljenosti. |
|
21. |
Kreditne institucije, ki uporabljajo metode iz odstavka 6 dela 1 za dodeljevanje uteži tveganja izpostavljenostim iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev, razvrstijo vsako od teh izpostavljenosti v bonitetni razred v skladu z odstavkom 12. |
|
22. |
Vsak pravni subjekt, do katerega je izpostavljena kreditna institucija, prejme svojo bonitetno oceno. Kreditna institucija svojemu pristojnemu organu dokaže, da ima sprejemljive politike v zvezi z obravnavo posameznih strank dolžnikov in skupin povezanihoseb. |
|
23. |
Posamezne izpostavljenosti do istega dolžnika se razvrstijo v isti bonitetni razred dolžnika, ne glede na morebitne razlike v naravi vsakega posameznega posla. Izjeme, ko se posamezne izpostavljenosti lahko razvrstijo v več bonitetnih razredov za istega dolžnika, so:
|
1.3.2. Izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno
|
24. |
Vsaka izpostavljenost se razvrsti v bonitetni razred ali skupino v okviru procesa odobritve posla. |
1.3.3. Razveljavitve
|
25. |
Kreditne institucije pri razvrstitvah v bonitetne razrede in skupine dokumentirajo okoliščine, v katerih se lahko s človeško presojo razveljavijo vhodni podatki ali izidi procesa razvrščanja, in osebje odgovorno za odobritev teh razveljavitev. Kreditne institucije dokumentirajo te razveljavitve in odgovorno osebje. Kreditne institucije analizirajo gibanje izpostavljenosti, katerih razvrstitve so bile razveljavljene. Ta analiza vključuje presojo gibanja izpostavljenosti, katerih bonitetno oceno je razveljavila določena oseba, ki je pristojna za vso odgovorno osebje. |
1.4. Celovitost procesa razvrščanja
1.4.1. Izpostavljenosti do podjetij, institucij ter enot centralne ravni držav in centralnih bank
|
26. |
Razvrščanja in redne preglede razvrščanj dokonča ali odobri neodvisna oseba, ki nima neposrednih koristi od odločitev o odobritvi kredita. |
|
27. |
Kreditne institucije posodobijo razvrstitve vsaj enkrat letno. Dolžniki visokega tveganja in problematične izpostavljenosti se pregledujejo pogosteje. Kreditne institucije opravijo novo razvrstitev, če dobijo na razpolago pomembne podatke o dolžniku ali izpostavljenosti. |
|
28. |
Kreditna institucija vzpostavi učinkovit proces za pridobivanje in posodabljanje ustreznih informacij o značilnostih dolžnika, ki vplivajo na PD, in o značilnostih izpostavljenosti, ki vplivajo na LGD in konverzijske faktorje. |
1.4.2. Izpostavljenost iz naslova bančništva na drobno
|
29. |
Kreditna institucija vsaj enkrat letno posodobi razvrstitve dolžnikov in izpostavljenostiali pregleda značilnosti izgub in nerednosti plačil vsake opredeljene skupine tveganja, kar je primerno. Kreditna institucija tudi vsaj enkrat letno pregleda status posameznih izpostavljenosti v reprezentativnem vzorcu v vsaki skupini, da bi zagotovila, da se izpostavljenosti še naprej razvrščajo v pravilne skupine. |
1.5. Uporaba modelov
|
30. |
Če kreditna institucija uporablja statistične modele in druge mehanske metode za razvrščanje izpostavljenosti v bonitetne razrede dolžnikov ali izpostavljenostiali skupine, potem:
|
1.6. Dokumentacija bonitetnih sistemov
|
31. |
Kreditne institucije dokumentirajo podrobnosti v zvezi s sestavo in delovanjem svojih bonitetnih sistemov. Dokumentacija dokazuje skladnost z minimalnimi zahtevami iz tega dela in obravnava vprašanja, kot so razločevanje portfelja, bonitetna merila, odgovornost strank, ki ocenjujejo dolžnike in izpostavljenosti, pogostost preverjanja razvrstitev in nadzor vodstva nad bonitetnim procesom. |
|
32. |
Kreditna institucija dokumentira načelo za izbor bonitetnih meril in analizo, ki ga podpira. Kreditna institucija dokumentira vse večje spremembe v bonitetnem procesu za tveganja, taka dokumentacija pa pomaga ugotavljati spremembe v bonitetnem procesu za tveganja, ki sledijo zadnjemu pregledu, ki so ga opravili pristojni organi. Dokumentira se tudi organizacija bonitetnega razvrščanja, vključno s procesom bonitetnega razvrščanja in strukturo notranjih kontrol. |
|
33. |
Kreditne institucije dokumentirajo posebne opredelitve neplačila in izgube, ki se uporabljajo notranje, in dokažejo skladnost z opredelitvami iz te direktive. |
|
34. |
Če kreditna institucija uporablja statistične modele v bonitetnem procesu, dokumentira njihove metodologije. Ta material:
|
|
35. |
Uporaba modela, pridobljenega od zunanjega prodajalca, ki vsebuje patentirano tehnologijo, ni opravičilo za izvzetje od obveznosti dokumentiranja ali katere koli druge zahteve za sistem razvrščanja bonitetnih ocen. Dolžnost kreditne institucije je, da dokaže ustreznost pristojnim organom. |
1.7. Vzdrževanje podatkov
|
36. |
Kreditne institucije zbirajo in shranjujejo podatke o svojih notranjih bonitetnih ocenah, kakor zahtevajo členi 145 do 149. |
1.7.1. Izpostavljenosti do podjetij, institucij ter enot centralne ravni držav in centralnih bank
|
37. |
Kreditne institucije zbirajo in hranijo:
Kreditne institucije, ki ne uporabljajo lastnih ocen LGD in/ali konverzijskih faktorjev, zbirajo in hranijo podatke o primerjavah dejanskih LGD z vrednostmi, navedenimi v odstavku 8 dela 2, ter dejanskih konverzijskih faktorjev z vrednostmi, navedenimi v odstavku 9 dela 3. |
|
38. |
Kreditne institucije, ki uporabljajo lastne ocene LGD in/ali konverzijske faktorje, zbirajo in hranijo:
|
1.7.2. Izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno
|
39. |
Kreditne institucije zbirajo in hranijo:
|
1.8. Testi izjemnih situacij, ki se uporabljajo pri ocenjevanju kapitalske ustreznosti
|
40. |
Kreditna institucija vzpostavi zanesljive procese za testiranje izjemnih situacij, ki se uporabljajo pri presoji njene kapitalske ustreznosti. Testiranje izjemnih situacij vključuje ugotavljanje morebitnih dogodkov ali prihodnjih sprememb v gospodarskih razmerah, ki bi lahko neugodno vplivale na kreditne izpostavljenosti kreditne institucije, ter presojo zmožnosti kreditne institucije, da vzdrži take spremembe. |
|
41. |
Kreditna institucija redno opravlja teste izjemnih situacij za kreditna tveganja, s katerimi presoja učinke nekaterih posebnih okoliščin na svoje skupne kapitalske zahteve za kreditna tveganja. Uporabljen test, ki ga izbere kreditna institucija, je predmet nadzorniškega pregleda. Uporabljen test je smiseln in zmerno konzervativen, obravnava pa vsaj učinek scenarijev blage recesije. Kreditna institucija presoja prehod med svojimi bonitetnimi razredi v razmerah, ki jih obravnava test izjemnih situacij. Portfelji v izjemnih situacijah vsebujejo veliko večino skupne izpostavljenosti kreditne institucije. |
|
42. |
Kreditne institucije, ki uporabljajo postopek, določen v odstavku 4 dela 1, upoštevajo kot sestavni del svojega okvira testiranja izjemnih situacij, vpliv poslabšanja kreditne kvalitete dajalcev zavarovanja, zlasti vpliv tistih primerov, kjer dajalci zavarovanja ne izpolnjujejo kriterijev primernosti. |
2. KOLIČINSKA OPREDELITEV TVEGANJA
|
43. |
Kreditne institucije pri ugotavljanju parametrov tveganja, ki se povezujejo z bonitetnimi razredi ali skupinami, uporabljajo spodaj navedene zahteve. |
2.1. Opredelitev neplačila
|
44. |
Šteje se, da „neplačilo“ s strani posameznega dolžnika nastopi, ko se zgodi eden ali oba od naslednjih dogodkov:
Pri prekoračitvah začnejo dnevi zamude teči, ko dolžnik preseže odobreni znesek razpolaganja, ko je njegov odobreni znesek razpolaganja nižji od vsote tekočih obveznosti, ali črpa kredit brez dovoljenja, pri čemer je prekoračeni znesek bistven. Odobreni znesek razpolaganja pomeni znesek razpolaganja, s katerim je bil dolžnik seznanjen. Dnevi zamude za kreditne kartice začnejo teči od dne, ko bi obveznosti morale biti poravnane s strani dolžnika. V primeru izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno in izpostavljenosti do oseb javnega sektorja (PSE) pristojni organi določijo število dni zamude, kakor je določeno v odstavku 48. V primeru izpostavljenosti do podjetij lahko pristojni organi določijo število dni zamude, kakor je opredeljeno v členu 154(7). V primeru izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno kreditne institucije lahko uporabijo to opredelitev na ravni izpostavljenosti. V vsakem primeru morajo biti zapadle izpostavljenosti nad mejno vrednostjo, ki jo določijo pristojni organi in odražajo sprejemljivo stopnjo tveganja. |
|
45. |
Dogodki, ki nakazujejo majhno verjetnost plačila, vključujejo:
|
|
46. |
Kreditne institucije, ki uporabljajo zunanje podatke, ki niso sami po sebi skladni z opredelitvijo neplačila, dokažejo pristojnim organom, da so bile sprejete ustrezne prilagoditve, da bi dosegli približno enakovrednost z opredelitvijo neplačila. |
|
47. |
Če kreditna institucija meni, da je predhodno neplačana izpostavljenost taka, da ne velja več nobeno merilo, ki pokaže nastanek neplačila, kreditna institucija oceni dolžnika ali izpostavljenost kakor izpostavljenost, ki ni neplačana. Če naknadno nastopijo razmere, ki ustrezajo opredelitvi neplačila, se šteje, da je ponovno nastopilo neplačilo. |
|
48. |
Za izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno in do PSE pristojni organi vsake države članice določijo točno število dni zamude, ki jih upoštevajo vse kreditne institucije v svojih jurisdikcijah na podlagi opredelitve neplačila iz odstavka 44, za izpostavljenosti do takih nasprotnih strank, ki se nahajajo v teh državah članicah. Natančno število je med 90 do 180 dni in se lahko razlikuje med produkti. Za izpostavljenosti do takih nasprotnih strank, ki se nahajajo na ozemljih drugih držav članic, pristojni organi določijo število dni zamude, ki ni višje od števila, ki so ga določili pristojni organi zadevne države članice. |
2.2. Splošne zahteve za ocenjevanje
|
49. |
Lastne ocene kreditne institucije za parametre tveganja PD, LGD, konverzijske faktorje in EL vsebujejo vse pomembne podatke, informacije in metode. Ocene so izvedene z uporabo preteklih izkušenj in empiričnih dokazov in ne temeljijo izključno na uporabi presoje. Ocene so utemeljene in intuitivne ter temeljijo na bistvenih nosilcih ustreznih parametrov tveganja. Manj podatkov kot ima kreditna institucija, bolj konzervativna je v svojih ocenah. |
|
50. |
Kreditna institucija je sposobna zagotoviti razčlenitev svojih izgub v smislu pogostosti neplačil, LGD, konverzijskega faktorja ali izgube, če se uporabljajo ocene EL, po dejavnikih, ki jih šteje kot bistvene nosilce ustreznih parametrov tveganja. Kreditna institucija dokaže, da so njene ocene reprezentativne za dolgoročne izkušnje. |
|
51. |
Upoštevajo se kakršne koli spremembe kreditne prakse ali procesa izvajanja izterjav v opazovanih obdobjih iz odstavkov 66, 71, 82, 86, 93 in 95. Ocene kreditne institucije upoštevajo posledice tehničnega napredka in novih podatkov ter drugih informacij, ko so le-te na razpolago. Kreditne institucije pregledajo svoje ocene, kadar se pojavijo nove informacije, vendar pa vsaj enkrat letno. |
|
52. |
Populacija izpostavljenosti, zastopana v podatkih, uporabljenih za ocenjevanje, kreditni standardi, ki se uporabljajo ob nastanku podatkov, in druge pomembne značilnosti so primerljivi s tistimi, ki jih imajo izpostavljenosti in standardi kreditne institucije. Kreditna institucija tudi dokaže, da so ekonomske in tržne razmere, v katerih so nastali podatki, pomembne za sedanje in predvidljive razmere. Število izpostavljenosti v vzorcu in obdobje, ki ga pokrivajo podatki, ki se uporabljajo za količinsko opredelitev, zadostujejo, da kreditni instituciji zagotovijo zaupanje v natančnost in trdnost njenih ocen. |
|
53. |
Za odkupljene denarne terjatve ocene odražajo vse pomembne informacije, ki jih ima na razpolago kreditna institucija, ki odkupi denarne terjatve. Te informacije se nanašajo na kakovost osnovnih denarnih terjatev, vključno s podatki za podobne skupine, ki jih podajo prodajalec, kreditna institucija, ki odkupi denarne terjatve, ali zunanji viri. Kreditna institucija, ki odkupi denarne terjatve, ovrednoti morebitne podatke, ki jih pridobi od prodajalca. |
|
54. |
Kreditna institucija svojim ocenam prišteje mero konzervativnosti, ki je sorazmerna s pričakovanim obsegom napak pri ocenjevanju. Če so metodologije in podatki manj zadovoljivi in je pričakovani obseg napak večji, je tudi mera konzervativnosti večja. |
|
55. |
Če kreditne institucije uporabljajo različne ocene za izračun uteži tveganja in za notranje namene, to dokumentirajo, njihova utemeljenost pa se dokaže pristojnim organom. |
|
56. |
Če lahko kreditne institucije dokažejo pristojnim organom, da so bile za podatke, ki so bili zbrani pred datumom začetka izvajanja te direktive, opravljene ustrezne prilagoditve, da se doseže splošna enakovrednost z opredelitvami neplačila ali izgube, pristojni organi lahko dovolijo kreditni instituciji določeno mero prožnosti pri uporabi zahtevanih standardov za podatke. |
|
57. |
Če kreditna institucija uporablja podatke, ki so zbrani preko več kreditnih institucij, dokaže, da:
|
|
58. |
Če kreditna institucija uporablja podatke, ki so zbrani preko več kreditnih institucij, je odgovorna za integriteto svojih bonitetnih sistemov. Kreditna institucija dokaže pristojnemu organu, da ima dovolj lastnega znanja o svojih bonitetnih sistemih, vključno z učinkovito zmožnostjo nadzora in revizije bonitetnega procesa. |
2.2.1. Zahteve, specifične za oceno verjetnosti neplačila (PD)
Izpostavljenosti do podjetij, institucij ter enot centralne ravni držav in centralnih bank
|
59. |
Kreditne institucije ocenjujejo PD za vsaki bonitetni razred dolžnika na podlagi dolgoročnih povprečij enoletnih stopenj neplačil. |
|
60. |
Kreditne institucije lahko za odkupljene denarne terjatve do podjetij ocenjujejo EL za vsaki bonitetni razred dolžnika na podlagi dolgoročnih povprečij enoletnih dejanskih stopenj neplačil. |
|
61. |
Če kreditna institucija izpeljuje dolgoročne povprečne ocene PD in LGD za odkupljene denarne terjatve do podjetij iz ocene EL, in ustrezne ocene PD ali LGD, proces za ocenjevanje skupnih izgub izpolnjuje celotne standarde za ocenjevanje PD in LGD iz tega dela, rezultat pa je skladen s pojmom LGD iz odstavka 73. |
|
62. |
Kreditne institucije uporabljajo tehnike ocenjevanja PD samo s spremljajočo analizo. Kreditne institucije priznavajo pomen presoje pri sestavljanju rezultatov tehnik in pri prilagajanju zaradi omejitev tehnik in informacij. |
|
63. |
Če kreditna institucija uporablja podatke o notranjih izkušnjah z neplačili za ocenjevanje PD, v svojih analizah dokaže, da njene ocene izpolnjujejo prevzete standarde in pojasnjujejo morebitne razlike, ki bi nastale med bonitetnim sistemom, ki je generiral te podatke, in trenutnim bonitetnim sistemom. Če se prevzeti standardi ali bonitetni sistemi spremenijo, kreditna institucija prišteje v svojo oceno PD večjo mero konzervativnosti. |
|
64. |
Če kreditne institucije povezujejo ali vzporejajo svoje notranje bonitetne razrede z lestvico, ki jo uporabljajo ECAI ali podobne organizacije, in dodelijo svojim bonitetnim razredom stopnje neplačila, povzete po razredih zunanje organizacije, vzporejanje temelji na primerjavi notranjih meril za dodeljevanje bonitetnih ocen z merili, ki jih uporablja zunanja organizacija, in na primerjavi notranjih in zunanjih bonitetnih ocen za vsakega skupnega dolžnika. Izogibati se je treba pristranskosti in nedoslednosti v postopku vzporejanja ali v osnovnih podatkih. Merila zunanje organizacije, ki so osnova za uporabljene podatke za količinsko opredelitev tveganja, so usmerjena samo v tveganje neplačila in ne odražajo značilnosti izpostavljenosti. Analiza kreditne institucije vključuje primerjavo uporabljenih opredelitev neplačila ob upoštevanju odstavkov 44 do 48. Kreditna institucija dokumentira podlago za vzporejanje. |
|
65. |
Če kreditna institucija uporablja statistične modele za napovedovanje neplačil, lahko ocenjuje PD kot enostavno povprečje ocen verjetnosti neplačila za posamezne dolžnike v določenem bonitetnem razredu. Kreditna institucija pri uporabi modelov za določanje verjetnosti neplačila v ta namen, izpolnjuje standarde iz odstavka 30. |
|
66. |
Ne glede na to, ali kreditna institucija za določanje svojih ocen PD uporablja zunanje, notranje ali skupne podatke, ali pa kombinacijo vseh treh, je obdobje uporabljenega predhodnega opazovanja podatkov dolgo vsaj pet let za vsaj enega od virov podatkov. Če je iz posameznega vira na voljo daljše obdobje opazovanja, in so ti podatki primerni, se uporabi to daljše obdobje. Ta odstavek se uporablja tudi za pristop PD/LGD do lastniških instrumentov. Države članice lahko kreditnim institucijam, ki niso upravičene do uporabe lastnih ocen LGD ali konverzijskih faktorjev, dovolijo, da ob uvajanju pristopa IRB uporabljajo ustrezne podatke, ki pokrivajo obdobje dveh let. Obdobje, ki ga je treba pokriti, se vsako leto podaljša za eno leto, dokler ustrezni podatki ne pokrivajo obdobja petih let. |
Izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno
|
67. |
Kreditne institucije ocenjujejo PD za vsaki bonitetni razred dolžnika ali skupino na podlagi dolgoročnih povprečij enoletnih stopenj neplačil. |
|
68. |
Ne glede na odstavek 67, se lahko ocene PD izpeljujejo tudi iz dejanskih izgub in ustreznih ocen LGD. |
|
69. |
Kreditne institucije obravnavajo notranje podatke za razvrščanje izpostavljenosti v razrede ali skupine kot primarni vir informacij za ocenjevanje značilnosti izgub. Kreditne institucije lahko uporabljajo zunanje podatke (vključno s skupnimi podatki) ali statistične modele za količinsko opredelitev, če je mogoče dokazati močno povezavo med:
Za odkupljene denarne terjatve iz naslova bančništva na drobno lahko kreditne institucije uporabljajo zunanje in notranje referenčne podatke. Za izvedbo primerjave kreditne institucije uporabijo vse ustrezne vire podatkov. |
|
70. |
Če kreditna institucija izpeljuje dolgoročne povprečne ocene PD in LGD za izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno iz ocene skupne izgube, in ustrezne ocene PD ali LGD, proces za ocenjevanje skupnih izgub izpolnjuje celotne standarde za ocenjevanje PD in LGD iz tega dela, rezultat pa je skladen s pojmom LGD iz odstavka 73. |
|
71. |
Ne glede na to, ali kreditna institucija za ocenjevanje značilnosti izgub uporablja zunanje, notranje ali skupne podatke, ali pa kombinacijo vseh treh, je obdobje uporabljenega predhodnega opazovanja podatkov dolgo vsaj pet let za vsaj enega od virov podatkov. Če je iz posameznega vira na voljo daljše obdobje opazovanja, in so ti podatki primerni, se uporabi to daljše obdobje. Kreditni instituciji ni treba pripisovati enakega pomena preteklim podatkom, če lahko dokaže pristojnemu organu, da so novejši podatki boljši napovedovalec stopenj izgube. Države članice lahko kreditnim institucijam dovolijo, da ob uvajanju pristopa IRB uporabljajo ustrezne podatke, ki pokrivajo obdobje dveh let. Obdobje, ki ga je treba pokriti, se vsako leto podaljša za eno leto, dokler ustrezni podatki ne pokrivajo obdobja petih let. |
|
72. |
Kreditne institucije ugotovijo in analizirajo pričakovane spremembe parametrov tveganja v življenjskem ciklu kreditnih izpostavljenosti (učinki sezonskosti). |
2.2.2. Zahteve, specifične za lastne ocene verjetnosti neplačila (LGD)
|
73. |
Kreditne institucije ocenijo LGD po bonitetnih razredih izpostavljenosti ali skupinah na podlagi povprečne realizirane LGD po bonitetnih razredih ali skupinah z uporabo vseh ugotovljenih neplačil v okviru podatkovnih virov (z neplačili tehtano povprečje). |
|
74. |
Kreditne institucije uporabljajo ocene LGD, ki so primerne za obdobje gospodarske recesije, če so bolj konzervativne od dolgoročnega povprečja. Ker se pričakuje, da bo bonitetni sistem zagotavljal konstantne realizirane LGD glede na bonitetni razred ali skupino, kreditne institucije sprejemajo prilagoditve svojih ocen parametrov tveganja glede na bonitetni razred ali skupino, da bi tako omejile vpliv gospodarske recesije na kapital. |
|
75. |
Kreditna institucija obravnava obseg medsebojne odvisnosti med tveganjem dolžnika in tveganjem zavarovanja s premoženjem ali dajalcem zavarovanja. Primeri, pri katerih je stopnja medsebojne odvisnosti visoka, se obravnavajo na konzervativen način. |
|
76. |
Valutne neusklajenosti med osnovno obveznostjo in zavarovanjem s premoženjem se obravnavajo konzervativno v oceni LGD kreditne institucije. |
|
77. |
Če ocene LGD upoštevajo obstoj zavarovanja s premoženjem, te ocene ne temeljijo izključno na ocenjeni tržni vrednosti zavarovanja s premoženjem. Ocene LGD upoštevajo učinek potencialne možnosti, da kreditna institucija ne bo sposobna hitro pridobiti kontrole nad njihovim zavarovanjem s premoženjem in ga unovčiti. |
|
78. |
Če ocene LGD upoštevajo obstoj zavarovanja s premoženjem, morajo kreditne institucije določiti notranje zahteve za upravljanje z zavarovanji, pravno varnost in upravljanje s tveganji, ki so v splošnem skladni s tistimi iz dela 2 Priloge VIII. |
|
79. |
Če kreditna institucija prizna zavarovanje s premoženjem za določitev vrednosti izpostavljenosti za kreditno tveganje nasprotne stranke v skladu z delom 5 ali 6 Priloge III, se morebitni znesek, za katerega se pričakuje, da bi se lahko iztržil iz tega zavarovanja, ne upošteva v ocenah LGD. |
|
80. |
V posebnem primeru izpostavljenosti, ki so že neplačane, kreditna institucija utemelji skupno vsoto svojih najboljših ocen pričakovane izgube za vsako izpostavljenost glede na trenutne gospodarske razmere in status izpostavljenosti ter možnost dodatnih nepričakovanih izgub v obdobju poplačila. |
|
81. |
Če so neplačana zamudna nadomestila in opravnine kapitalizirane v izkazu poslovnega izida kreditne institucije, se prištejejo k meritvi izpostavljenosti in izgube kreditne institucije. |
Izpostavljenosti do podjetij, institucij ter enot centralne ravni držav in centralnih bank
|
82. |
Ocene LGD temeljijo na podatkih, ki pokrivajo vsaj pet let, tako da se vsako leto po uvedbi pristopa IRB doda eno leto, dokler ni dosežen minimum sedmih let, za vsaj en vir podatkov. Če je iz posameznega vira na voljo daljše obdobje opazovanja in so podatki primerni, se uporabi to daljše obdobje. |
Izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno
|
83. |
Ne glede na odstavek 73, se lahko ocene LGD izpeljujejo iz dejanskih izgub in ustreznih ocen PD. |
|
84. |
Ne glede na odstavek 89 lahko kreditne institucije prikazujejo prihodnja črpanja v svojih konverzijskih faktorjih ali v svojih ocenah LGD. |
|
85. |
Za odkupljene denarne terjatve iz naslova bančništva na drobno lahko kreditne institucije za ocenjevanje LGD uporabljajo zunanje in notranje referenčne podatke. |
|
86. |
Ocene LGD temeljijo na podatkih, ki obsegajo vsaj pet let. Ne glede na odstavek 73, kreditni instituciji ni treba pripisovati enakega pomena preteklim podatkom, če lahko dokaže pristojnemu organu, da so novejši podatki boljši napovedovalec stopenj izgube. Države članice lahko kreditnim institucijam dovolijo, da ob uvajanju pristopa IRB uporabljajo ustrezne podatke, ki pokrivajo obdobje dveh let. Obdobje, ki ga je treba pokriti, se vsako leto podaljša za eno leto, dokler ustrezni podatki ne pokrivajo obdobja petih let. |
2.2.3. Zahteve, specifične za lastne ocene konverzijskih faktorjev
|
87. |
Kreditne institucije ocenijo konverzijske faktorje glede na bonitetni razred produkta ali skupino na podlagi povprečnih pričakovanih konverzijskih faktorjev za bonitetni razred ali skupino z uporabo vseh ugotovljenih neplačil v okviru določenega vira podatkov (z neplačili tehtano povprečje). |
|
88. |
Kreditne institucije uporabljajo ocene konverzijskih faktorjev, ki so primerne za obdobje gospodarske recesije, če so bolj konzervativne od dolgoročnega povprečja. Ker se pričakuje, da bo bonitetni sistem zagotavljal konstantne dejanske konverzijske faktorje glede na bonitetni razred ali skupino, kreditne institucije izvedejo prilagoditve svojih ocen parametrov tveganja glede na bonitetni razred ali skupino, da bi tako omejile vpliv gospodarske recesije na kapital. |
|
89. |
Ocene kreditnih institucij za konverzijske faktorje odražajo možnost dodatnih črpanj s strani dolžnika do trenutka nastanka neplačila ali po njem. Ocena konverzijskega faktorja vključuje večjo mero konzervativnosti, če je mogoče utemeljeno pričakovati večjo pozitivno korelacijo med pogostostjo neplačil in velikostjo konverzijskega faktorja. |
|
90. |
Pri izdelavi ocen konverzijskih faktorjev kreditne institucije obravnavajo specifične politike in strategije, sprejete za spremljanje računov in obdelavo plačil. Kreditne institucije upoštevajo tudi sposobnost in pripravljenost preprečevati nadaljnja črpanja v okoliščinah, ki ne predstavljajo neplačila, kakor so kršitve dogovorov ali drugi primeri tehničnih neplačil. |
|
91. |
Kreditne institucije vzpostavijo primerne sisteme in postopke za spremljanje zneskov odobrenih sredstev, tekočega stanja iz naslova kreditnih linij ter sprememb stanja glede na dolžnika in na bonitetni razred. Kreditna institucija je sposobna spremljati stanja na dnevni osnovi. |
|
92. |
Če kreditne institucije uporabljajo različne ocene konverzijskih faktorjev za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in za notranje namene, ga dokumentirajo, in pristojnim organom dokažejo razumnost takih ocen. |
Izpostavljenosti do podjetij, institucij ter enot centralne ravni držav in centralnih bank
|
93. |
Ocene LGD temeljijo na podatkih, ki pokrivajo vsaj pet let, tako da se vsako leto po uvedbi pristopa IRB doda eno leto, dokler se ne doseže minimuma sedmih let, za vsaj en vir podatkov. Če je iz posameznega vira na voljo daljše obdobje opazovanja in so podatki primerni, se uporabi to daljše obdobje. |
Izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno
|
94. |
Ne glede na odstavek 89, lahko kreditne institucije prikazujejo prihodnja črpanja v svojih konverzijskih faktorjih ali v svojih ocenah LGD. |
|
95. |
Ocene konverzijskih faktorjev temeljijo na podatkih, ki pokrivajo vsaj pet let. Ne glede na odstavek 87 kreditni instituciji ni treba pripisovati enakega pomena preteklim podatkom, če lahko dokaže pristojnemu organu, da so novejši podatki boljši napovedovalec črpanj. Države članice lahko kreditnim institucijam dovolijo, da ob uvajanju pristopa IRB uporabljajo ustrezne podatke, ki pokrivajo obdobje dveh let. Obdobje, ki ga je treba pokriti, se vsako leto podaljša za eno leto, dokler ustrezni podatki ne pokrivajo obdobja petih let. |
2.2.4. Minimalne zahteve za presojo učinkov osebnih jamstev in kreditnih izvedenih finančnih instrumentov
Izpostavljenosti do podjetij, institucij ter enot centralne ravni držav in centralnih bank v primerih, ko se bodo uporabljale lastne ocene LGD in izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno.
|
96. |
Zahteve iz odstavkov 97 do 104 se ne uporabljajo za osebna jamstva, ki jih zagotavljajo institucije ter enot centralne ravni države in centralne banke, če kreditna institucija prejme dovoljenje za uporabo pravil iz členov 78 do 83 za izpostavljenosti do takih subjektov. V tem primeru se uporabljajo zahteve iz členov 90 do 93. |
|
97. |
V primeru osebnih jamstev za izpostavljenosti, ki se vključujejo v kategorijo izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno, se te zahteve uporabljajo tudi za razvrščanje izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine ter za oceno PD. |
Primerni izdajatelji osebnih jamstev in osebna jamstva
|
98. |
Kreditne institucije vzpostavijo jasno navedena merila za vrste izdajateljev osebnega jamstva, ki jih priznavajo za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti. |
|
99. |
Za priznane izdajatelje osebnega jamstva se uporabljajo enaka pravila kakor za dolžnike, kakor je navedeno v odstavkih 17 do 29. |
|
100. |
Osebno jamstvo se evidentira pisno, za izdajatelja je nepreklicno in velja, dokler obveznost ni v celoti izpolnjena(do zneska in besedila osebnega jamstva), ter je zakonsko izvršljivo v jurisdikciji, kjer ima izdajatelj osebnega jamstva premoženje, ki lahko služi za poplačilo izpostavljenosti. Osebna jamstva, ki predpisujejo pogoje, v katerih ni nujno, da jih mora izdajatelj osebnega jamstva izpolniti (pogojna osebna jamstva), se lahko priznajo, če jih odobrijo pristojni organi. Kreditna institucija dokaže, da merila za razvrščanje primerno obravnavajo katero koli morebitno poslabšanje kvalitete dajalca osebnega jamstva. |
Merila za prilagoditev
|
101. |
Kreditna institucija vzpostavi jasno navedena merila za prilagoditev bonitetnih razredov, skupin ali ocen LGD, v primeru denarnih terjatev iz naslova bančništva na drobno in primernih odkupljenih denarnih terjatev pa procese za razvrščanje izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine, ki odražajo vpliv osebnih jamstev na izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti. Ta merila ustrezajo minimalnim zahtevam iz odstavkov 17 do 29. |
|
102. |
Merila so utemeljena in intuitivna. Obravnavajo zmožnost in pripravljenost dajalca osebnega jamstva, da izpolnjuje pogoje osebnega jamstva, predvideni časovni okvir plačil dajalca osebnega jamstva, stopnjo, po kateri je zmožnost dajalca osebnega jamstva, da izpolnjuje pogoje osebnega jamstva, povezana z dolžnikovo zmožnostjo poplačila, ter obseg, v katerem preostalo tveganje za dolžnika ostaja. |
Kreditni izvedeni finančni instrumenti
|
103. |
Minimalne zahteve za osebna jamstva v tem delu se uporabljajo tudi za kreditne izvedene finančne instrumente za eno samo izpostavljenost (single name). Glede neusklajenosti med osnovno obveznostjo in referenčno obveznostjo kreditnega izvedenega finančnega instrumenta ali obveznostjo, ki se uporablja za določanje, ali je nastopil kreditni dogodek, se uporabljajo zahteve iz odstavka 21 dela 2 Priloge VIII. Kar zadeva izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno in primernih odkupljenih denarnih terjatev se ta odstavek uporablja za proces razvrščanja izpostavljenosti v razrede ali skupine. |
|
104. |
Merila obravnavajo strukturo izplačil kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in konzervativno presojajo vpliv, ki jo ima na stopnjo in čas izterjav. Kreditna institucija obravnava obseg, v katerem ostajajo druge oblike preostalega tveganja. |
2.2.5. Minimalne zahteve za odkupljene denarne terjatve
Pravna gotovost
|
105. |
Pogodba o odkupu denarnih terjatev zagotavlja, da je v vseh predvidljivih okoliščinah kreditna institucija dejanski lastnik in kontrolira vsa denarna nakazila iz denarnih terjatev. Ko dolžnik izvede plačila neposredno prodajalcu ali tretji osebi, ki upravlja denarne terjatve za prodajalca, kreditna institucija redno preverja, ali so plačila posredovana v celoti in v rokih, določenih v pogodbi. Tretja oseba, ki upravlja denarne terjatve za prodajalca je subjekt, ki dnevno upravlja skupino odkupljenih denarnih terjatev ali osnovne kreditne izpostavljenosti. Kreditne institucije sprejmejo postopke, ki zagotavljajo zaščito lastništva denarnih terjatev in denarnih prejemkov v primeru stečaja ali pravnih postopkov, ki bi lahko bistveno zadržali kreditodajalčevo zmožnost unovčiti ali dodeliti denarne terjatve ali obdržati kontrolo nad denarnimi prejemki. |
Učinkovitost sistemov spremljanja
|
106. |
Kreditne institucije spremljajo kakovost odkupljenih denarnih terjatev ter finančno stanje prodajalca in tretje osebe, ki upravlja denarne terjatve za prodajalca. Zlasti:
|
Učinkovitost razreševalnih sistemov
|
107. |
Kreditna institucija vzpostavi sisteme in postopke za zgodnje odkrivanje poslabšanj finančnega stanja prodajalca in kakovosti odkupljenih denarnih terjatev ter za proaktivno obravnavanje nastajajočih težav. Kreditne institucije vzpostavijo zlasti jasne in učinkovite politike, postopke in informacijske sisteme za spremljanje kršitev dogovorov, ter jasne in učinkovite politike in postopke za začetek pravnih postopkov in za ravnanje s problematičnimi odkupljenimi denarnimi terjatvami. |
Učinkovitost sistemov za kontrolo zavarovanj s premoženjem, razpoložljivosti kredita in gotovine
|
108. |
Kreditna institucija vzpostavi jasne in učinkovite politike in postopke, ki urejajo kontrolo odkupljenih denarnih terjatev, kredita in gotovine. Pisne notranje politike zlasti navajajo vse bistvene elemente programa odkupa denarnih terjatev, vključno s stopnjami predplačil, primernim zavarovanjem s premoženjem, potrebno dokumentacijo, mejami koncentracije in načinom ravnanja z denarnimi prejemki. Ti elementi primerno upoštevajo vse ustrezne in bistvene dejavnike, vključno s finančnim stanjem prodajalca in tretje osebe, ki upravlja denarne terjatve za prodajalca, tveganji koncentracij ter gibanji kakovosti odkupljenih denarnih terjatev ter krogom strank prodajalca, notranji sistemi pa zagotavljajo, da se sredstva izplačajo samo ob hkrati izvedenem prenosu zavarovanja s premoženjem, vključno z dokumentacijo. |
Skladnost z notranjimi politikami in postopki kreditne institucije
|
109. |
Kreditna institucija vzpostavi učinkovite notranje procese za presojanje skladnosti z vsemi notranjimi politikami in postopki. Proces vključuje redne revizije vseh kritičnih faz programa kreditne institucije za odkup denarnih terjatev, preverjanje ločevanja nalog med oceno prodajalca in tretje osebe, ki upravlja denarne terjatve za prodajalca, ter oceno dolžnika na eni strani ter oceno prodajalca in tretje osebe, ki upravlja denarne terjatve za prodajalca, ter revizijo prodajalca in tretje osebe, ki upravlja denarne terjatve za prodajalca na kraju samem, na drugi strani in ovrednotenje operacij zalednih služb, s posebnim poudarkom na kvalifikacijah, izkušnjah, strukturo zaposlenih in avtomatiziranih podpornih sistemih. |
3. OVREDNOTENJE NOTRANJIH OCEN
|
110. |
Kreditne institucije vzpostavijo zanesljive sisteme za ugotavljanje točnosti in skladnosti bonitetnih sistemov, procesov in ocen vseh zadevnih parametrov tveganja. Kreditne institucije svojemu pristojnemu organu dokažejo, da jim notranji proces ovrednotenja omogoča dosledno in smiselno presojo delovanja notranjega bonitetnega sistema in sistema ocenjevanja tveganja. |
|
111. |
Kreditne institucije redno primerjajo dejanske stopnje neplačil z ocenjenimi PD za vsaki bonitetni razred in v primerih, ko so dejanske stopnje neplačil izven pričakovanega obsega za navedeni bonitetni razred, kreditne institucije posebej analizirajo razloge za odstopanje. Kreditne institucije, ki uporabljajo lastne ocene LGD in/ali konverzijskih faktorjev, opravijo podobne analize za navedene ocene. Pri takih primerjavah se uporabljajo pretekli podatki, ki pokrivajo čim daljše obdobje. Kreditne institucije dokumentirajo metode in podatke, uporabljene v takih primerjavah. Analiza in dokumentacija se posodabljata vsaj enkrat letno. |
|
112. |
Kreditne institucije uporabljajo tudi druga orodja za količinsko ovrednotenje parametrov tveganja in primerjave z ustreznimi zunanjimi viri podatkov. Analiza temelji na podatkih, ki so reprezentativni za portfelj, so redno posodobljeni in obsegajo ustrezno obdobje opazovanja. Notranje presoje delovanja bonitetnih sistemov kreditnih institucij temeljijo na čim daljšem obdobju. |
|
113. |
Uporabljene metode in podatki za količinsko ovrednotenje parametrov tveganja so ves čas dosledni. Spremembe metod ocenjevanja in ovrednotenja ter podatkov (uporabljeni viri podatkov in obravnavana obdobja) se dokumentirajo. |
|
114. |
Kreditne institucije vzpostavijo zanesljive notranje standarde za primere, ko odstopanja dejanskih stopenj neplačil, dejanskih LGD, dejanskih konverzijskih faktorjev in stopenj izgub, če se uporabljajo ocene EL, postanejo dovolj pomembna, da spodbijajo veljavnost ocen. Ti standardi upoštevajo ekonomske cikle in podobne sistematične spremenljivosti pri dejanskih neplačilih. Če so dejanske vrednosti še naprej višje od pričakovanih vrednosti, kreditne institucije popravijo oceno navzgor, da odrazijo dejansko stanje neplačil in izgub. |
4. IZRAČUN ZNESKOV TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI ZA IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA LASTNIŠKIH INSTRUMENTOV V SKLADU S PRISTOPOM NA OSNOVI NOTRANJIH MODELOV TVEGANE VREDNOSTI (VaR)
4.1. Kapitalska zahteva in količinska opredelitev tveganja
|
115. |
Kreditne institucije za namene izračunavanja kapitalskih zahtev izpolnjujejo naslednje standarde:
|
4.2. Procesi upravljanja s tveganji in kontrole
|
116. |
Kreditne institucije za razvoj in uporabo notranjih modelov za namene določanja kapitalskih zahtev izoblikujejo politike, postopke in kontrole, ki bodo zagotavljali celovitost modela in procesa modeliranja. Politike, postopki in kontrole obsegajo naslednje:
|
4.3. Ovrednotenje in dokumentacija
|
117. |
Kreditne institucije vzpostavijo zanesljive sisteme za ovrednotenje natančnosti in doslednosti svojih notranjih modelov in procesov modeliranja. Vsi bistveni elementi notranjih modelov in procesa modeliranja in ovrednotenja se dokumentirajo. |
|
118. |
Kreditne institucije uporabljajo proces notranjega ovrednotenja za ocenjevanje delovanja svojih notranjih modelov in procesov na dosleden in smiseln način. |
|
119. |
Uporabljene metode in podatki za količinsko ovrednotenje so ves čas dosledni. Spremembe metod ocenjevanja in ovrednotenja ter podatkov (uporabljeni viri podatkov in obravnavana obdobja) se dokumentirajo. |
|
120. |
Kreditne institucije redno primerjajo dejanske donose iz lastniških instrumentov (izračunane z uporabo realiziranih in nerealiziranih dobičkov in izgub) z modeliranimi ocenami. Pri takih primerjavah se uporabljajo pretekli podatki, ki pokrivajo čim daljše obdobje. Kreditne institucije dokumentirajo metode in podatke, uporabljene v takih primerjavah. Analiza in dokumentacija se posodabljata vsaj enkrat letno. |
|
121. |
Kreditne institucije uporabljajo tudi druga orodja za količinsko ovrednotenje parametrov tveganja in primerjave z zunanjimi viri podatkov. Analiza temelji na podatkih, ki so primerni za portfelj, so redno posodobljeni in obsegajo ustrezno obdobje opazovanja. Notranje presoje delovanja modelov kreditnih institucij temeljijo na čim daljšem obdobju. |
|
122. |
Kreditne institucije vzpostavijo zanesljive notranje standarde za primere, ko primerjava dejanskih donosov iz lastniških instrumentov z ocenami modelov spodbija veljavnost ocen ali modelov kot takih. Ti standardi upoštevajo ekonomske cikle in podobne sistematične spremenljivosti pri donosih iz lastniških instrumentov. Vse spremembe notranjih modelov, ki so posledica pregledov modelov, se dokumentirajo in so skladne s standardi kreditnih institucij za pregled modelov. |
|
123. |
Notranji model in proces modeliranja se dokumentirata, vključno z odgovornostmi strank, ki sodelujejo pri modeliranju, ter odobritvijo in procesi pregleda modela. |
5. UPRAVLJANJE IN NADZOR
5.1. Upravljanje
|
124. |
Upravna iz člena 11 kreditne institucije ali drug organ, ki ga imenuje kreditna institucija in višje vodstvo, potrdi vse bistvene vidike bonitetnega procesa in procesa ocenjevanja. Te stranke razpolagajo s splošnim znanjem o delovanju bonitetnega sistema kreditne institucije ter podrobnim razumevanjem izdelanih poročil o tem procesu. |
|
125. |
Višje vodstvo obvešča upravo ali drug organ, iz člena 11 o vsaki spremembi ali odstopanju od uveljavljene prakse, ki bo bistveno vplivala na delovanje bonitetnega sistema kreditne institucije. |
|
126. |
Višje vodstvo razume zgradbo in delovanjem bonitetnega sistema. Višje vodstvo redno zagotavlja pravilno delovanje bonitetnih sistemov. Enote za kontrolo kreditnega tveganja redno obveščajo višje vodstvo o delovanju bonitetnega procesa, o področjih, na katerih so potrebne izboljšave ter o stanju prizadevanj za izboljšanje predhodno ugotovljenih pomanjkljivosti. |
|
127. |
Analiza kreditnega tveganja, ugotovljenega po pristopu IRB, kreditne institucije je bistveni sestavni del poročila vodstva navedenim strankam. Poročilo vsebuje vsaj profil tveganja po bonitetnih razredih, prehode med bonitetnimi razredi, oceno ustreznih parametrov za bonitetni razred in primerjavo dejanskih stopenj neplačil in lastnih ocen LGD ter konverzijskih faktorjev s pričakovanji in rezultati testa izjemnih situacij. Pogostost poročanja je odvisna od pomembnosti in vrste informacij ter od ravni prejemnika. |
5.2. Kontrola kreditnega tveganja
|
128. |
Enota za kontrolo kreditnega tveganja je neodvisna od osebja in vodstvenih funkcij, pristojnih za odobravanje ali obnavljanje izpostavljenosti, in poroča neposredno višjemu vodstvu. Enota je pristojna za oblikovanje ali izbiro, izvajanje, nadzor in delovanje bonitetnih sistemov. Enota redno pripravlja in analizira poročila o rezultatih bonitetnih sistemov. |
|
129. |
Področja pristojnosti enote za kontrolo kreditnega tveganja obsegajo:
|
|
130. |
Ne glede na odstavek 129 lahko kreditne institucije, ki uporabljajo skupne podatke v skladu z odstavkoma 57 in 58, oddajajo naslednje naloge zunanjim izvajalcem:
Kreditne institucije, ki uporabljajo ta odstavek, zagotovijo, da imajo pristojni organi dostop do vseh pomembnih informacij od tretjih strank, ki so potrebne za preverjanje skladnosti z minimalnimi zahtevami, in da lahko opravljajo preglede na kraju samem v istem obsegu kakor znotraj kreditne institucije. |
5.3. Notranje revidiranje
|
131. |
Notranja revizijska služba ali druga podobna neodvisna revizijska služba kreditne institucije vsaj enkrat letno pregledajo bonitetne sisteme kreditne institucije in njene dejavnosti, vključno s kreditnimi dejavnostmi in ocenjevanjem PD, LGD, EL in konverzijskih faktorjev. Pregled vključuje izpolnjevanje vseh veljavnih minimalnih zahtev. |
PRILOGA VIII
ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA
Del 1 – Primernost
|
1. |
V tem delu so navedene primerne oblike zmanjševanja kreditnega tveganja za namene člena 92. |
|
2. |
V tej prilogi:
|
1. STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE
1.1. Bilančni pobot
|
3. |
Bilančni pobot medsebojnih terjatev med kreditno institucijo in njeno nasprotno stranko se lahko prizna. |
|
4. |
Brez poseganja v odstavek 5 je primernost omejena na vzajemna stanja denarnih sredstev med kreditno institucijo in nasprotno stranko. Zaradi pogodbe o bilančnem pobotu so samo posojila in depoziti lahko predmet spreminjanja zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in, če je primerno, zneskov pričakovanih izgub. |
1.2. Okvirne pogodbe o pobotu, ki zajemajo posle začasne prodaje/začasnega nakupa in/ali posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga in/ali druge posle z instrumenti kapitalskega trga
|
5. |
Za kreditne institucije, ki uporabljajo razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem iz dela 3, se lahko priznajo učinki dvostranskih pogodb o pobotu, ki zajemajo posle začasne prodaje/začasnega nakupa, posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga in/ali druge posle z instrumenti kapitalskega trga z nasprotno stranko. Brez poseganja v Prilogo II Direktive 2006/…/ES morajo premoženje, sprejeto v zavarovanje, in vrednostni papirji ali blago, izposojeni v okviru takih pogodb, za priznanje izpolnjevati zahteve za primernost za zavarovanje s premoženjem iz odstavkov 7 do 11. |
1.3. Zavarovanje s premoženjem
|
6. |
Če uporabljena tehnika zmanjševanja kreditnega tveganja temelji na pravici kreditne institucije do unovčenja ali zadržanja sredstev, je primernost odvisna od tega, ali so zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti in, če je primerno, zneski pričakovanih izgub, izračunani na podlagi členov 78 do 83 ali členov 84 do 89. Primernost je tudi odvisna od tega, ali se uporablja enostavna ali razvita metoda za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem iz dela 3. Primernost v zvezi s posli začasne prodaje/začasnega nakupa in posli posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga je odvisna tudi od tega, ali je posel evidentiran v bančni ali trgovalni knjigi. |
1.3.1. Primernost po vseh pristopih in metodah
|
7. |
Kot primerno zavarovanje s premoženjem se v okviru vseh pristopov in metod lahko priznajo naslednji finančni instrumenti:
Za namene pododstavka (b) se šteje, da „dolžniški vrednostni papirji, izdani s strani enot centralne ravni države ali centralne banke“, vključujejo:
Za namene pododstavka (c) „dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdale institucije“, vključujejo:
|
|
8. |
Dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdale institucije, katerih vrednostni papirji nimajo bonitetne ocene primerne ECAI, se lahko priznajo kot primerno zavarovanje s premoženjem, če izpolnjujejo naslednja merila:
|
|
9. |
Enote investicijskih skladov se lahko priznajo kot primerno zavarovanje s premoženjem, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
Če investicijski sklad za varovanje dovoljenih naložb uporablja (ali bi lahko uporabljal) izvedene finančne instrumente, to ne izključuje primernosti enot v tem skladu. |
|
10. |
Če ima vrednostni papir dve bonitetni oceni primernih ECAI, se šteje za namene točk (b) do (e) odstavka 7, da se uporablja manj ugodna bonitetna ocena. V primerih, ko ima vrednostni papir več kakor dve bonitetni oceni primernih ECAI, se šteje, da se uporabita dve najbolj ugodni bonitetni oceni. Če se dve najbolj ugodni bonitetni oceni razlikujeta, se šteje, da se uporablja manj ugodna bonitetna ocena izmed obeh. |
1.3.2. Dodatna primernost v okviru razvite metode za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem
|
11. |
Poleg zavarovanja s premoženjem iz odstavkov 7 do 10, se lahko, če kreditna institucija uporablja razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem iz dela 3, kot primerno zavarovanje s premoženjem priznajo naslednji finančni instrumenti:
Če investicijski sklad za varovanje dovoljenih naložb uporablja (ali bi lahko uporabljal) izvedene finančne instrumente, to ne izključuje primernosti enot v navedenem skladu. |
1.3.3. Dodatna primernost za izračune v okviru členov 84 do 89
|
12. |
Poleg zgoraj navedenega zavarovanja s premoženjem se uporabljajo določbe odstavkov 13 do 22, če kreditna institucija izračunava zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneske pričakovanih izgub na podlagi pristopa iz členov 84 do 89: |
(a) Zavarovanje z nepremičninami
|
13. |
Stanovanjske nepremičnine, ki jih ima lastnik ali, v primeru osebnih investicijskih podjetij, upravičeni lastnik v posesti ali jih oddaja ali jih bo imel v posesti ali oddajal, in poslovne nepremičnine, in sicer pisarne in drugi gospodarski objekti, se lahko priznajo kot primerno zavarovanje s premoženjem, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
|
14. |
Kreditne institucije lahko kot primerno zavarovanje s premoženjem priznajo tudi delnice v finskih stanovanjsko nepremičninskih družbah, ki poslujejo v skladu s finskim Zakonom o nepremičninskih družbah iz leta 1991 ali naknadno sprejeto enakovredno zakonodajo, nanašajočo se na stanovanjske nepremičnine, ki jih ima posojilojemalec v posesti ali jih oddaja ali jih bo imel v posesti ali oddajal, in jih obravnavajo kot zavarovanje s stanovanjsko nepremičnino, če so ti pogoji izpolnjeni. |
|
15. |
Pristojni organi lahko svoje kreditne institucije tudi pooblastijo, da kot primerno zavarovanje s premoženjem priznajo delnice v Finskih nepremičninskih družbah, ki poslujejo v skladu s finskim Zakonom o nepremičninskih družbah iz leta 1991 ali naknadno sprejeto enakovredno zakonodajo, in jih obravnavajo kot zavarovanje s poslovno nepremičnino, če so ti pogoji izpolnjeni. |
|
16. |
Pristojni organi lahko opustijo zahtevo, da kreditne institucije izpolnjujejo pogoj (b) iz odstavka 13 za izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, ki se nahajajo na ozemlju njihove države članice, če imajo dokazila, da je zadevni trg dobro razvit in uveljavljen, stopnje izgub pa so dovolj nizke, da to dejanje upravičujejo. To pristojnim organom držav članic, ki ne uporabljajo te opustitve, ne preprečuje priznavanja primernosti stanovanjskih nepremičnin, ki so na podlagi opustitve priznane kot primerne v drugi državi članici. Države članice javno objavijo uporabo te opustitve. |
|
17. |
Pristojni organi držav članic lahko opustijo zahtevo, da njihove kreditne institucije izpolnjujejo pogoj (b) iz odstavka 13 za poslovne nepremičnine, ki se nahajajo na ozemlju njihove države članice, če imajo dokazila, da je zadevni trg dobro razvit in uveljavljen, stopnje izgub, ki nastajajo zaradi posojil, zavarovanimi s poslovnimi nepremičninami, pa izpolnjujejo naslednje pogoje:
|
|
18. |
Če kateri koli od teh pogojev ni izpolnjen v danem letu, upravičenost do uporabe te obravnave preneha, dokler pogoji niso izpolnjeni v enem od naslednjih let. |
|
19. |
Pristojni organi države članice lahko priznajo primernost poslovnih nepremičnin, ki so na podlagi opustitve iz odstavka 17 priznane kot primerne v drugi državi članici. |
(b) Denarne terjatve
|
20. |
Pristojni organi lahko kot primerno zavarovanje s premoženjem priznajo denarne terjatve, povezane s komercialnimi posli ali posli s prvotno zapadlostjo največ eno leto. Primerne denarne terjatve ne vključujejo tistih, ki so povezane s sekuritizacijo, podudeležbami ali kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti ali zneski, ki jih dolgujejo povezaneosebe. |
(c) Zavarovanje s premičninami
|
21. |
Pristojni organi lahko kot primerno zavarovanje s premoženjem poleg zavarovanj, ki so navedena v odstavkih 13 do 19, priznajo tudi premičnine, če ugotovijo naslednje:
|
(d) Zakup
|
22. |
Ob upoštevanju določb odstavka 72 dela 3, če so izpolnjene zahteve iz odstavka 11 dela 2, se izpostavljenosti iz naslova poslov, s katerimi kreditna institucija daje v zakup stvari tretji stranki, obravnavajo enako kakor posojila, zavarovana s stvarmi, oddanimi v zakup. |
1.4. Drugo stvarno kreditno zavarovanje
1.4.1. Bančne vloge pri tretji instituciji ali denarju podobni instrumenti, ki jih ima tretja institucija.
|
23. |
Bančne vloge ali denarju podobni instrumenti, ki so pri tretji instituciji na neskrbniški pogodbeni osnovi in so zastavljeni posojilni kreditni instituciji, se lahko priznajo kot primerno kreditno zavarovanje. |
1.4.2. Police življenjskega zavarovanja, zastavljene posojilni kreditni instituciji
|
24. |
Police življenjskega zavarovanja, zastavljene posojilni kreditni instituciji, se lahko priznajo kot primerno kreditno zavarovanje. |
1.4.3. Instrumenti institucij, odkupni na zahtevo
|
25. |
Instrumenti, ki jih je izdala tretja institucija in jih bo navedena institucija odkupila na zahtevo, se lahko priznajo kot primerno kreditno zavarovanje. |
2. OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE
2.1. Primernost izdajateljev zavarovanja v okviru vseh pristopov
|
26. |
Naslednje stranke se lahko priznajo kot primerni izdajatelji osebnih kreditnih zavarovanj:
|
|
27. |
Kadar se zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneski pričakovanih izgub izračunavajo v skladu s členi 84 do 89, mora biti izdajatelj osebnega jamstva, da bi veljal za primernega, s strani kreditne institucije notranje bonitetno ocenjen v skladu z določbami dela 4 v Prilogi VII. |
|
28. |
Z odstopanjem od odstavka 26 lahko države članice kot primerne izdajateljice osebnega kreditnega zavarovanja priznajo tudi druge finančne institucije, ki so jim dovoljenje izdali in jih nadzorujejo pristojni organi, odgovorni za izdajanje dovoljenj in nadzor kreditnih institucij, ter ki so dolžne spoštovati zahteve glede varnega in skrbnega poslovanja, enakovredne tistim, ki se uporabljajo za kreditne institucije. |
2.2 Primernost izdajateljev zavarovanja po pristopu IRB, ki so upravičeni do obravnave, določene v odstavku 4 dela 1 Priloge VII
|
29. |
Institucije, zavarovalnice in pozavarovalnice ter izvozne agencije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje, se lahko priznajo kot primerni izdajatelji osebnega kreditnega zavarovanja, ki so upravičeni do obravnave, določene v odstavku 4 dela 1 Priloge VII:
Za namene tega odstavka kreditno zavarovanje, ki ga izdajo izvozne agencije, ni upravičeno do nikakršnega izrecnega posrednega jamstva enot centralne ravni držav. |
3. VRSTE KREDITNIH IZVEDENIH FINANČNIH INSTRUMENTOV
|
30. |
Kot primerne se lahko priznajo naslednje vrste kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in instrumentov, ki so lahko sestavljeni iz takih kreditnih izvedenih finančnih instrumentov ali pa so jim ekonomsko podobni:
|
|
31. |
Če kreditna institucija kupi kreditno zavarovanje z zamenjavo skupnih donosov in knjiži neto plačila, prejeta na podlagi zamenjave kot neto prihodek, hkrati pa ne knjiži nasprotno učinkujočega zmanjšanja vrednosti zavarovane aktive (z zmanjšanjem poštene vrednosti ali z oblikovanjem oslabitev), se kreditno zavarovanje ne prizna. |
3.1. Interno varovanje
|
32. |
Če kreditna institucija izvaja interno varovanje s pomočjo kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, tako da zavaruje kreditno tveganje izpostavljenosti v bančni knjigi s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom iz trgovalne knjige, je potrebno, da bi bilo zavarovanje priznano za namene te priloge, kreditno tveganje, preneseno v trgovalno knjigo, prenesti na tretjo stranko ali več tretjih strank. V takih primerih se, ob upoštevanju skladnosti takih prenosov z zahtevami za priznavanje zmanjševanja kreditnega tveganja iz te priloge, uporabljajo pravila za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub v primeru pridobitve osebnega kreditnega zavarovanja iz delov 3 do 6. |
Del 2 – Minimalne zahteve
|
1. |
Kreditna institucija mora dokazati pristojnim organom, da ima ustrezne procese upravljanja s tveganji za kontrolo tistih tveganj, katerim bi lahko bila izpostavljena zaradi izvajanja postopkov zmanjševanja kreditnega tveganja. |
|
2. |
Ne glede na prisotnost zmanjševanja kreditnega tveganja, upoštevanega za namene izračuna zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in, če je primerno, zneskov pričakovanih izgub, kreditne institucije še naprej izvajajo presojo celotnega kreditnega tveganja osnovne izpostavljenosti in so sposobne dokazati pristojnim organom, da je ta zahteva izpolnjena. V primeru poslov začasne prodaje/začasnega nakupa in/ali poslov posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga se samo za namene tega odstavka kot osnovna izpostavljenost šteje neto znesek izpostavljenosti. |
1. STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE
1.1. Pogodbe o bilančnem pobotu (razen okvirnih pogodb o pobotu, ki zajemajo posle začasne prodaje/začasnega nakupa, posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga in/ali druge posle z instrumenti kapitalskega trga).
|
3. |
Za pogodbe o bilančnem pobotu, razen okvirnih pogodb o pobotu, ki zajemajo posle začasne prodaje/začasnega nakupa, posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga in/ali druge posle z instrumenti kapitalskega trga, morajo biti za priznanje za namene členov 90 do 93 izpolnjeni naslednji pogoji:
|
1.2. Okvirne pogodbe o pobotu, ki zajemajo posle začasne prodaje/začasnega nakupa in/ali posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga in/ali druge posle z instrumenti kapitalskega trga
|
4. |
Okvirne pogodbe o pobotu, ki zajemajo posle začasne prodaje/začasnega nakupa in/ali posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga in/ali druge posle z instrumenti kapitalskega trga, se priznajo za namene členov 90 do 93, če:
|
|
5. |
Poleg tega se izpolnijo minimalne zahteve za priznanje zavarovanja s finančnim premoženjem v okviru razvite metode za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, določene v odstavku 6. |
1.3. Zavarovanje s finančnim premoženjem
1.3.1. Minimalne zahteve za priznanje zavarovanja s finančnim premoženjem na podlagi vseh pristopov in metod
|
6. |
Za priznanje zavarovanja s finančnim premoženjem in zlatom morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
|
1.3.2. Dodatne minimalne zahteve za priznanje zavarovanja s finančnim premoženjem v okviru enostavne metode za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem
|
7. |
Poleg zahtev iz odstavka 6, mora biti za priznanje zavarovanja s finančnim premoženjem v okviru enostavne metode za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem preostala zapadlost zavarovanja vsaj tako dolga kakor preostala zapadlost izpostavljenosti. |
1.4. Minimalne zahteve za priznanje zavarovanja z nepremičninami
|
8. |
Za priznanje zavarovanja z nepremičninami morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
|
1.5. Minimalne zahteve za priznanje zavarovanja z denarnimi terjatvami
|
9. |
Za priznanje zavarovanja z denarnimi terjatvami morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
|
1.6. Minimalne zahteve za priznanje zavarovanja s premičninami
|
10. |
Za priznanje zavarovanja s premičninami morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
|
1.7. Minimalne zahteve za obravnavanje izpostavljenosti iz naslova zakupa kot zavarovane s premoženjem
|
11. |
Za obravnavo izpostavljenosti iz naslova poslov zakupa kot zavarovanih s stvarmi, danimi v zakup, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
|
1.8. Minimalne zahteve za priznanje drugega stvarnega kreditnega zavarovanja
1.8.1. Bančne vloge pri tretji instituciji ali denarju podobni instrumenti, ki jih ima tretja institucija
|
12. |
Za upravičenost do obravnave iz odstavka 79 v delu 3 mora zavarovanje iz odstavka 23 iz dela 1 izpolnjevati naslednje pogoje:
|
1.8.2. Police življenjskega zavarovanja, zastavljene posojilni kreditni instituciji
|
13. |
Police življenjskega zavarovanja, zastavljene posojilni kreditni instituciji, se lahko priznajo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
2. OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE IN KREDITNI ZAPISI
2.1. Zahteve, ki se nanašajo tako na osebna jamstva kot na kreditne izvedene finančne instrumente
|
14. |
V skladu z odstavkom 16 morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji za priznanje kreditnega zavarovanja iz naslova osebnega jamstva ali kreditnega izvedenega finančnega instrumenta:
|
2.1.1. Operativne zahteve
|
15. |
Kreditna institucija izpolni zahteve pristojnih organov, da ima vzpostavljene sisteme za upravljanje z morebitno koncentracijo tveganja, ki izhaja iz uporabe osebnih jamstev ali kreditnih izvedenih finančnih instrumentov. Kreditna institucija mora biti sposobna prikazati, kako je njena strategija uporabe kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in osebnih jamstev povezana z njenim upravljanjem celotnega profila tveganj. |
2.2. Posredna osebna jamstva držav in drugih oseb javnega prava
|
16. |
Če je izpostavljenost zavarovana z osebnim jamstvom, za katerega posredno jamči enota centralne ravni države ali centralna banka, regionalna ali lokalna raven države ali oseba javnega sektorja, do katerih terjatve se v skladu s členi 78 do 83 obravnavajo kot terjatve do enote centralne ravni države, na ozemlju katere nastanejo, multilateralna razvojna banka, za katero se v skladu s členi 78 do 83 uporablja utež tveganja 0 %, ali oseba javnega prava, terjatve do katere se v skladu s členi 78 do 83 obravnavajo kot terjatve do kreditnih institucij, se lahko šteje, da je izpostavljenost zavarovana z osebnim jamstvom, ki ga je zagotovila zadevna oseba, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
|
17. |
Postopek iz odstavka 16 se uporablja tudi za izpostavljenost, za katero posredno ne jamčijo v tem odstavku navedene osebe, če posredno jamstvo zanje namesto tega neposredno zagotavlja ena od navedenih oseb in so izpolnjeni pogoji, navedeni v odstavku 16. |
2.3. Dodatne zahteve za osebna jamstva
|
18. |
Za priznanje osebnega jamstva morajo biti izpolnjeni še naslednji pogoji:
|
|
19. |
V primeru osebnih jamstev, zagotovljenih v okviru vzajemnih jamstvenih shem, ki jih v ta namen priznajo pristojni organi ali jih zagotovijo ali za njih posredno osebno jamčijo osebe, navedene v odstavku 16, se šteje, da so zahteve iz odstavka 18(a) izpolnjene, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
|
2.4. Dodatne zahteve za kreditne izvedene finančne instrumente
|
20. |
Za priznanje kreditnega izvedenega finančnega instrumenta morajo biti izpolnjeni še naslednji pogoji:
|
|
21. |
Neusklajenost med osnovno obveznostjo in referenčno obveznostjo po kreditnem izvedenem finančnem instrumentu (tj. obveznostjo, ki se uporablja za ugotavljanje vrednosti denarne poravnave, ali obveznostjo, ki jo je treba prenesti) ali med osnovno obveznostjo in obveznostjo, ki se uporablja za ugotavljanje, ali je nastal kreditni dogodek, je dovoljena samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
2.5 Zahteve glede primernosti za obravnavo v skladu z odstavkom 4 dela 1 Priloge VII
|
22. |
Da bi bilo upravičeno do postopka, določenega v odstavku 4 dela 1 Priloge VII, mora kreditno zavarovanje na podlagi jamstva ali kreditnega izvedenega finančnega instrumenta, izpolniti naslednje pogoje:
|
Del 3 – Izračunavanje učinkov zmanjševanja kreditnega tveganja
|
1. |
V skladu z deli 4 do 6, če so izpolnjene določbe iz delov 1 in 2, se lahko izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti iz členov 78 do 83 in izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti ter zneski pričakovanih izgub iz členov 84 do 89 spremenijo v skladu z določbami tega dela. |
|
2. |
Denarna sredstva, vrednostni papirji ali blago, kupljeni, izposojeni ali prejeti na podlagi posla začasne prodaje/začasnega nakupa ali posla posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, se obravnavajo kot zavarovanje s premoženjem. |
1. STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE
1.1. Kreditni zapisi
|
3. |
Naložbe v kreditne zapise, ki jih izda posojilna kreditna institucija, se lahko obravnavajo kot zavarovanje z gotovino. |
1.2. Bilančni pobot
|
4. |
Posojila in depoziti pri posojilni kreditni instituciji, za katere velja bilančni pobot, se obravnavajo kot zavarovanje z denarnimi sredstvi. |
1.3. Okvirne pogodbe o pobotu, ki zajemajo posle začasne prodaje/začasnega nakupa in/ali posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga in/ali druge posle z instrumenti kapitalskega trga
1.3.1. Izračun polno prilagojene vrednosti izpostavljenosti
(a) Uporaba pristopa „nadzorniških“ prilagoditev za nestanovitnost ali pristopa „lastnih ocen“ prilagoditev za nestanovitnost
|
5. |
V skladu z odstavki 12 do 21, pri izračunu „polno prilagojene vrednosti izpostavljenosti“ (E*) za izpostavljenosti na podlagi primerne okvirne pogodbe o pobotu, ki obsega posle začasne prodaje/začasnega nakupa in/ali posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga in/ali druge posle z instrumenti kapitalskega trga, se zadevne prilagoditve za nestanovitnost izračunajo bodisi z uporabo pristopa nadzorniških prilagoditev za nestanovitnost ali z uporabo pristopa lastnih ocen prilagoditev za nestanovitnost, kakor je določeno v odstavkih 30 do 61 za razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem. Za uporabo pristopa na podlagi lastnih ocen veljajo enaki pogoji in zahteve kot za razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem. |
|
6. |
Neto pozicija v vsaki vrsti vrednostnih papirjev ali blaga se izračuna tako, da se od skupne vrednosti tovrstnih posojenih, prodanih ali na podlagi okvirne pogodbe o pobotu zagotovljenih vrednostnih papirjev ali blaga, odšteje skupna vrednost tovrstnih izposojenih, kupljenih ali na podlagi pogodbe prejetih vrednostnih papirjev ali blaga. |
|
7. |
Za namene odstavka 6 vrsta vrednostnih papirjev pomeni vrednostni papirji, ki jih izda ista oseba, imajo isti datum izdaje, isto zapadlost in za katere veljajo isti pogoji in zahteve ter ista obdobja unovčenja zavarovanja, kakor je določeno v odstavkih 34 do 59. |
|
8. |
Neto pozicija v vsaki valuti, razen v valuti poravnave okvirne pogodbe o pobotu, se izračuna tako, da se od skupne vrednosti v tej valuti nominiranih vrednostnih papirjev, posojenih, prodanih ali zagotovljenih na podlagi okvirne pogodbe o pobotu, dodane znesku denarnih sredstev v tej valuti, posojenem ali prenesenem na podlagi pogodbe, odšteje od skupne vrednosti v tej valuti nominiranih vrednostnih papirjev, izposojenih, kupljenih ali prejetih na podlagi pogodbe, dodane znesku denarnih sredstev v tej valuti, izposojenem ali prejetem na podlagi pogodbe. |
|
9. |
Prilagoditev za nestanovitnost, ki je ustrezna za določeno vrsto vrednostnega papirja ali zadenarna sredstva, se uporabi za pozitivno ali negativno neto pozicijo v tovrstnih vrednostnih papirjih. |
|
10. |
Prilagoditev za nestanovitnost zaradi valutnega tveganja (fx) se uporabi za neto pozitivno ali negativno pozicijo v vsaki valuti, razen v valuti poravnave okvirne pogodbe o pobotu. |
|
11. |
E* se izračuna v skladu z naslednjo formulo: E* = max {0, [(Σ(E) - Σ(C)) + Σ(|neto pozicija v vsakem vrednostnem papirju| × Hsec) + (Σ|Efx| × Hfx)]} Če se zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti izračunavajo v skladu s členi 78 do 83, je E vrednost vsake posamezne izpostavljenosti iz pogodbe, ki bi veljala v odsotnosti kreditnega zavarovanja. Če se zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneski pričakovanih izgub izračunavajo v skladu s členi 84 do 89, je E vrednost vsake posamezne izpostavljenosti iz pogodbe, ki bi veljala v odsotnosti kreditnega zavarovanja. C je vrednost vrednostnih papirjev ali blaga, izposojenih, kupljenih ali prejetih ali padenarna sredstva, izposojena ali prejeta na podlagi take izpostavljenosti. Σ(E) je vsota vseh E na podlagi pogodbe. Σ(C) je vsota vseh C na podlagi pogodbe. Efx je neto pozicija (pozitivna ali negativna) v dani valuti, razen v valuti poravnave pogodbe, izračunana v skladu z odstavkom 8. Hsec je prilagoditev za nestanovitnost, ustrezna za določeno vrsto vrednostnih papirjev. Hfx je prilagoditev za nestanovitnost iz naslova valutnega tveganja. E* je polno prilagojena vrednost izpostavljenosti |
(b) Uporaba pristopa internih modelov
|
12. |
Namesto uporabe pristopa nadzorniških prilagoditev za nestanovitnost ali pristopa lastnih ocen prilagoditev za nestanovitnost pri izračunu polno prilagojene vrednosti izpostavljenosti (E*), ki izhaja iz uporabe primerne okvirne pogodbe o pobotu, ki zajema posle začasne prodaje/začasnega nakupa, posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga in/ali druge posle z instrumenti kapitalskega trga, razen poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, se lahko kreditnim institucijam dovoli, da uporabijo pristop internih modelov, ki upošteva učinke korelacije med pozicijami vrednostnih papirjev, za katere velja okvirna pogodba o pobotu, kakor tudi likvidnost zadevnih instrumentov. Interni modeli, ki se uporabljajo v okviru tega pristopa, zagotovijo ocene možnih sprememb vrednosti nezavarovanega zneska izpostavljenosti (ΣE - ΣC). Na podlagi odobritve pristojnih organov lahko kreditne institucije uporabljajo tudi svoje interne modele za posle posojanja za povečanje trgovalnega portfelja, če so ti posli zajeti v dvostranski okvirni pogodbi o pobotu, ki izpolnjuje zahteve, določene v delu 7 Priloge III. |
|
13. |
Kreditna institucija se lahko odloči, da za kreditno tveganje uporabi člene 78 do 83 in člene 84 do 89 za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti. Če pa kreditna institucija želi uporabiti pristop internih modelov, ga mora uporabiti za vse nasprotne stranke in vrednostne papirje, razen za nebistvene portfelje, za katere lahko uporabi pristop nadzorniških prilagoditev za nestanovitnost ali pristop lastnih ocen prilagoditev za nestanovitnost, kakor je določeno v odstavkih 5 do 11. |
|
14. |
Pristop internih modelov je na voljo kreditnim institucijam, ki so prejele soglasje za uporabo internega modela upravljanja s tveganji v skladu s Prilogo V Direktive 2006/…/ES |
|
15. |
Kreditne institucije, ki niso prejele soglasja nadzorne institucije za uporabo takega modela v skladu z Direktivo 2006/…/ES, lahko pristojne organe zaprosijo za soglasje za uporabo internega modela upravljanja s tveganji za namene odstavkov 12 do 21. |
|
16. |
Soglasje se dodeli samo, če je izpolnjena zahteva pristojnega organa, da je sistem upravljanja tveganj, ki ga kreditna institucija uporablja za upravljanje tveganj, ki izhajajo iz poslov, zajetih z okvirno pogodbo o pobotu, konceptualno ustrezen, da se izvaja celovito ter zlasti da so izpolnjeni naslednji kvalitativni standardi:
|
|
17. |
Za izračun možne spremembe vrednosti veljajo naslednji minimalni standardi:
|
|
18. |
Pristojni organi zahtevajo, da interni model merjenja tveganj zajema zadostno število dejavnikov tveganj, z namenom, da zajame vsa bistvena cenovna tveganja. |
|
19. |
Pristojni organi lahko kreditnim institucijam dovolijo, da uporabljajo empirične korelacije znotraj kategorij tveganj in med kategorijami tveganj, če je izpolnjena njihova zahteva, da je sistem kreditne institucije za merjenje korelacij ustrezen in se izvaja celovito. |
|
20. |
Polno prilagojena vrednost izpostavljenosti (E*) za kreditne institucije, ki uporabljajo pristop internih modelov, se izračuna v skladu z naslednjo formulo: E* = max {0, [(ΣE - ΣC) + (VaR rezultat internega modela )]} Če se zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti izračunavajo v skladu s členi 78 do 83, je E vrednost vsake posamezne izpostavljenosti iz pogodbe, ki bi veljala v odsotnosti kreditnega zavarovanja. Če se zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneski pričakovanih izgub izračunavajo v skladu s členi 84 do 89, je E vrednost vsake posamezne izpostavljenosti iz pogodbe, ki bi veljala v odsotnosti kreditnega zavarovanja. C je trenutna vrednost vrednostnih papirjev ali blaga, izposojenih, kupljenih ali prejetih alidenarna sredstva, izposojena ali prejeta v zvezi z vsako tako izpostavljenostjo. Σ(E) je vsota vseh E na podlagi pogodbe. Σ(C) je vsota vseh C na podlagi pogodbe. |
|
21. |
Pri izračunu zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti z uporabo internih modelov uporabljajo kreditne institucije rezultat modela za predhodni delovni dan. |
1.3.2. Izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub za posle začasne prodaje/začasnega nakupa in/ali posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga in/ali druge posle z instrumenti kapitalskega trga, zajete v okvirni pogodbi o pobotu
Standardizirani pristop
|
22. |
E*, izračunan v skladu z odstavki 5 do 21, se za namene člena 80 upošteva kot vrednost izpostavljenosti do nasprotne stranke, ki izhaja iz poslov na podlagi okvirne pogodbe o pobotu. |
Pristop IRB
|
23. |
E*, izračunan v skladu z odstavki 5 do 21, se za namene Priloge VII upošteva kot vrednost izpostavljenosti do nasprotne stranke, ki izhaja iz poslov na podlagi okvirne pogodbe o pobotu. |
1.4. Zavarovanje s finančnim premoženjem
1.4.1. Enostavna metoda za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem
|
24. |
Enostavna metoda za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem je na voljo samo, če se zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti izračunavajo v skladu s členi 78 do 83. Kreditna institucija ne sme uporabljati hkrati enostavne metode za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem in razvite metode za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem. |
Vrednotenje
|
25. |
V skladu s to metodo se priznanemu zavarovanju s finančnim premoženjem dodeli vrednost, enaka njegovi tržni vrednosti, določeni v skladu z odstavkom 6 dela 2. |
Izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti
|
26. |
Utež tveganja, ki bi bila uporabljena v skladu s členi 78 do 83, če bi bil posojilodajalec neposredno izpostavljen instrumentu zavarovanja s premoženjem, se uporabi za tiste deleže terjatev, ki so zavarovani s tržno vrednostjo priznanega zavarovanja s premoženjem. Utež tveganja deleža terjatve, zavarovanega s premoženjem, je najmanj 20 %, razen v primerih, določenih v odstavkih 27 do 29. Preostanku izpostavljenosti se v skladu s členi 78 do 83 dodeli utež tveganja, ki bi bila uporabljena za nezavarovano izpostavljenost do nasprotne stranke. |
Posli začasne prodaje/začasnega nakupa in posli posoje/izposoje vrednostnih papirjev
|
27. |
Utež tveganja 0 % se uporablja za delež izpostavljenosti, zavarovan s premoženjem, ki izhaja iz poslov, ki izpolnjujejo merila, našteta v odstavkih 58 in 59. Če nasprotna stranka v poslu ni prvovrstni tržni udeleženec, se uporabi utež tveganja 10 %. |
Posli z izvedenimi finančnimi instrumenti na prostem trgu z dnevnim vrednotenjem po tekočih tržnih cenah
|
28. |
Utež tveganja 0 % se v obsegu zavarovanja s premoženjem uporablja za vrednosti izpostavljenosti, določene v skladu s Prilogo III za izvedene finančne instrumente, ki so našteti v Prilogi IV, in se dnevno vrednotijo po tekočih tržnih cenah ter so zavarovani z denarnimi sredstvi ali denarju podobnimi instrumenti, kjer ni valutne neusklajenosti. Utež tveganja 10 % se v obsegu zavarovanja s premoženjem uporablja za vrednosti izpostavljenosti poslov, zavarovanih z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki so jih izdale enote centralne ravni držav ali centralne banke in ki se jim dodeli utež tveganja 0 % v skladu s členi 78 do 83. Za namene tega odstavka se šteje, da „dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdale enote centralne ravne držav ali centralne banke“, zajemajo:
|
Drugi posli
|
29. |
Utež tveganja 0 % se lahko uporabi, če sta izpostavljenost in zavarovanje s premoženjem nominirana v isti valuti in:
Za namene tega odstavka se šteje, da „dolžniški vrednostni papirji, izdani s strani enot centralne ravni države ali centralnih bank“, vključujejo dolžniške vrednostne papirje iz odstavka 28. |
1.4.2. Razvita metoda za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem
|
30. |
Pri vrednotenju zavarovanja s finančnim premoženjem za namene razvite metode za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem se pri tržni vrednosti zavarovanja s premoženjem, zaradi upoštevanja nestanovitnosti cen, uporabijo „prilagoditve za nestanovitnost“, kakor je določeno v odstavkih 34 do 59 spodaj. |
|
31. |
V skladu z obravnavo valutnih neusklajenosti v primeru poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti na prostem trgu, določenih v odstavku 32, pri čemer je zavarovanje s premoženjem nominirano v valuti, ki se razlikuje od valute, v kateri je nominirana osnovna izpostavljenost, se prilagoditvi za nestanovitnost, ki se nanaša na zavarovanje s premoženjem, določeno v odstavkih 34 do 59, doda prilagoditev za valutno nestanovitnost. |
|
32. |
V primeru poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti na prostem trgu na podlagi pogodb o pobotu, ki jih priznavajo pristojni organi iz Priloge III, se uporabi prilagoditev za nestanovitnost, ki upošteva valutno nestanovitnost, če obstaja neusklajenost med valuto zavarovanja s premoženjem in valuto poravnave. Tudi v primeru, če se v poslih na podlagi pogodbe o pobotu, uporablja več valut, se uporabi samo ena prilagoditev za nestanovitnost. |
(a) Izračun prilagojenih vrednosti
|
33. |
Nestanovitnosti prilagojena vrednost zavarovanja s premoženjem, ki jo je treba upoštevati v primeru vseh poslov, razen poslov na podlagi priznanih okvirnih pogodb o pobotu, za katere veljajo določbe odstavkov 5 do 23, se izračuna na naslednji način: CVA = C × (1-HC-HFX) Nestanovitnosti prilagojena vrednost izpostavljenosti, ki jo je treba upoštevati, se izračuna na naslednji način: EVA = E × (1+HE), v primeru poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti na prostem trgu pa EVA = E. Polno prilagojena vrednost izpostavljenosti, ki upošteva tako nestanovitnost kot učinke zavarovanja s premoženjem, ki zmanjšujejo tveganje, se izračuna na naslednji način: E* = max {0, [EVA - CVAM]} kjer je: E = vrednost izpostavljenosti, kakor bi bila določena v skladu s členi 78 do 83 ali členi 84 do 89, če izpostavljenost ni zavarovana s premoženjem. V ta namen kreditne institucije, ki zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti izračunavajo v skladu s členi 78 do 83, namesto ustreznih deležev, navedenih v odstavku 1 člena 78, upoštevajo kot vrednost izpostavljenosti zunajbilančnih postavk, navedenih v Prilogi II, 100 % vrednost; prav tako kreditne institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s členi 84 do 89, pri izračunavanju vrednosti izpostavljenosti postavk, navedenih v odstavkih 9 do 11 dela 3 Priloge VII, namesto konverzijskih faktorjev, navedenih v teh točkah, ali odstotnih deležev uporabijo konverzijski faktor 100 %. EVA = znesek nestanovitnosti prilagojene izpostavljenosti. CVA = nestanovitnosti prilagojena vrednost zavarovanja s premoženjem. CVAM = dodatno prilagojena CVA zaradi neusklajenosti zapadlosti v skladu z določbami Dela 4. HE = prilagoditev za nestanovitnost v zvezi z izpostavljenostjo (E), izračunano v skladu z odstavki 34 do 59. HC = prilagoditev za nestanovitnost v zvezi z zavarovanjem s premoženjem, izračunanim v skladu z odstavki 34 do 59. HFX = prilagoditev za nestanovitnost v zvezi z valutno neusklajenostjo, izračunano v skladu z odstavki 34 do 59. E* = polno prilagojena vrednost izpostavljenosti, ki upošteva nestanovitnost in učinke zavarovanja s premoženjem, ki zmanjšujejo tveganje. |
(b) Izračun prilagoditev za nestanovitnost, ki jih je treba uporabiti
|
34. |
Prilagoditve za nestanovitnost se lahko izračunajo na dva načina: s pristopom nadzorniških prilagoditev za nestanovitnost ali s pristopom lastnih ocen prilagoditev za nestanovitnost (pristop „lastnih ocen“). |
|
35. |
Kreditna institucija lahko izbere pristop nadzorniških prilagoditev za nestanovitnost ali pristop lastnih ocen prilagoditev za nestanovitnost ne glede na to, ali je za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti izbrala uporabo členov 78 do 83 ali členov 84 do 89. Če želijo kreditne institucije uporabiti pristop lastnih ocen, ga morajo uporabiti za vse vrste instrumentov, razen za nematerialne portfelje, za katere lahko uporabijo pristop nadzorniških prilagoditev za nestanovitnost. Če je zavarovanje s premoženjem sestavljeno iz več priznanih postavk, je prilagoditev za nestanovitnost |
, kjer je a(i) Nadzorniške prilagoditve za nestanovitnost
|
36. |
Prilagoditve za nestanovitnost, ki se uporabljajo v okviru pristopa nadzorniških prilagoditev za nestanovitnost (ob predpostavki dnevnega prevrednotenja), so prilagoditve, opredeljene v tabelah 1 do 4. |
PRILAGODITVE ZA NESTANOVITNOST
Tabela 1
|
Stopnja kreditne kvalitete, s katero je povezana bonitetna ocena dolžniških vrednostnih papirjev |
Preostala zapadlost |
Prilagoditve za nestanovitnost za dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo osebe, opisane v odstavku 7(b) dela 1 |
Prilagoditve za nestanovitnost za dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo osebe, opisane v odstavkih 7(c) in (d) dela 1 |
||||
|
|
|
20-dnevno obdobje unovčenja (%) |
10-dnevno obdobje unovčenja (%) |
5-dnevno obdobje unovčenja (%) |
20-dnevno obdobje unovčenja (%) |
10-dnevno obdobje unovčenja (%) |
5-dnevno obdobje unovčenja (%) |
|
1 |
≤ 1 leto |
0,707 |
0,5 |
0,354 |
1,414 |
1 |
0,707 |
|
|
>1 ≤ 5 let |
2,828 |
2 |
1,414 |
5,657 |
4 |
2,828 |
|
|
> 5 let |
5,657 |
4 |
2,828 |
11,314 |
8 |
5,657 |
|
2-3 |
≤ 1 leto |
1,414 |
1 |
0,707 |
2,828 |
2 |
1,414 |
|
|
>1 ≤ 5 let |
4,243 |
3 |
2,121 |
8,485 |
6 |
4,243 |
|
|
> 5 let |
8,485 |
6 |
4,243 |
16,971 |
12 |
8,485 |
|
4 |
≤ 1 leto |
21,213 |
15 |
10,607 |
N/A |
N/A |
N/A |
|
|
>1 ≤ 5 let |
21,213 |
15 |
10,607 |
N/A |
N/A |
N/A |
|
|
> 5 let |
21,213 |
15 |
10,607 |
N/A |
N/A |
N/A |
Tabela 2
|
Stopnja kreditne kvalitete, s katero je povezana bonitetna ocena kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev |
Prilagoditve za nestanovitnost za dolžniške vrednostne papirje s kratkoročnimi bonitetnimi ocenami, ki jih izdajo osebe, opisane v odstavku 7(b) dela 1 |
Prilagoditve za nestanovitnost za dolžniške vrednostne papirje s kratkoročnimi bonitetnimi ocenami, ki jih izdajo osebe, opisane v odstavku 7(c) in (d) dela 1 |
||||
|
|
20-dnevno obdobje unovčenja (%) |
10-dnevno obdobje unovčenja (%) |
5-dnevno obdobje unovčenja (%) |
20-dnevno obdobje unovčenja (%) |
10-dnevno obdobje unovčenja (%) |
5-dnevno obdobje unovčenja (%) |
|
1 |
0,707 |
0,5 |
0,354 |
1,414 |
1 |
0,707 |
|
2-3 |
1,414 |
1 |
0,707 |
2,828 |
2 |
1,414 |
Tabela 3
|
Druge vrste zavarovanja s premoženjem ali izpostavljenosti |
|||
|
|
20-dnevno obdobje unovčenja (%) |
10-dnevno obdobje unovčenja (%) |
5-dnevno obdobje unovčenja (%) |
|
Lastniški instrumenti v glavnem indeksu, zamenljive obveznice v glavnem indeksu |
21,213 |
15 |
10,607 |
|
Drugi lastniški instrumenti ali zamenljive obveznice, uvrščeni na priznani borzi |
35,355 |
25 |
17,678 |
|
Denarna sredstva |
0 |
0 |
0 |
|
Zlato |
21,213 |
15 |
10,607 |
Tabela 4
|
Prilagoditev za nestanovitnost za valutno neusklajenost |
||
|
20-dnevno obdobje unovčenja (%) |
10-dnevno obdobje unovčenja (%) |
5-dnevno obdobje unovčenja (%) |
|
11,314 |
8 |
5,657 |
|
37. |
Obdobje unovčenja za zavarovane posojilne posle znaša 20 delovnih dni. Obdobje unovčenja za posle začasne prodaje/začasnega nakupa (razen če taki posli vključujejo prenos blaga ali zajamčenih pravic v zvezi z lastništvom blaga) in posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga znaša 5 delovnih dni. Obdobje unovčenja za druge posle z instrumenti kapitalskega trga znaša 10 delovnih dni. |
|
38. |
Stopnja kreditne kvalitete v tabelah 1 do 4 in v odstavkih 39 do 41, s katero je povezana bonitetna ocena dolžniških vrednostnih papirjev, je stopnja kreditne kvalitete, za katero pristojni organi ugotovijo, da je povezana z zunanjo bonitetno oceno v skladu s členi 78 do 83. Za namene tega odstavka se uporablja tudi odstavek 10 dela 1. |
|
39. |
Za neustrezne, v okviru poslov začasne prodaje/začasnega nakupa ali poslov posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga posojene ali prodane vrednostne papirje ali blago je prilagoditev za nestanovitnost ista kakor za lastniške vrednostne papirje, ki jih ni v glavnem indeksu, so pa uvrščeni na priznani borzi. |
|
40. |
Za primerne enote premoženja investicijskih skladov je prilagoditev za nestanovitnost ponderirano povprečje prilagoditev za nestanovitnost, ki bi bila ob upoštevanju obdobja unovčenja posla, kakor je določeno v odstavku 37, uporabljena za premoženjsko vrednost, v katero je sklad nalagal. Če kreditna institucija ne pozna premoženjskih vrednosti, v katere je sklad nalagal, potem je prilagoditev za nestanovitnost največja prilagoditev za nestanovitnost, ki bi bila uporabljena za katero koli premoženje, v katerega ima sklad pravico nalagati. |
|
41. |
Za neocenjene dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo institucije in izpolnjujejo merila primernosti iz odstavka 8 dela 1, so prilagoditve za nestanovitnosti iste kakor prilagoditve za vrednostne papirje, ki jih izdajo institucije ali podjetja z zunanjo bonitetno oceno, povezano s stopnjama kreditne kvalitete 2 ali 3. |
(ii) Lastne ocene prilagoditev za nestanovitnost
|
42. |
Pristojni organi kreditnim institucijam, ki izpolnjujejo zahteve, določene v odstavkih 47 do 56, dovolijo, da uporabljajo svoje lastne ocene nestanovitnosti za izračun prilagoditev za nestanovitnost, ki se nanašajo na zavarovanje s premoženjem in izpostavljenosti. |
|
43. |
Če imajo dolžniški vrednostni papirji bonitetno oceno priznane ECAI, ki je enakovredna naložbenemu razredu ali boljša, lahko pristojni organi kreditnim institucijam dovolijo, da izračunajo oceno nestanovitnosti za vsako kategorijo vrednostnih papirjev. |
|
44. |
Pri določanju ustreznih kategorij kreditne institucije upoštevajo vrsto izdajatelja vrednostnega papirja, zunanjo bonitetno oceno vrednostnih papirjev, njihovo preostalo zapadlost in njihovo modificirano trajanje. Ocene nestanovitnosti morajo biti reprezentativne za vrednostne papirje, ki jih kreditna institucija vključi v kategorijo. |
|
45. |
Za dolžniške vrednostne papirje, ki imajo bonitetno oceno priznane ECAI, ki je slabša od naložbenega razreda, ter za drugo primerno zavarovanje s premoženjem morajo biti prilagoditve za nestanovitnost izračunane za vsako posamezno postavko. |
|
46. |
Kreditne institucije, ki uporabljajo pristop lastnih ocen, morajo oceniti nestanovitnost zavarovanja s premoženjem ali valutno neusklajenost brez upoštevanja kakršnih koli korelacij med nezavarovano izpostavljenostjo, zavarovanjem s premoženjem in/ali menjalnimi tečaji. |
Kvantitativna merila
|
47. |
Pri izračunu prilagoditev za nestanovitnost se uporabi 99. percentil enostranskega intervala zaupanja. |
|
48. |
Obdobje unovčenja je 20 delovnih dni za zavarovane posojilne posle; 5 delovnih dni za posle začasne prodaje/začasnega nakupa, razen če taki posli vključujejo prenos blaga ali zajamčenih pravic v zvezi z blagom ali posle posoje/izposoje blaga ali vrednostnih papirjev; in 10 delovnih dni za druge posle z instrumenti kapitalskega trga. |
|
49. |
Kreditne institucije lahko uporabijo vrednosti prilagoditev za nestanovitnost, izračunane glede na krajša ali daljša obdobja unovčenja, ki so z uporabo formule kvadratnega korena časa podaljšana ali skrajšana do obdobja unovčenja, določenega v odstavku 48 za zadevno vrsto posla:
kjer je TM ustrezno obdobje unovčenja; HM prilagoditev za nestanovitnost za ustrezno obdobje unovčenja; HN prilagoditev za nestanovitnost za obdobje unovčenja TN. |
|
50. |
Kreditne institucije upoštevajo nelikvidnost premoženja nižje kvalitete. Obdobje unovčenja se prilagodi navzgor v primerih, ko obstaja dvom glede likvidnosti zavarovanja s premoženjem. Kreditne institucije tudi identificirajo, kdaj lahko pretekli podatki podcenijo morebitno nestanovitnost, npr. v primeru drseče vezane valute. Taki primeri se obravnavajo s pomočjo scenarija izjemnih situacij. |
|
51. |
Dolžina predhodnega opazovalnega obdobja (vzorčnega obdobja) za izračun prilagoditev za nestanovitnost je najmanj eno leto. Za kreditne institucije, ki uporabljajo sistem tehtanja ali druge metode za predhodno opazovalno obdobje, je dejansko dolžina opazovalnega obdobja najmanj eno leto (pri čemer tehtano povprečje časovnih zaostankov ne sme biti krajše od 6 mesecev). Pristojni organi lahko od kreditne institucije tudi zahtevajo, da svoje prilagoditve za nestanovitnost izračuna z uporabo krajšega opazovalnega obdobja, če je to po sodbi pristojnih organov utemeljeno zaradi občutno povečane nestanovitnosti cen. |
|
52. |
Kreditne institucije posodobijo svoje podatkovne nize najmanj vsake tri mesece in jih ponovno ocenijo, kadarkoli pride do bistvenih sprememb tržnih cen. To pomeni, da se prilagoditve za nestanovitnost izračunajo najmanj vsake tri mesece. |
Kvalitativna merila
|
53. |
Ocene nestanovitnosti se uporabljajo v dnevnem procesu upravljanja s tveganji banke, vključno v povezavi z internimi limiti izpostavljenosti. |
|
54. |
Če je obdobje unovčenja, ki ga kreditna institucija uporablja v dnevnem procesu upravljanja s tveganji, daljše od obdobja, določenega v tem delu za zadevne posle, se prilagoditve za nestanovitnost povečajo v skladu s formulo kvadratnega korena časa, določeno v odstavku 48. |
|
55. |
Kreditna institucija ima vzpostavljene postopke za spremljanje in zagotavljanje skladnosti z dokumentirano skupino politik in kontrol za delovanje sistema za oceno prilagoditev za nestanovitnost in vključevanje takih ocen v svoj proces upravljanja s tveganji. |
|
56. |
V okviru lastnega procesa notranje revizije kreditne institucije se redno izvaja neodvisni pregled sistema kreditne institucije za ocenjevanje prilagoditev za nestanovitnost. Pregled celotnega sistema za ocenjevanje prilagoditev za nestanovitnost in za vključevanje teh prilagoditev v proces upravljanja s tveganji banke, se opravi najmanj enkrat letno, pri čemer posebej obravnava najmanj:
|
(iii) Povečanje prilagoditev za nestanovitnost
|
57. |
Prilagoditve za nestanovitnost, določene v odstavkih 36 do 41, so prilagoditve za nestanovitnost, ki se uporabljajo v primeru dnevnega prevrednotenja. Tudi če kreditna institucija uporablja svoje lastne ocene prilagoditev za nestanovitnost v skladu z odstavki 42 do 56, morajo biti slednje izračunane najprej na podlagi dnevnega prevrednotenja. Če je pogostnost prevrednotenja manjša kot enkrat dnevno, se uporabijo večje prilagoditve za nestanovitnost. Slednje se izračunajo tako, da se prilagoditve za nestanovitnost na podlagi dnevnega prevrednotenja povečajo z uporabo naslednje formule „kvadratnega korena časa“:
kjer je: H prilagoditev za nestanovitnost, ki se uporabi HM prilagoditev za nestanovitnost v primeru dnevnega prevrednotenja NR dejansko število delovnih dni med prevrednotenjem TM obdobje unovčenja za zadevno vrsto posla. |
(iv) Pogoji za uporabo prilagoditve za nestanovitnost po stopnji 0 %
|
58. |
Kjer v zvezi s posli začasne prodaje/začasnega nakupa in posli posoje/izposoje vrednostnih papirjev kreditna institucija uporablja pristop nadzorniških prilagoditev za nestanovitnost ali pristop lastnih ocen in so izpolnjeni pogoji, določeni v točkah (a) do (h), lahko kreditne institucije namesto prilagoditev za nestanovitnost, izračunanih v skladu z odstavki 34 do 57, uporabijo prilagoditve za nestanovitnost po stopnji 0 %. Ta možnost ni na voljo kreditnim institucijam, ki uporabljajo pristop internih modelov, določen v odstavkih 12 do 21.
|
|
59. |
Če v primeru poslov začasne prodaje/začasnega nakupa ali poslov posoje/izposoje z vrednostnimi papirji, ki jih izda domača vlada, pristojni organ dovoli uporabo obravnave, določene v odstavku 58, potem lahko drugi pristojni organi kreditnim institucijam, za nadzor katerih so pristojni, dovolijo, da sprejmejo isti pristop za iste posle. |
(c) Izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgube
Standardizirani pristop
|
60. |
E*, izračunan v skladu z odstavkom 33, se uporabi kot vrednost izpostavljenosti za namene člena 80. V primeru zunajbilančnih postavk, navedenih v Prilogi II, je E* vrednost, ki se pomnoži z odstotki, navedenimi v členu 78(1) da se pridobi vrednost izpostavljenosti. |
Pristop IRB
|
61. |
LGD* (dejanska izguba ob neplačilu), izračunana v skladu s tem odstavkom, se uporabi kot LGD za namene Priloge VII. LGD* = LGD × (E*/E) kjer je: LGD = izguba ob neplačilu, ki bi se v skladu s členi 84 do 89 uporabila za izpostavljenost, če izpostavljenost ne bi bila zavarovana s premoženjem; E* je vrednost izpostavljenosti, izračunana v skladu z odstavkom 34; E* = vrednost, izračunana v skladu z odstavkom 34. |
1.5. Druga primerna zavarovanja s premoženjem za člene 84 do 89
1.5.1. Vrednotenje
(a) Zavarovanje z nepremičnino
|
62. |
Nepremičnino vrednoti neodvisni cenilec po tržni vrednosti ali po vrednosti, ki je nižja od tržne. V državah članicah, ki so v zakonih ali predpisih določile stroga merila za ocenjevanje hipotekarne posojilne vrednosti, lahko nepremičnino oceni neodvisni cenilec, in sicer po hipotekarni posojilni vrednosti ali po vrednosti, ki je nižja od hipotekarne posojilne vrednosti. |
|
63. |
Tržna vrednost pomeni ocenjeni znesek, za katerega bi lahko bila nepremičnina na datum vrednotenja izmenjana med kupcem in prodajalcem na podlagi strogih poslovnih odnosov in po ustreznem trženju, pri čemer vsaka posamezna stranka ravna s polno zavestjo, preudarno in brez prisile. Tržna vrednost se dokumentira na pregleden in jasen način. |
|
64. |
Hipotekarna posojilna vrednost pomeni vrednost nepremičnine, kakor jo določi cenilec s preudarno oceno tržljivosti nepremičnine v prihodnosti tako, da upošteva dolgoročne trajnostne vidike nepremičnine, običajne in lokalne razmere na trgu, trenutno uporabo in alternativne primerne uporabe nepremičnine. Pri ocenjevanju hipotekarne posojilne vrednosti se špekulativni elementi ne upoštevajo. Hipotekarna posojilna vrednost se dokumentira na pregleden in jasen način. |
|
65. |
Vrednost zavarovanja s premoženjem je tržna vrednost ali hipotekarna posojilna vrednost, ustrezno zmanjšana, da upošteva rezultate spremljanja, ki je zahtevano v skladu z odstavkom 8 dela 2, in da upošteva kakršnekoli predhodne terjatve iz naslova nepremičnine. |
(b) Denarne terjatve
|
66. |
Vrednost denarnih terjatev je znesek denarnih terjatev. |
(c) Zavarovanje s premičninami
|
67. |
Premičnina se vrednoti po svoji tržni vrednosti – tj. po ocenjenem znesku, za katerega bi lahko bila premičnina na datum vrednotenja izmenjana med kupcem in prodajalcem na podlagi strogih poslovnih odnosov. |
1.5.2. Izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub
(a) Splošna obravnava
|
68. |
LGD* (dejanska izguba ob neplačilu), izračunana v skladu z odstavki 69 do 72, se uporabi kot LGD za namene Priloge VII. |
|
69. |
Če je razmerje med vrednostjo zavarovanja s premoženjem (C) in vrednostjo izpostavljenosti (E) nižje od ravni praga C* (zahtevana minimalna raven zavarovanja s premoženjem za dano izpostavljenost), kakor je določeno v tabeli 5, je LGD* LGD, določen v Prilogi VII za nezavarovane izpostavljenosti do nasprotne stranke. |
|
70. |
Če razmerje med vrednostjo zavarovanja s premoženjem in vrednostjo izpostavljenosti presega drugo, višjo raven praga C** (tj. zahtevana raven zavarovanja s premoženjem za dodelitev polnega priznanja LGD), kakor je določeno v tabeli 5, je LGD* enak vrednosti, ki je predpisana v tabeli 5. |
|
71. |
Če zahtevana raven zavarovanja s premoženjem C** za izpostavljenost kot celoto ni dosežena, se šteje, da je izpostavljenost sestavljena iz dveh izpostavljenosti – iz deleža, v zvezi s katerim je dosežena zahtevana raven zavarovanja s premoženjem C**, in iz preostanka. |
|
72. |
Tabela 5 določa veljavni LGD* in zahtevane ravni zavarovanja s premoženjem za zavarovane deleže izpostavljenosti: Tabela 5 Najmanjši LGD za zavarovani delež izpostavljenosti
Z odstopanjem od zgoraj navedenega in ob upoštevanju ravni zavarovanja s premoženjem, navedenih v tabeli 5, lahko pristojni organi do 31. decembra 2012:
Ob koncu tega obdobja se opravi ponovni pregled navedenega odstopanja. |
(b) Alternativna obravnava zavarovanja z nepremičnino
|
73. |
V skladu z zahtevami iz tega odstavka in odstavka 74 in kot alternativa obravnavi iz odstavkov 68 do 72 lahko pristojni organi države članice kreditne institucije pooblastijo, da uporabljajo utež tveganja 50 % za delež izpostavljenosti, ki je polno zavarovan s stanovanjsko ali poslovno nepremičnino, ki se nahaja na ozemlju države članice, če imajo dokazila, da so zadevni trgi dobro razviti in z dolgo dobo obstoja ter stopnjami izgub iz naslova stanovanjskih ali poslovnih hipotekarnih posojil, ne presegajo naslednjih omejitev:
|
|
74. |
Če katerikoli od pogojev iz odstavka 73 v danem letu ni izpolnjen, upravičenost do uporabe te obravnave preneha, dokler pogoji niso izpolnjeni v enem od naslednjih let. |
|
75. |
Pristojni organi, ki ne odobrijo obravnave iz odstavka 73, lahko kreditnim institucijam odobrijo uporabo uteži tveganja, dovoljenih v skladu s to obravnavo, za izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjsko ali poslovno nepremičnino, ki se nahaja na ozemlju tistih držav članic, katerih pristojni organi odobrijo to obravnavo ob izpolnitvi enakih pogojev, kot veljajo v navedeni državi članici. |
1.6. Izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub v primeru mešanih paketov zavarovanja s premoženjem
|
76. |
Če se zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneski pričakovanih izgub izračunavajo v skladu s členi 84 do 89, izpostavljenost pa je zavarovana tako s finančnim premoženjem kot z drugim primernim zavarovanjem s premoženjem, se LGD* (dejanska izguba ob neplačilu), ki se uporabi kot LGD za namene Priloge VII, izračuna na naslednji način. |
|
77. |
Od kreditne institucije se zahteva, da nestanovitnosti prilagojeno vrednost izpostavljenosti (tj. vrednost po prilagoditvi za nestanovitnost, opravljeni v skladu z odstavkom 33), razdeli na deleže, od katerih je vsak krit z zgolj eno vrsto zavarovanja s premoženjem. To pomeni, da mora kreditna institucija izpostavljenost razdeliti na delež, krit s primernim zavarovanjem s finančnim premoženjem, delež, krit z denarnimi terjatvami, deleže, krite z zavarovanjem s poslovno nepremičnino in/ali zavarovanjem s stanovanjsko nepremičnino, delež, krit z drugim primernim zavarovanjem s premoženjem, in nezavarovani delež, kakor je ustrezno. |
|
78. |
LGD* se za vsak delež izpostavljenosti izračuna ločeno v skladu z zadevnimi določbami te priloge. |
1.7. Drugo stvarno kreditno zavarovanje
1.7.1. Bančne vloge pri tretjih institucijah
|
79. |
Če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 12 dela 2, se lahko kreditno zavarovanje, ki ga urejajo pogoji iz odstavka 23 dela 1, obravnava kot osebno jamstvo tretje institucije. |
1.7.2. Police življenjskega zavarovanja, zastavljene posojilni kreditni instituciji
|
80. |
Če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 13 dela 2, se lahko kreditno zavarovanje, ki ga urejajo pogoji iz odstavka 24 dela 1, obravnava kot osebno jamstvo podjetja, ki zagotavlja življenjsko zavarovanje. Vrednost priznanega kreditnega zavarovanja je odkupna vrednost police življenjskega zavarovanja. |
1.7.3. Instrumenti institucij, odkupni na zahtevo
|
81. |
Instrumenti, ki so primerni v skladu z odstavkom 25 dela 1, se lahko obravnavajo kot osebno jamstvo institucije izdajateljice. |
|
82. |
Vrednost priznanega kreditnega zavarovanja je naslednja:
|
2. OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE
2.1. Vrednotenje
|
83. |
Vrednost osebnega kreditnega zavarovanja (G) je znesek, za katerega se je izdajatelj zavarovanja zavezal, da ga bo plačal v primeru neplačila posojilojemalca ali ob nastanku drugih določenih kreditnih dogodkov. V primeru kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, ki kot kreditni dogodek ne vključujejo prestrukturiranja osnovne obveznosti z odpisom ali odlogom plačila glavnice, obresti ali nadomestil, katerih posledica je škodni dogodek iz naslova kreditnega tveganja (npr. prilagoditev vrednosti, oblikovanje prilagoditve vrednosti ali drugo podobno knjiženje v breme izkaza poslovnega izida):
|
|
84. |
Če je osebno kreditno zavarovanje nominirano v valuti, ki se razlikuje od valute, v kateri je nominirana izpostavljenost (valutna neusklajenost), se vrednost kreditnega zavarovanja zniža z uporabo prilagoditev za nestanovitnost HFX na naslednji način: G* = G × (1-HFX) kjer je: G = nominalni znesek kreditnega zavarovanja; G* = G, prilagojen za morebitno valutno tveganje in HFX = prilagoditev za nestanovitnost zaradi morebitne valutne neusklajenosti med kreditnim zavarovanjem in osnovno obveznostjo. Če valutne neusklajenosti ni: G* = G. |
|
85. |
Prilagoditve za nestanovitnost, ki se uporabijo zaradi morebitne valutne neusklajenosti, se lahko izračunajo z uporabo pristopa nadzorniških prilagoditev za nestanovitnost, kakor je določeno v odstavkih 34 do 57. |
2.2. Izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub
2.2.1. Delno zavarovanje – tranširanje
|
86. |
Če kreditna institucija delež tveganja posojila prenese v eni tranši ali več tranšah, se uporabijo pravila, določena v členih 94 do 101. Šteje se, da so pragi bistvenosti, pod katerimi se v primeru izgube ne opravi nikakršno plačilo, enakovredni zadržanim pozicijam prve izgube in da vplivajo na porast tranširanega prenosa tveganja. |
2.2.2. Standardizirani pristop
(a) Polno zavarovanje
|
87. |
Za namene člena 80 je g utež tveganja, dodeljena izpostavljenosti, ki je polno zavarovana z osebnim kreditnim zavarovanjem (GA), kjer je: g = utež tveganja izpostavljenosti do izdajatelja zavarovanja, kakor je določeno v členih 78 do 83; in GA = vrednost G*, izračunana v skladu z odstavkom 84 in dodatno prilagojena za neusklajenost zapadlosti, kakor je določeno v delu 4. |
(b) Delno zavarovanje– enakovreden status
|
88. |
Če je zavarovani znesek nižji od vrednosti izpostavljenosti, zavarovani in nezavarovani delež pa imata enakovreden status – tj. kreditna institucija in izdajatelj zavarovanja si delita izgube pro-rata, je dopuščena sorazmerna regulatorna kapitalska olajšava. Za namene člena 80 se zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti izračunajo v skladu z naslednjo formulo: (E-GA) × r + GA × g kjer je: E = vrednost izpostavljenosti; GA = vrednost G*, izračunana v skladu z odstavkom 84 in dodatno prilagojena za neusklajenost zapadlosti, kakor je določeno v delu 4; r = utež tveganja izpostavljenosti do dolžnika, kakor je določeno v členih 78 do 83; g = utež tveganja izpostavljenosti do izdajatelja zavarovanja, kakor je določeno v členih 78 do 83. |
(c) Državna jamstva
|
89. |
Pristojni organi lahko obravnavo, določeno v odstavkih 4 do 5 dela 1 Priloge VI, razširijo na izpostavljenosti ali deleže izpostavljenosti, za katere osebno jamčijo enote centralne ravni države ali centralna banka, pri čemer je osebno jamstvo nominirano v domači valuti posojilojemalca, v kateri je financirana tudi izpostavljenost. |
2.2.3. Pristop IRB
Polno zavarovanje/delno zavarovanje – enakovreden status
|
90. |
Za kriti delež izpostavljenosti (na podlagi prilagojene vrednosti kreditnega zavarovanja GA) je lahko PD za namene Dela 2 Priloge VII enak PD izdajatelja zavarovanja ali PD med PD posojilojemalca in PD izdajatelja jamstva, če polna substitucija ni zagotovljena. V primeru podrejenih izpostavljenosti in nepodrejenega osebnega kreditnega zavarovanja se lahko šteje, da je LGD, ki se uporabi za namene dela 2 Priloge VII, tisti, ki ustreza nadrejenim terjatvam. |
|
91. |
Za vse nekrite deleže izpostavljenosti se kot PD uporabi PD posojilojemalca, kot LGD pa LGD osnovne izpostavljenosti. |
|
92. |
GA je vrednost G*, izračunana v skladu z odstavkom 84, dodatno prilagojena za neusklajenost zapadlosti, kakor je določeno v delu 4. |
Del 4 – Neusklajenost zapadlosti
|
1. |
Pri izračunu zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti neusklajenost zapadlosti nastane, ko je preostala zapadlost kreditnega zavarovanja krajša od zavarovane izpostavljenosti. Zavarovanje, krajše od trimesečne preostale zapadlosti, katerega zapadlost je krajša od zapadlosti osnovne izpostavljenosti, se ne prizna. |
|
2. |
Če obstaja neusklajenost zapadlosti, se kreditno zavarovanje ne prizna, če je
|
1. OPREDELITEV ZAPADLOSTI
|
3. |
Ob upoštevanju najdaljšega obdobja 5 let, je dejanska zapadlost osnovne obveznosti najdaljše možno preostalo obdobje, po izteku katerega mora dolžnik izpolniti svoje obveznosti. V skladu z odstavkom 4 je zapadlost kreditnega zavarovanja obdobje do prvega datuma, na katerega lahko zavarovanje preneha ali je lahko prekinjeno. |
|
4. |
Če obstaja možnost prekinitve zavarovanja po lastni presoji izdajatelja zavarovanja, se kot obdobje zapadlosti zavarovanja uporabi obdobje do prvega datuma, na katerega se lahko ta možnost uveljavi. Če obstaja možnost prekinitve zavarovanja po lastni presoji kupca zavarovanja, pogoji dogovora ob uvedbi zavarovanja pa kreditno institucijo spodbujajo, da zaključi posel pred pogodbeno zapadlostjo, se kot obdobje zapadlosti zavarovanja uporabi obdobje do prvega datuma, na katerega se lahko ta možnost uveljavi; drugače se lahko šteje, da taka možnost nima vpliva na zapadlost zavarovanja. |
|
5. |
Če ni možno preprečiti prenehanja kreditnega izvedenega finančnega instrumenta pred iztekom morebitnega obdobja mirovanja, po katerem se šteje, da je prišlo do neplačila osnovne obveznosti, se zapadlost zavarovanja zmanjša za trajanje obdobja mirovanja. |
2. VREDNOTENJE ZAVAROVANJA
2.1. Posli, za katere se uporablja stvarno kreditno zavarovanje – Enostavna metoda za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem
|
6. |
Če obstaja neusklajenost med zapadlostjo izpostavljenosti in zapadlostjo zavarovanja, se zavarovanje s premoženjem ne prizna. |
2.2. Posli, za katere se uporablja stvarno kreditno zavarovanje – Razvita metoda za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem
|
7. |
Zapadlost kreditnega zavarovanja in zapadlost izpostavljenosti morata biti upoštevani v prilagojeni vrednosti zavarovanja s premoženjem v skladu z naslednjo formulo: CVAM = CVA × (t-t*)/(T-t*) kjer je: CVA = nestanovitnosti prilagojena vrednost zavarovanja s premoženjem, kakor je določena v odstavku 33 dela 3, ali znesek izpostavljenosti, odvisno od tega, katera vrednost je nižja; t = število preostalih let do dneva zapadlosti kreditnega zavarovanja, izračunano v skladu z odstavki 3 to 5, ali vrednost T, odvisno od tega, katera vrednost je nižja; T = število preostalih let do dneva zapadlosti izpostavljenosti, izračunano v skladu z odstavki 3 to 5, ali 5 let, odvisno od tega, katera vrednost je nižja; t* = 0.25. CVAM se upošteva kot CVA, dodatno prilagojen za neusklajenost zapadlosti, ki se vključi v formulo za izračun polno prilagojene vrednosti izpostavljenosti (E*), določene v odstavku 33 dela 3. |
2.3. Posli, za katere se uporablja osebno zavarovanje
|
8. |
Zapadlost kreditnega zavarovanja in zapadlost izpostavljenosti morata biti upoštevani v prilagojeni vrednosti kreditnega zavarovanja v skladu z naslednjo formulo: GA = G* × (t-t*)/(T-t*) kjer je: G* = znesek zavarovanja, prilagojen za morebitno valutno neusklajenost; GA = G*, prilagojen za morebitno neusklajeno zapadlost; t = število preostalih let do dneva zapadlosti kreditnega zavarovanja, izračunano v skladu z odstavki 3 to 5, ali vrednost T, odvisno od tega, katera vrednost je nižja; T = število preostalih let do dneva zapadlosti izpostavljenosti, izračunano v skladu z odstavki 3 to 5, ali 5 let, odvisno od tega, katera vrednost je nižja; t* = 0.25. GA se nato upošteva kot vrednost zavarovanja za namene odstavkov 83 do 92 dela 3. |
Del 5 – Kombinacije zmanjševanja kreditnega tveganja v standardiziranem pristopu
|
1. |
V primeru, da kreditna institucija, ki izračunava zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s členi 78 do 83, uporablja več kot eno obliko zmanjševanja kreditnega tveganja, ki krije eno samo izpostavljenost (npr. kreditna institucija uporablja tako zavarovanje s premoženjem kot osebno jamstvo za delno kritje izpostavljenosti), se od kreditne institucije zahteva, da izpostavljenost razdeli v deleže, krite s posameznim orodjem za zmanjšanje kreditnega tveganja (npr. delež, krit z zavarovanjem s premoženjem, in delež, krit z osebnim jamstvom), znesek tveganju prilagojene izpostavljenosti pa mora biti za vsak delež izračunan ločeno v skladu z določbami členov 78 do 83 in s to prilogo. |
|
2. |
Če ima kreditno zavarovanje, ki ga zagotovi en sam izdajatelj zavarovanja, različne zapadlosti, se uporabi postopek, podoben opisanemu v odstavku 1. |
Del 6 – Košarica tehnik CRM
1. KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENT NA PODLAGI PRVEGA NEPLAČILA
|
1. |
Če kreditna institucija pridobi kreditno zavarovanje za več izpostavljenosti pod pogoji, da prvo neplačilo med izpostavljenostmi sproži plačilo na podlagi kreditnega zavarovanja, in da ta kreditni dogodek prekine pogodbo, lahko kreditna institucija prilagodi izračun zneska tveganju prilagojene izpostavljenosti, po potrebi pa tudi zneska pričakovanih izgub, ki bi v odsotnosti kreditnega zavarovanja dal najnižji znesek tveganju prilagojene izpostavljenosti na podlagi členov 78 do 83 ali členi 84 do 89 v skladu s to prilogo, vendar samo, če je vrednost izpostavljenosti manjša ali enaka vrednosti kreditnega zavarovanja. |
2. KREDITNI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENT NA PODLAGI N-TEGA NEPLAČILA
|
2. |
V primeru, da n-to neplačilo med izpostavljenostmi sproži plačilo na podlagi kreditnega zavarovanja, kreditna institucija, ki kupuje zavarovanje, prizna zavarovanje za namen izračuna zneskov s tveganju prilagojenih izpostavljenosti, po potrebi pa tudi zneskov pričakovanih izgub, samo če je bilo zavarovanje pridobljeno tudi za neplačila od 1 do n – 1, ali če je že prišlo do števila neplačil n – 1. V teh primerih se uporablja metodologija, določena v odstavku 1 za kreditne izvedene finančne instrumente na podlagi prvega neplačila, ustrezno spremenjena za produkte n-tega neplačila. |
PRILOGA IX
LISTINJENJE
Del 1 – Opredelitve pojmov za namene Priloge IX
|
1. |
V tej prilogi:
|
Del 2 – Minimalne zahteve za priznanje prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja ter izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub za listinjene izpostavljenosti
1. MINIMALNE ZAHTEVE ZA PRIZNANJE PRENOSA POMEMBNEGA DELEŽA KREDITNEGA TVEGANJA V TRADICIONALNEM LISTINJENJU
|
1. |
Kreditna institucija v vlogi originatorja, ki uporablja tradicionalno listinjenje, lahko iz izračuna zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub izključi listinjene izpostavljenosti, če je bilo na tretje osebe prenesen pomemben delež kreditnega tveganja iz naslova listinjenih izpostavljenosti, pri čemer ta prenos ustreza naslednjim pogojem:
|
2. MINIMALNE ZAHTEVE ZA PRIZNANJE PRENOSA POMEMBNEGA DELEŽA KREDITNEGA TVEGANJA V SINTETIČNEM LISTINJENJU
|
2. |
Kreditna institucija v vlogi originatorja, ki uporablja sintetično listinjenje, lahko izračuna zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti, po potrebi pa tudi zneske pričakovanih izgub, za listinjene izpostavljenosti v skladu z odstavkoma 3 in 4 spodaj, če je bilo s stvarnim ali z osebnim kreditnim zavarovanjem na tretje osebe prenesen pomemben delež kreditnega tveganja, pri čemer prenos ustreza naslednjim pogojem:
|
3. IZRAČUN ZNESKOV TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI KREDITNE INSTITUCIJE V VLOGI ORIGINATORJA ZA IZPOSTAVLJENOSTI, LISTINJENE V SINTETIČNEM LISTINJENJU
|
3. |
Za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za listinjene izpostavljenosti, pri čemer so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2, kreditna institucija v vlogi originatorja, ki uporablja sintetično listinjenje, v skladu z odstavki 5 do 7 uporabi ustrezne metodologije izračunavanja iz dela 4 in ne metodologije iz členov 78 do 89. Za kreditne institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneske pričakovanih izgub v skladu s členi 84 do 89, je znesek pričakovanih izgub iz naslova teh izpostavljenosti enak nič. |
|
4. |
Zaradi jasnosti se odstavek 3 nanaša na celotni paket izpostavljenosti, vključeno v listinjenje. Na podlagi odstavkov 5 do 7 se od kreditne institucije v vlogi originatorja zahteva, da v skladu z določbami dela 4 izračuna zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za vse tranše v listinjenju, vključno s tistimi, ki jim je bilo priznano zmanjšanje kreditnega tveganja. Če se na primer tranša prenese na tretjo stranko z osebnim kreditnim zavarovanjem, se utež tveganja te tretje stranke uporabi za tranšo pri izračunu zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti kreditne institucije v vlogi originatorja. |
3.1. Obravnava neusklajenosti zapadlosti v sintetičnih listinjenjih
|
5. |
Za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu z odstavkom 3 se v skladu z odstavki 6 do 7 upošteva kakršna koli morebitna neusklajenost zapadlosti med kreditnim zavarovanjem, s katerim je doseženo tranširanje, in listinjenimi izpostavljenostmi. |
|
6. |
Zapadlost listinjenih zapadlosti se upošteva kot najdaljša zapadlost katere koli izmed vseh zapadlostmi, vendar ne več kot pet let. Zapadlost kreditnega zavarovanja se določi v skladu s Prilogo VIII. |
|
7. |
Kreditna institucija v vlogi originatorja zanemari vse morebitne neusklajenosti zapadlosti pri izračunavanju zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za tranše, katerih utež tveganja v skladu z delom 4 predstavlja 1 250 %. Za vse druge tranše se uporablja obravnava neusklajenosti zapadlosti, določena v Prilogi VIII, in sicer v skladu z naslednjo formulo: RW* je [RW(SP) × (t-t*)/(T-t*)] + [RW(Ass) × (T-t)/(T-t*)] kjer je: RW* = zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za namene člena 75(a); RW(Ass) = zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti, če ne bi bile listinjene, izračunani pro-rata; RW(SP) = zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunani v skladu z odstavkom 3, če ni bilo nikakršne neusklajenosti zapadlosti; T = zapadlost osnovnih izpostavljenosti, izražena v letih; t = zapadlost kreditnega zavarovanja, izražena v letih; in t* = 0.25. |
Del 3 – Zunanje bonitetne ocene
1. ZAHTEVE, KI JIH MORAJO IZPOLNITI BONITETNE OCENE ECAI
|
1. |
Da se lahko bonitetna ocena primerne ECAI uporabi za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu z delom 4, mora ustrezati naslednjim pogojem:
|
2. UPORABA BONITETNIH OCEN
|
2. |
Kreditna institucija lahko imenuje eno ali več primernih ECAI, katerih bonitetne ocene se v skladu s členi 94 do 101 uporabijo za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti („imenovana ECAI“). |
|
3. |
V skladu s spodaj navedenimi odstavki 5 do 7 morajo kreditne institucije za svoje pozicije listinjenja dosledno uporabljati bonitetne ocene imenovanih ECAI. |
|
4. |
V skladu z odstavkoma 5 in 6 kreditna institucija ne sme za svoje pozicije v nekaterih tranšah uporabiti bonitetne ocene ene ECAI, za svoje pozicije v drugih tranšah v isti strukturi, ki jih je ali jih ni ocenila prva ECAI, pa bonitetne ocene druge ECAI. |
|
5. |
V primerih, kjer ima pozicija dve bonitetni oceni imenovanih ECAI, kreditna institucija uporabi manj ugodno bonitetno oceno. |
|
6. |
V primerih, v katerih ima pozicija več kot dve bonitetni oceni imenovanih ECAI, se uporabita dve najugodnejši bonitetni oceni. Če sta dve najugodnejši bonitetni oceni različni, se uporabi manj ugodna bonitetna ocena. |
|
7. |
Če se kreditno zavarovanje, ki izpolnjuje pogoje iz členov 90 do 93, zagotovi neposredno SSPE, in se odraža v bonitetni oceni pozicije, ki jo poda imenovana ECAI, se lahko uporabi utež tveganja, povezana s to bonitetno oceno. Če zavarovanje ne izpolnjuje pogojev iz členov 90 do 93, se bonitetna ocena ne prizna. V primeru, da se kreditno zavarovanje ne zagotovi SSPE, temveč neposredno poziciji listinjenja, se bonitetna ocena ne prizna. |
3. VZPOREJANJE
|
8. |
Pristojni organi določijo, s katero stopnjo kreditne kvalitete v tabelah iz dela 4 se poveže posamezna bonitetna ocena primerne ECAI. Pri tem pristojni organi razlikujejo med relativnimi stopnjami tveganja, ki jih odraža posamezna bonitetna ocena. Upoštevajo tudi kvantitativne dejavnike, kot so stopnje neplačil in/ali stopnje izgub, in kvalitativne dejavnike, kot je skupina poslov, ki jih oceni ECAI, ter pomen bonitetne ocene. |
|
9. |
Pristojni organi si prizadevajo, da zagotovijo, da za pozicije listinjenja, za katere se na podlagi bonitetnih ocen primernih ECAI uporabi enaka utež tveganja, veljajo enakovredne stopnje kreditnega tveganja. To vključuje tudi spremembo njihovega določanja glede na stopnjo kreditne kvalitete, s katero se poveže določena bonitetna ocena. |
Del 4 – Izračun
1. IZRAČUN ZNESKOV TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI
|
1. |
Za namene člena 96 se zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti pozicije listinjenja izračunajo tako, da se za vrednost izpostavljenosti pozicije uporabi ustrezna utež tveganja, kakor je določeno v tem delu. |
|
2. |
V skladu z odstavkom 3:
|
|
3. |
Vrednost izpostavljenosti pozicije listinjenja iz naslova izvedenega finančnega instrumenta, navedenega v Prilogi IV, se določi v skladu s Prilogo III. |
|
4. |
Če se za pozicijo listinjenja uporablja stvarno kreditno zavarovanje, se lahko vrednost izpostavljenosti te pozicije spremeni v skladu z zahtevami iz Priloge VIII, kakor je določeno v nadaljevanju te priloge. |
|
5. |
Če ima kreditna institucija v listinjenju dve ali več prekrivajočih se pozicij, se od nje zahteva, da v obsegu prekrivanja v svoj izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti vključi zgolj pozicijo ali del pozicije, ki daje višje zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti. Za namene tega odstavka „prekrivanje“ pomeni, da pozicije v celoti ali delno predstavljajo izpostavljenost do enakega tveganja tako, da v obsegu prekrivanja obstaja ena sama izpostavljenost. |
2. IZRAČUN ZNESKOV TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PO STANDARDIZIRANEM PRISTOPU
|
6. |
V skladu z odstavkom 8 se znesek tveganju prilagojene izpostavljenosti ocenjene pozicije listinjenja izračuna tako, da se za vrednost izpostavljenosti uporabi utež tveganja, povezana s stopnjo kreditne kvalitete, s katero so pristojni organi v skladu s členom 98 povezali ustrezno bonitetno oceno, kakor je določeno v tabelah 1 in 2. |
Tabela 1
Pozicije brez pozicij s kratkoročnimi bonitetnimi ocenami
|
Stopnja kreditne kvalitete |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 ali pod |
|
Utež tveganja |
20 % |
50 % |
100 % |
350 % |
1 250 % |
Tabela 2
Pozicije s kratkoročnimi bonitetnimi ocenami
|
Stopnja kreditne kvalitete |
1 |
2 |
3 |
Vse druge bonitetne ocene |
|
Utež tveganja |
20 % |
50 % |
100 % |
1 250 % |
|
7. |
V skladu z odstavki 10 do 15 se znesek tveganju prilagojene izpostavljenosti neocenjene pozicije listinjenja izračuna z uporabo uteži tveganja 1 250 %. |
2.1. Kreditne institucije v vlogi originatorja in kreditne institucije v vlogi sponzorja
|
8. |
Za kreditno institucijo v vlogi originatorja ali kreditno institucijo v vlogi sponzorja se lahko zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunani v zvezi z njenimi pozicijami v listinjenju, omejijo na zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki bi bili izračunani za listinjene izpostavljenosti, če ne bi bile listinjene v skladu s predvideno uporabo uteži tveganja 150 % za vse zapadle postavke in postavke, ki med listinjenimi izpostavljenostmi spadajo v „zelo tvegane regulatorne kategorije“. |
2.2. Obravnava neocenjenih pozicij
|
9. |
Kreditne institucije, ki imajo neocenjeno pozicijo listinjenja, lahko uporabijo obravnavo iz odstavka 10 za izračun zneska tveganju prilagojene izpostavljenosti za to pozicijo pod pogojem, da je sestava paketa listinjenih izpostavljenosti znana v vsakem trenutku. |
|
10. |
Kreditna institucija lahko uporabi tehtano povprečje uteži tveganja, ki bi ga za listinjene izpostavljenosti iz členov 78 do 83 uporabila kreditna institucija, ki je imetnik izpostavljenosti, pomnoženih z razmerjem koncentracije. To razmerje koncentracije je enako vsoti nominalnih zneskov vseh tranš, deljeni z vsoto nominalnih zneskov tranš, podrejenih ali pari passu s tranšo, v kateri je pozicija, vključno s to tranšo. Dobljena utež tveganja ni višja od 1 250 % ali nižja od katere koli uteži tveganja, ki se uporablja za ocenjeno nadrejeno tranšo. Če kreditna institucija ne more določiti uteži tveganja, ki bi bile uporabljene za listinjene izpostavljenosti v skladu s členi 78 do 83, uporabi za pozicijo utež tveganja 1 250 %. |
2.3. Obravnava pozicij listinjenja v tranši druge izgube ali boljši tranši v programu ABCP
|
11. |
Če je na voljo ugodnejša obravnava na podlagi določb o likvidnostnih posojilih iz odstavkov 13 do 15, lahko kreditna institucija uporabi, za pozicije listinjenja, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 12, utež tveganja, ki je večja od 100 % ali najvišjo med utežmi tveganji, ki bi jih za katero koli od listinjenih izpostavljenosti iz členov 78 do 83 uporabila kreditna institucija, ki je imetnik izpostavljenosti. |
|
12. |
Da bi bila obravnava iz odstavka 11 na voljo, je pozicija listinjenja:
|
2.4. Obravnava neocenjenih likvidnostnih posojil
2.4.1. Primerna likvidnostna posojila
|
13. |
Če so izpolnjeni naslednji pogoji, se lahko za določitev vrednosti izpostavljenosti nominalnega zneska likvidnostnega posojila s prvotno zapadlostjo enega leta ali manj za ta znesek uporabi konverzijski koeficient 20 %, za nominalni znesek likvidnostnega posojila s prvotno zapadlostjo več kot enega leta pa konverzijski koeficient 50 %:
Utež tveganja, ki se uporabi, je največja utež tveganja, ki bi jo za katere koli listinjene izpostavljenosti v skladu s členi 78 to 83 uporabila kreditna institucija, ki je imetnik izpostavljenosti. |
2.4.2. Likvidnostna posojila, ki se lahko črpajo samo v primeru splošne tržne motnje
|
14. |
Za določitev vrednosti izpostavljenosti se lahko uporabi konverzijski koeficient 0 % za nominalni znesek likvidnostnega posojila, ki se ga lahko črpa samo v primeru splošne tržne motnje (tj. če skozi različne posle več kot en SPE ne zmore obnoviti komercialnega zapisa, ki zapada, ta nezmožnost pa ni posledica oslabitve kreditne kvalitete SPE ali kreditne kvalitete listinjenih izpostavljenosti), če so izpolnjeni pogoji, določeni v odstavku 13. |
2.4.3. Posojila z denarnim predplačilom
|
15. |
Za določitev vrednosti izpostavljenosti se lahko uporabi konverzijski koeficient 0 % za nominalni znesek likvidnostnega posojila, ki je brezpogojno preklicno, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 14 in če je odplačilo črpanj iz posojila nadrejeno kakršnim koli drugim terjatvam iz naslova denarnih tokov, ki izhajajo iz listinjenih izpostavljenosti. |
2.5. Dodatne kapitalske zahteve za listinjenja obnavljajočih se izpostavljenosti z določbami o predčasnem odplačilu
|
16. |
Poleg zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunanih v zvezi s pozicijami listinjenja, kreditna institucija v vlogi originatorja izračuna znesek tveganju prilagojene izpostavljenosti v skladu z metodo, določeno v odstavkih 17 do 33, ko proda obnavljajoče se izpostavljenosti v listinjenje, ki vsebuje določbo o predčasnem odplačilu. |
|
17. |
Kreditna institucija izračuna znesek tveganju prilagojene izpostavljenosti v zvezi z vsoto koristi originatorja in koristi investitorja. |
|
18. |
Za strukture listinjenja, pri katerih listinjene izpostavljenosti zajemajo obnavljajoče se in neobnavljajoče se izpostavljenosti, kreditna institucija v vlogi originatorja uporabi obravnavo opisano v odstavkih 19 do 31, za del osnovnega paketa, ki vsebuje obnavljajoče se izpostavljenosti. |
|
19. |
Za namene odstavkov 16 do 31, „koristi originatorja“ pomeni znesek izpostavljenosti fiktivnega dela paketa črpanih zneskov, ki je prodana v listinjenje, katerega delež v razmerju do zneska celotnega paketa, prodanega v strukturo, določa delež denarnih tokov iz glavnice in obresti in drugih povezanih zneskov, ki niso na voljo za opravljanje plačil tistim, ki imajo pozicije listinjenja v listinjenju. Da se koristi kvalificirajo kot koristi originatorja, ne smejo biti podrejene koristim investitorjev. „Koristi investitorjev“ pomeni znesek izpostavljenosti preostalega fiktivnega dela paketa črpanih zneskov. |
|
20. |
Šteje se, da izpostavljenost kreditne institucije originatorja, povezana z njenimi pravicami v zvezi s koristmi originatorja, ni pozicija listinjenja, ampak izpostavljenost pro rata do listinjenih izpostavljenosti, kakor da slednje ne bi bile listinjene. |
2.5.1. Izvzetja iz obravnave predčasnega odplačila
|
21. |
Originatorji naslednjih vrst listinjenja so izvzeti iz kapitalske zahteve iz odstavka 16:
|
2.5.2. Maksimalna kapitalska zahteva
|
22. |
Za kreditno institucijo originator, za katero velja zahteva iz odstavka 16, vsota zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti v zvezi z njenimi pozicijami v interesu investitorjev in zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunanih v skladu z odstavkom 16, ni večja od večjih izmed:
|
|
23. |
Odbitek morebitnih neto zaslužkov iz naslova kapitalizacije prihodnjega dobička, zahtevanega v skladu s členom 57, se obravnava izven maksimalnega zneska, navedenega v odstavku 22. |
2.5.3. Izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti
|
24. |
Znesek tveganju prilagojene izpostavljenosti, ki se izračuna v skladu z odstavkom 16, se določi tako, da se znesek interesa investitorjev pomnoži s produktom ustreznega konverzijskega odstotka, kakor je navedeno v odstavkih 26 do 33, in tehtanim povprečjem uteži tveganja, ki bi bila uporabljena za listinjene izpostavljenosti, če izpostavljenosti ne bi bile listinjene. |
|
25. |
Šteje se, da je določba o predčasnem odplačilu „kontrolirana“, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
|
26. |
V primeru listinjenj, pri katerih se uporablja določba o predčasnem odplačilu in ki se nanašajo na izpostavljenosti do majhnih dolžnikov, ki so nezavezujoče in brezpogojno preklicne brez predhodnega obvestila, pri čemer predčasno odplačilo dolga sproži padec stopnje dodatnega razpona na določeno raven, kreditne institucije primerjajo trimesečno povprečno stopnjo dodatnega razpona s stopnjami dodatnega razpona, pri katerih se zahteva, da se dodatni razpon zamrzne. |
|
27. |
V primerih, v katerih listinjenje ne zahteva, da se dodatni razpon zamrzne, se šteje, da je točka zamrznitve 4,5 odstotne točke višja od stopnje dodatnega razpona, pri kateri se sproži predčasno odplačilo. |
|
28. |
Konverzijski koeficient, ki se uporabi, se določi glede na stopnjo dejanskega trimesečnega povprečnega dodatnega razpona v skladu s tabelo 3. |
Tabela 3
|
|
Listinjenja, za katera velja določba o kontroliranem predčasnem odplačilu |
Listinjenja, za katera velja določba o nekontroliranem predčasnem odplačilu |
|
3-mesečni povprečni dodatni razpon |
Konverzijski koeficient |
Konverzijski koeficient |
|
Nad stopnjo A |
0 % |
0 % |
|
Stopnja A |
1 % |
5 % |
|
Stopnja B |
2 % |
15 % |
|
Stopnja C |
10% |
50 % |
|
Stopnja D |
20 % |
100 % |
|
Stopnja E |
40 % |
100 % |
|
29. |
V tabeli 3, „stopnja A“ pomeni stopnje dodatnega razpona, ki so manjše od 133,33 % stopnje zamrznitve dodatnega razpona, vendar ne manjše od 100 % navedene stopnje zamrznitve; „stopnja B“ pomeni stopnje dodatnega razpona, ki so manjše od 100 % stopnje zamrznitve dodatnega razpona, vendar ne manjše od 75 % navedene stopnje zamrznitve; „stopnja C“ pomeni stopnje dodatnega razpona, ki so manjše od 75 % stopnje zamrznitve dodatnega razpona, vendar ne manjše od 50 % navedene stopnje zamrznitve; „stopnja D“ pomeni stopnje dodatnega razpona, ki so manjše od 50 % stopnje zamrznitve dodatnega razpona, vendar ne manjše od 25 % navedene stopnje zamrznitve; „stopnja E“ pa pomeni stopnje dodatnega razpona, ki so manjše od 25 % stopnje zamrznitve dodatnega razpona. |
|
30. |
V primeru listinjenj, pri katerih se uporablja določba o predčasnem odplačilu in ki se nanašajo na izpostavljenosti do majhnih dolžnikov, ki so nezavezujoče in brezpogojno preklicne brez predhodnega obvestila, pri katerih se predčasno odplačilo sproži s kvantitativno vrednostjo nečesa drugega in ne trimesečnega povprečnega dodatnega razpona, lahko pristojni organi uporabijo obravnavo, ki se precej približa tisti, ki je predpisana v odstavkih 26 do 29 za določitev navedenega konverzijskega odstotka. |
|
31. |
Če namerava pristojni organ uporabljati obravnavo v skladu z odstavkom 30 za določeno listinjenje, najprej obvesti ustrezne pristojne organe vseh drugih držav članic. Preden uporaba take obravnave za zadevne vrste listinjenja, ki vsebujejo določbe o predčasnem odplačilu, postane del pristopa splošne politike pristojnega organa, se pristojni organ posvetuje z ustreznimi pristojnimi organi vseh drugih držav članic in upošteva izražena stališča. Stališča, izražena v takem posvetovanju, in sprejeto obravnavo javno razkrije zadevni pristojni organ. |
|
32. |
Za vsa druga listinjenja, za katera velja določba o kontroliranem predčasnem odplačilu dolga v zvezi z obnavljajočimi se izpostavljenosti, se uporablja konverzijski koeficient 90 %. |
|
33. |
Za vsa druga listinjenja, za katera velja določba o nekontroliranem predčasnem odplačilu v zvezi z obnavljajočimi se izpostavljenosti, se uporablja konverzijski koeficient 100 %. |
2.6. Priznanje zmanjšanja kreditnega tveganja pri pozicijah listinjenja
|
34. |
Če se pridobi kreditno zavarovanje pri poziciji listinjenja, se lahko izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti spremeni v skladu s Prilogo VIII. |
2.7. Zmanjšanje zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti
|
35. |
V skladu s členom 66(2) lahko kreditne institucije v primeru pozicije listinjenja, za katero se uporablja utež tveganja 1 250 %, namesto vključitve pozicije v svoje izračune zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti odštejejo vrednost izpostavljenosti pozicije od lastnih sredstev. V ta namen lahko izračun vrednosti izpostavljenosti odraža primerno stvarno kreditno zavarovanje na način, ki je skladen z odstavkom 34. |
|
36. |
Če kreditna institucija izkoristi možnost iz odstavka 35, se 12,5-kratni znesek, ki se v skladu z navedenim odstavkom odbije, za namene odstavka 8, odšteje od zneska, določenega v navedenem odstavku, kot največji znesek tveganju prilagojene izpostavljenosti, ki ga morajo izračunati navedene kreditne institucije. |
3. IZRAČUN ZNESKOV TVEGANJU PRILAGOJENIH IZPOSTAVLJENOSTI PO PRISTOPU IRB
3.1. Hierarhija metod
|
37. |
Za namene člena 96 se znesek tveganju prilagojene izpostavljenosti pozicij listinjenja izračuna v skladu z odstavki 38 do 76. |
|
38. |
Za ocenjeno pozicijo ali pozicijo, v zvezi s katero se lahko uporabi povzeta bonitetna ocena, se za izračun zneska tveganju prilagojene izpostavljenosti uporabi metoda na podlagi bonitetnih ocen, določena v odstavkih 46 do 51. |
|
39. |
Za neocenjeno pozicijo se uporabi metoda nadzorniške formule, določena v odstavkih 52 do 54, razen v primerih, kjer je dovoljena uporaba pristopa notranjega ocenjevanja, kakor je določeno v odstavkih 43 in 44. |
|
40. |
Kreditne institucije, razen kreditnih institucij originatorjev ali kreditnih institucij sponzorjev, lahko uporabijo metodo nadzorniške formule samo s soglasjem pristojnih organov. |
|
41. |
V primeru, da kreditna institucija originator ali kreditna institucija sponzor ne more izračunati Kirb in ni pridobila soglasja za uporabo pristopa notranjega ocenjevanja za pozicije v programih ABCP, in v primeru drugih kreditnih institucij, ki niso pridobile soglasja za uporabo metode nadzorniške formule ali, za pozicije v programih ABCP, pristopa notranjega ocenjevanja, se uporabi utež tveganja 1 250 % za pozicije v listinjenju, ki so neocenjene in v zvezi s katerimi se ne sme uporabiti povzeta bonitetna ocena. |
3.1.1. Uporaba povzetih bonitetnih ocen
|
42. |
Če so izpolnjene naslednje minimalne operativne zahteve, institucija dodeli neocenjeni poziciji povzeto bonitetno oceno, ki je enakovredna bonitetni oceni ocenjenih pozicij („referenčnih pozicij“), ki so najbolj nadrejene pozicije, ki so v vseh pogledih podrejene zadevnim neocenjenim pozicijam listinjenja:
|
3.1.2. „Pristop notranjega ocenjevanja“ za pozicije v programih ABCP
|
43. |
Kreditna institucija lahko na podlagi soglasja, ki ga pridobi od odgovornih organov, dodeli neocenjeni poziciji v programu ABCP s premoženjem kritih komercialnih zapisov izvedeno bonitetno oceno iz odstavka 44, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
Pristojni organi lahko opustijo zahtevo, da mora biti metodologija ocenjevanja ECAI javno dostopna, če je izpolnjena zahteva, da zaradi posebnih lastnosti listinjenja – na primer njegove edinstvene strukture – še ne obstaja javno dostopna metodologija ocenjevanja ECAI. |
|
44. |
Kreditna institucija dodeli neocenjeno pozicijo enemu od razredov bonitetnih ocen, opisanih v odstavku 43. Poziciji se dodeli izvedena bonitetna ocena, enaka kreditnim bonitetnim ocenam, ki ustrezajo navedenemu razredu bonitetne ocene, kakor je določeno v odstavku 43. Če je ta izvedena bonitetna ocena ob uvedbi listinjenja enaka stopnji naložbenega razreda ali boljša, se šteje, da je enaka primerni bonitetni oceni primerne ECAI za namene izračuna zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti. |
3.2. Maksimalni zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti
|
45. |
Za kreditno institucijo v vlogi originatorja, kreditno institucijo v vlogi sponzorja ali druge kreditne institucije, ki lahko izračunajo KIRB, se lahko zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunani v zvezi s pozicijami v listinjenju, omejijo na zneske, ki bi sprožili kapitalsko zahtevo iz člena 75(a), enako vsoti 8 % zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki bi nastali, če listinjena sredstva ne bi bila listinjena in so bila vsebovana v bilanci stanja kreditne institucije, in zneskov pričakovanih izgub teh izpostavljenosti. |
3.3. Metoda na podlagi bonitetnih ocen
|
46. |
V skladu z metodo na podlagi bonitetnih ocen se znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti ocenjene pozicije listinjenja izračuna tako, da se za vrednost izpostavljenosti uporabi z 1,06 pomnožene uteži tveganja, povezane s stopnjo kreditne kvalitete, za katero so pristojni organi določili, da je povezana z bonitetno oceno v skladu s členom 98, kakor je določeno v tabelah 4 in 5. |
Tabela 4
Pozicije, razen pozicij s kratkoročnimi bonitetnimi ocenami
|
Stopnja kreditne kvalitete (CQS) |
Utež tveganja |
||
|
|
A |
B |
C |
|
CQS 1 |
7 % |
12 % |
20 % |
|
CQS 2 |
8 % |
15 % |
25 % |
|
CQS 3 |
10 % |
18 % |
35 % |
|
CQS 4 |
12 % |
20 % |
35 % |
|
CQS 5 |
20 % |
35 % |
35 % |
|
CQS 6 |
35 % |
50 % |
50 % |
|
CQS 7 |
60 % |
75 % |
75 % |
|
CQS 8 |
100 % |
100 % |
100 % |
|
CQS 9 |
250 % |
250 % |
250 % |
|
CQS 10 |
425 % |
425 % |
425 % |
|
CQS 11 |
650 % |
650 % |
650 % |
|
Pod CQS 11 |
1 250 % |
1 250 % |
1 250 % |
Tabela 5
Pozicije s kratkoročnimi bonitetnimi ocenami
|
Stopnja kreditne kvalitete (CQS) |
Utež tveganja |
||
|
|
A |
B |
C |
|
CQS 1 |
7 % |
12 % |
20 % |
|
CQS 2 |
12 % |
20 % |
35 % |
|
CQS 3 |
60 % |
75 % |
75 % |
|
Vse druge bonitetne ocene |
1 250 % |
1 250 % |
1 250 % |
|
47. |
V skladu z odstavkoma 48 in 49 se uteži tveganja v stolpcu A v vsaki tabeli uporabijo, če je pozicija v najbolj nadrejeni tranši listinjenja. Pri določanju, ali je tranša najbolj nadrejena, se ne zahteva upoštevanje zneskov, ki so zapadli zaradi obrestnih ali valutnih izvedenih finančnih instrumentov, nadomestil ali podobnih drugih plačil. |
|
48. |
Utež tveganja 6 % se lahko uporabi za pozicijo, ki je v najbolj nadrejeni tranši listinjenja, če je ta tranša v vsakem pogledu nadrejena drugi tranši, katere pozicijam listinjenja bi bila v skladu z odstavkom 46 dodeljena utež tveganja 7 %, ob predpostavki, da:
|
|
49. |
Uteži tveganja v stolpcu C v vsaki tabeli se uporabijo, če je pozicija v listinjenju, kjer je dejansko število listinjenih izpostavljenosti manjše od šest. Pri izračunavanju dejanskega števila listinjenih izpostavljenosti se morajo izpostavljenosti do enega dolžnika obravnavati kot ena izpostavljenost. Dejansko število izpostavljenosti se izračuna na naslednji način:
kjer EADi predstavlja vsoto vrednosti vseh izpostavljenosti do i-tega dolžnika. V primeru dodatnega listinjenja (listinjenja izpostavljenosti iz listinjenja) mora kreditna institucija upoštevati število izpostavljenosti iz listinjenja v paketu, ne pa tudi števila osnovnih izpostavljenosti v prvotnih paketih, iz katerih izvirajo osnovne izpostavljenosti iz listinjenja. Če je na voljo delež portfelja, povezan z največjo izpostavljenostjo C1, lahko kreditna institucija izračuna N kot 1/C1. |
|
50. |
Uteži tveganja v stolpcu B se uporabijo za vse ostale pozicije. |
|
51. |
Zmanjšanje kreditnega tveganja pri pozicijah listinjenja se lahko prizna v skladu z odstavki 60 do 62. |
3.4. Metoda nadzorniške formule
|
52. |
V skladu z odstavkoma 58 in 59 je utež tveganja za pozicijo listinjenja na podlagi metode nadzorniške formule večja od 7 % ali uteži tveganja, ki se uporabi v skladu z odstavkom 53, če je slednja večja. |
|
53. |
V skladu z odstavkoma 58 in 59 je utež tveganja, ki se uporabi za znesek izpostavljenosti, enaka 12.5 × (S[L+T] – S[L])/T kjer je:
kjer je:
τ = 1 000 in ω = 20. V zgoraj navedenih obrazcih se Beta [x; a, b] nanaša na kumulativno beta distribucijo s parametroma a in b, ovrednotenima pri x. T (debelina tranše, v kateri je pozicija) se izračuna kot razmerje med (a) nominalnim zneskom tranše in (b) vsoto vrednosti izpostavljenosti, ki so bile listinjene. Za namen izračuna T je vrednost izpostavljenosti izvedenega finančnega instrumenta iz Priloge IV, če tekoči nadomestitveni stroški niso pozitivna vrednost, enaka možni prihodnji kreditni izpostavljenosti, izračunani v skladu s Prilogo III. Kirbr je razmerje med (a) Kirb in (b) vsoto vrednosti izpostavljenosti, ki so bile listinjene. Kirbr je izražen v decimalni obliki (npr. Kirb, ki je enak 15 % paketa, se izrazi kot Kirbr 0.15). L (stopnja izboljšave kreditne kvalitete) se izračuna kot razmerje med nominalnim zneskom vseh tranš, ki so podrejene tranši, v kateri je pozicija, in vsoto vrednosti izpostavljenosti, ki so bile listinjene. Kapitalizirani prihodnji dohodki se ne vključijo v izračunani L. Zneski, ki jih nasprotne stranke dolgujejo v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti iz Priloge IV, ki predstavljajo tranše, podrejene zadevni tranši, se lahko izračunajo po svojih tekočih nadomestitvenih stroških (brez možnih prihodnjih kreditnih izpostavljenosti) v okviru izračuna stopnje izboljšave kvalitete. N je dejansko število izpostavljenosti, izračunano v skladu z odstavkom 49. ELGD, izpostavljenosti prilagojena povprečna izguba ob neplačilu, se izračuna na naslednji način:
kjer LGDi predstavlja povprečni LGD, povezan z vsemi izpostavljenostmi do i-tega dolžnika, pri čemer se LGD določi v skladu s členi 84 do 89. V primeru ponovnega listinjenja se za listinjene pozicije uporabi LGD = 100 %. Če se tveganje neplačila in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev obravnavata skupaj z listinjenjem (npr. za kritje izgub iz katerega koli izmed teh dveh virov je na voljo ena sama rezerva ali presežno zavarovanje), se vhodni ELGD oblikuje kot tehtano povprečje LGD za kreditno tveganje in 75 % LGD za tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev. Uteži so samostojne kapitalske zahteve za kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev. Poenostavljeni vhodni podatki Če vrednost izpostavljenosti največje listinjene izpostavljenosti, C1, ni večja od 3 % vsote vrednosti izpostavljenosti listinjenih izpostavljenosti, potem lahko kreditna institucija za namene metode nadzorniške formule določi, da je LGD = 50 %, N pa enak bodisi
ali N=1/ C1. Cm je razmerje med vsoto vrednosti največjih izpostavljenosti „m“ in vsoto vrednosti listinjenih izpostavljenosti. Stopnjo „m“ lahko določi kreditna institucija. Za listinjenja, ki se nanašajo na izpostavljenosti do majhnih dolžnikov, lahko pristojni organi dovolijo uporabo metode nadzorniške formule z naslednjimi poenostavitvami: h = 0 in v = 0. |
|
54. |
Zmanjšanje kreditnega tveganja pri pozicijah listinjenja se lahko prizna v skladu z odstavki 60, 61 in 63 do 67. |
3.5. Likvidnostna posojila
|
55. |
Določbe odstavkov 56 do 59 se uporabljajo za določanje vrednosti izpostavljenosti neocenjene pozicije listinjenja v obliki določenih vrst likvidnostnih posojil. |
3.5.1. Likvidnostna posojila, ki so na voljo samo v primeru splošne tržne motnje
|
56. |
Konverzijski koeficient 20 % se lahko uporabi za nominalni znesek likvidnostnega posojila, ki se lahko črpa samo v primeru splošne tržne motnje in izpolnjuje pogoje za „primerno likvidnostno posojilo“, določene v odstavku 13. |
3.5.2. Posojila z denarnim predplačilom
|
57. |
Konverzijski koeficient 0 % se lahko uporabi za nominalni znesek likvidnostnega posojila, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 15. |
3.5.3. Izjemna obravnava, če ni možno izračunati Kirb
|
58. |
Če ni praktično, da kreditna institucija izračunava zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za listinjene izpostavljenosti, kakor da ne bi bile listinjene, se lahko kreditni instituciji, izjemoma in na podlagi soglasja pristojnih organov, začasno dovoli, da uporabi metodo iz odstavka 59za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za neocenjeno pozicijo listinjenja v obliki likvidnostnega posojila, ki izpolnjuje pogoje za „primerno likvidnostno posojilo“, določene v odstavku 13, ali ki sodi v okvir odstavka 56. |
|
59. |
Največja utež tveganja, ki bi bila uporabljena v skladu s členi 78 do 83 za katero koli od listinjenih izpostavljenosti, če slednje ne bi bile listinjene, se lahko uporabi za pozicijo listinjenja, ki jo predstavlja likvidnostno posojilo. Za določitev vrednosti izpostavljenosti se lahko za nominalni znesek likvidnostnega posojila uporabi konverzijski koeficient 50 %, če ima posojilo prvotno zapadlost eno leto ali manj. Če likvidnostno posojilo ustreza pogojem iz odstavka 56, se lahko uporabi konverzijski koeficient 20 %. V drugih primerih se uporabi 100-odstotni konverzijski faktor. |
3.6. Priznanje zmanjšanja kreditnega tveganja v zvezi s pozicijami listinjenja
3.6.1. Stvarno kreditno zavarovanje
|
60. |
Primerno stvarno kreditno zavarovanje je omejeno na zavarovanje, ki je primerno za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s členi 78 do 83, kakor je določeno v členih 90 do 93, pri čemer se tako zavarovanje prizna na podlagi izpolnjevanja zadevnih minimalnih zahtev, določenih v navedenih členih. |
3.6.2. Osebno kreditno zavarovanje
|
61. |
Primerni izdajatelji osebnih in stvarnih kreditnih zavarovanj so omejeni na tiste, ki so primerni v skladu s členi 90 do 93, pri čemer se tako zavarovanje prizna na podlagi izpolnjevanja zadevnih minimalnih zahtev, določenih v navedenih členih. |
3.6.3. Izračun kapitalskih zahtev za pozicije listinjenja z zmanjšanjem kreditnega tveganja
Metoda na podlagi bonitetnih ocen
|
62. |
Če se zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti izračunavajo z uporabo metode na podlagi bonitetnih ocen, se lahko vrednost izpostavljenosti in/ali znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za pozicijo listinjenja, v zvezi s katero je bilo pridobljeno kreditno zavarovanje, spremenita v skladu z določbami Priloge VIII, kakor te veljajo za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s členi 78 do 83. |
Metoda nadzorniške formule – polno kreditno zavarovanje
|
63. |
Če se zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti izračunavajo z uporabo metode nadzorniške formule, določi kreditna institucija „dejansko utež tveganja“ pozicije. To naredi tako, da znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti pozicije deli z vrednostjo izpostavljenosti pozicije in rezultat pomnoži s 100. |
|
64. |
V primeru stvarnega kreditnega zavarovanja se znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti pozicije listinjenja izračuna tako, da znesek stvarnemu kreditnemu zavarovanju prilagojenih izpostavljenosti pozicije (E*, izračunan v skladu s členi 90 do 93 za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s členi 78 do 83, pri čemer se znesek pozicije listinjenja upošteva kot E) pomnoži z dejansko utežjo tveganja. |
|
65. |
V primeru osebnega kreditnega zavarovanja se znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti pozicije listinjenja izračuna tako, da se GA (znesek zavarovanja, prilagojen zaradi morebitne valutne neusklajenosti in neusklajenosti zapadlosti v skladu z določbami Priloge VIII) pomnoži z utežjo tveganja izdajatelja zavarovanja; rezultat se nato prišteje znesku, ki se izračuna tako, da se znesek pozicije listinjenja, od katerega se odšteje GA, pomnoži z dejansko utežjo tveganja. |
Metoda nadzorniške formule – delno zavarovanje
|
66. |
Če zmanjšanje kreditnega tveganja zajema „prvo izgubo“ ali izgube sorazmerno pri poziciji listinjenja, lahko kreditna institucija uporabi določbe odstavkov 63 do 65. |
|
67. |
V drugih primerih kreditna institucija pozicijo listinjenja obravnava kot dve ali več pozicij, pri čemer se šteje, da je nekriti delež pozicija z nižjo kreditno kvaliteto. Za namen izračuna zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti za to pozicijo se uporabljajo določbe odstavkov 52 do 54, pri čemer se uporabijo določeni popravki, in sicer v primeru stvarnega kreditnega zavarovanja se „T“ spremeni v e*, v primeru osebnega kreditnega zavarovanja pa v T-g, kjer je e* razmerje med E* in skupnim fiktivnim zneskom osnovnega paketa, E* je popravljeni znesek izpostavljenosti pozicije listinjenja, izračunan v skladu z določbami Priloge VIII, kakor se uporabljajo za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s členi 78 do 83, pri čemer se znesek pozicije listinjenja upošteva kot E; g pa je razmerje med nominalnim zneskom kreditnega zavarovanja (prilagojenega za valutno neusklajenost ali neusklajenost zapadlosti v skladu z odločbami Priloge VIII) in vsoto zneskov listinjenih izpostavljenosti. V primeru osebnega kreditnega zavarovanja se utež izdajatelja zavarovanja uporabi za tisti delež pozicije, ki ne spada pod popravljeno vrednost „T“. |
3.7. Dodatne kapitalske zahteve za listinjenja obnavljajočih se izpostavljenosti z določbami o predčasnem odplačilu
|
68. |
Poleg zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunanih v zvezi s pozicijami listinjenja, se od kreditne institucije v vlogi originatorja zahteva, da izračuna znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu z metodo, določeno v odstavkih 16 do 33, ko proda obnavljajoče se izpostavljenosti v listinjenje, ki vsebuje določbo o predčasnem odplačilu. |
|
69. |
Za namene odstavka 68 se odstavka 19 in 20 nadomestita z odstavkoma 70 in 71. |
|
70. |
Za namene teh določb so „koristi originatorja“ vsota
Da se koristi kvalificirajo kot koristi originatorja, ne smejo biti podrejene koristim investitorjev. „Koristi investitorjev“ pomeni vrednost izpostavljenosti fiktivnega dela paketa črpanih zneskov, ki ne spada pod točko (a) in ki se ji prišteje vrednost izpostavljenosti dela paketa nečrpanih zneskov kreditnih linij, katerih črpani zneski so bili prodani v listinjenje, ki ne spadajo pod točko (b). |
|
71. |
Izpostavljenost kreditne institucije v vlogi originatorja, povezana z njenimi pravicami v zvezi z delom koristi originatorja, opisanih v odstavku 70(a), se ne šteje za pozicijo listinjenja, ampak za izpostavljenost pro rata do listinjenih izpostavljenosti črpanih zneskov, kakor da ne bi bili listinjeni, v znesku, ki je enak znesku, opisanem v odstavku 70(a). Šteje se tudi, da ima kreditna institucija v vlogi originatorja izpostavljenost pro rata do nečrpanih zneskov kreditnih linij, katerih črpani zneski so bili prodani v listinjenje, v znesku, ki je enak tistemu, ki je opisan v odstavku 70(b). |
3.8. Zmanjšanje zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti
|
72. |
Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti pozicije listinjenja, za katero se uporabi utež tveganja 1 250 %, se lahko zmanjša za 12.5-kratni znesek morebitnih popravkov vrednosti, ki jih je opravila kreditna institucija v zvezi z listinjenimi izpostavljenostmi. V kolikor so upoštevani popravki vrednosti v ta namen, se ti ne upoštevajo za namene izračuna, navedenega v odstavku 36 dela 1 Priloge VII. |
|
73. |
Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti pozicije listinjenja se lahko zmanjša za 12.5-kratni znesek morebitnih popravkov vrednosti, ki jih opravi kreditna institucija v zvezi s pozicijo. |
|
74. |
V skladu s členom 66(2) lahko kreditne institucije namesto vključitve pozicije listinjenja, za katero se uporablja utež tveganja 1 250 %, v svoje izračune zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, v zvezi s to pozicijo odštejejo vrednost izpostavljenosti pozicije od lastnih sredstev. |
|
75. |
Za namene odstavka 74
|
|
76. |
Če kreditna institucija izkoristi možnost iz odstavka 74, se 12,5-kratni znesek, ki se odšteje v skladu z navedenim odstavkom, za namene odstavka 45 odšteje od zneska, določenega v navedenem odstavku, kot maksimalni znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki ga morajo izračunati tam navedene kreditne institucije. |
PRILOGA X
OPERATIVNO TVEGANJE
Del 1 – Enostavni pristop
1. KAPITALSKA ZAHTEVA
|
1. |
V skladu z enostavnim pristopom je kapitalska zahteva za operativno tveganje enaka 15 % osnove za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje, ki je opredeljen v odstavkih 2 do 9. |
2. OSNOVA ZA IZRAČUN KAPITALSKE ZAHTEVE ZA OPERATIVNO TVEGANJE
|
2. |
Osnova za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje je triletno povprečje vsote čistih prihodkov iz obresti in čistih neobrestnih prihodkov. |
|
3. |
Triletno povprečje se izračuna na podlagi zadnjih treh dvanajstmesečnih opazovanj na koncu poslovnega leta. Če revidirani podatki niso na voljo, se lahko uporabijo poslovne ocene. |
|
4. |
Če je v katerem koli danem obdobju opazovanja vsota čistih prihodkov iz obresti in čistih neobrestnih prihodkov negativna ali enaka nič, se ta podatek ne upošteva v izračunu triletnega povprečja. Osnova za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje se izračuna kot vsota pozitivnih številk, deljena s številom pozitivnih številk. |
2.1. Kreditne institucije, za katere velja Direktiva 86/635/EGS
|
5. |
Na podlagi računovodskih kategorij za izkaz poslovnega izida v skladu s členom 27 Direktive 86/635/EGS se Osnova za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje izrazi kot vsota elementov, naštetih v tabeli 1. Vsak element se vključi v vsoto s svojim pozitivnim ali negativnim predznakom. |
|
6. |
Lahko se zgodi, da je te elemente treba prilagoditi, da odražajo kvalifikacije iz odstavkov 7 in 8. Tabela 1
|
2.1.1. Kvalifikacije
|
7. |
Osnova za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganjese izračuna pred zmanjšanjem za kakršne koli rezervacije in operativne stroške. Operativni stroški vključujejo pristojbine za zunanje storitve, ki jih izvajajo tretje osebe, ki niso ne nadrejena ne podrejena družba kreditne institucije ali podrejena družba nadrejene družbe, ki je hkrati nadrejena družba kreditne institucije. Kazalec se lahko zmanjša za stroške zunanjih storitev, ki jih izvaja tretja oseba, če stroški bremenijo podjetje, ki je nadzorovano v skladu s to direktivo. |
|
8. |
Naslednji elementi se ne uporabljajo v izračunu osnove za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje:
Če je prevrednotenje postavk trgovanja sestavni del izkaza o poslovnem izidu, se prevrednotenje vključi. Če se uporabi člen 36(2) Direktive 86/635/EGS, se lahko vključi prevrednotenje izkaza poslovnega izida. |
2.2. Kreditne institucije, za katere velja drugačen računovodski okvir
|
9. |
Če kreditne institucije spadajo pod računovodski okvir, ki se razlikuje od okvira, ki ga vzpostavlja Direktiva 86/635/EGS, osnovo za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje izračunajo na podlagi podatkov, ki najbolje ustrezajo opredelitvam iz odstavkov 2 do 8. |
Del 2 – Standardizirani pristop
1. KAPITALSKA ZAHTEVA
|
1. |
V skladu s standardiziranim pristopom je kapitalska zahteva za operativno tveganje enaka triletnemu povprečju osnove za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje, izračunanega vsako leto za vsako od poslovnih področij v tabeli 2. Negativno kapitalsko zahtevo na enem poslovnem področju, ki je posledica negativnega bruto donosa, je mogoče vsako leto v celoti poračunati. Če pa je v določenem letu negativna skupna kapitalska zahteva za vsa poslovna področja, se povprečju za to leto dodeli vrednost nič. |
|
2. |
Triletno povprečje se izračuna na podlagi zadnjih treh dvanajstmesečnih opazovanj na koncu poslovnega leta. Če revidirani podatki niso na voljo, se lahko uporabijo poslovne ocene. Tabela 2
|
|
3. |
Pristojni organi lahko kreditno institucijo pooblastijo, da izračuna svojo kapitalsko zahtevo za operativno tveganje z uporabo alternativnega standardiziranega pristopa, kakor je določen v odstavkih 5 do 11. |
2. NAČELA ZA RAZPOREJANJE POSLOVNIH PODROČIJ
|
4. |
Kreditne institucije morajo razviti in dokumentirati posebne politike in merila za razporeditev osnove za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje po tekočih poslovnih področjih in dejavnosti v standardiziran okvir. Merila je treba ustrezno pregledati in prilagoditi novim ali spreminjajočim se poslovnim dejavnostim in tveganjem. Načela za razporejanje poslovnih področij so:
|
3. ALTERNATIVNI KAZALCI ZA NEKATERA POSLOVNA PODROČJA
3.1. Načini delovanja
|
5. |
Pristojni organi lahko kreditno institucijo pooblastijo, da uporablja alternativno osnovo za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje za poslovni področji: bančništvo na drobno in komercialno bančništvo. |
|
6. |
Osnova za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje za ta poslovna področja je normalizirani dohodkovni kazalec, ki je enak triletnemu povprečju skupnega nominalnega zneska kreditov in zunajbilančnih obveznosti, ki se pomnoži z 0,035. |
|
7. |
Za poslovna področja bančništva na drobno in/ali komercialnega bančništva so krediti in zunajbilančne obveznosti sestavljeni iz skupnih črpanih zneskov v ustreznih kreditnih portfeljih. V poslovno področje komercialnega bančništva so vključeni tudi vrednostni papirji iz bančne knjige. |
3.2. Pogoji
|
8. |
Za pooblastilo za uporabo alternativnih kazalcev veljajo pogoji iz odstavkov 9 do 11. |
3.2.1. Splošni pogoj
|
9. |
Kreditna institucija izpolnjuje kvalifikacijska merila, določena v odstavku 12. |
3.2.2. Posebni pogoji, ki veljajo za bančništvo na drobno in komercialno bančništvo
|
10. |
Kreditna institucija je pretežno aktivna v dejavnostih bančništva na drobno in/ali komercialnega bančništva, ki tvorita najmanj 90 % njenega dohodka. |
|
11. |
Kreditna institucija je zmožna dokazati pristojnim organom, da je znaten delež njenih dejavnosti bančništva na drobno in/ali komercialnega bančništva, sestavljen iz kreditov, povezanih z visoko verjetnostjo neplačila, in da alternativni standardizirani pristop zagotavlja izboljšano podlago za ocenjevanje operativnega tveganja. |
4. KVALIFIKACIJSKI KRITERIJI
|
12. |
Kreditne institucije morajo poleg splošnih standardov upravljanja s tveganji iz člena 22 in Priloge V izpolnjevati naslednja spodaj navedene kvalifikacijske kriterije. Izpolnjevanje teh kriterijev se oceni ob upoštevanju obsega in področja dejavnosti kreditne institucije ter načela sorazmernosti.
|
Del 3 – Napredni pristopi za merjenje operativnega tveganja
1. KVALIFIKACIJSKI KRITERIJI
|
1. |
Da bi bile primerne za uporabo naprednega pristopa za merjenje operativnega tveganja, morajo kreditne institucije pristojnim organom dokazati, da izpolnjujejo spodaj navedene kvalifikacijske kriterije, poleg splošnih standardov upravljanja s tveganji iz člena 22 in Priloge V. |
1.1. Kvalitativni kvalifikacijski kriteriji
|
2. |
Sistem kreditne institucije za notranje merjenje operativnega tveganja je tesno vključen v njene vsakdanje procese upravljanja s tveganji. |
|
3. |
Kreditna institucija mora imeti neodvisno funkcijo upravljanja, pristojno za operativno tveganje. |
|
4. |
Obstajati mora redno poročanje o izpostavljenosti operativnemu tveganju in o preteklih izgubah. Kreditna institucija ima postopke za sprejemanje ustreznih korektivnih ukrepov. |
|
5. |
Sistem institucije za upravljanje s tveganji mora biti dobro dokumentiran. Kreditna institucija ima tudi vzpostavljene redne postopke za zagotavljanje usklajenost in politike za obravnavo neusklajenosti. |
|
6. |
Procesi upravljanja z operativnim tveganjem in sistemi merjenja operativnega tveganja so predmet rednih pregledov, ki jih izvajajo notranjerevizijska služba in/ali zunanja revizijska družba. |
|
7. |
Ovrednotenje sistema merjenja operativnega tveganja s strani pristojnih organov vsebuje naslednje elemente:
|
1.2. Kvantitativni standardi
1.2.1. Proces
|
8. |
Kreditne institucije izračunajo svojo kapitalsko zahtevo, z vključitvijo tako pričakovane izgube kakor tudi nepričakovane izgube, razen če lahko dokažejo, da je pričakovana izguba ustrezno zajeta v njihovih notranjih poslovnih praksah. Mera operativnega tveganja mora zajeti potencialno resne dogodke z repa statistične distribucije izgube, pri čemer mora doseči standard stabilnosti, primerljiv z 99,9 % intervalom zaupanja skozi obdobje enega leta. |
|
9. |
Sistem kreditne institucije za merjenje operativnega tveganja mora imeti nekatere ključne elemente, da izpolni zgoraj navedeni standard stabilnosti, naveden v odstavku 8. Ti elementi morajo vključevati uporabo notranjih podatkov, zunanjih podatkov, analize scenarijev in dejavnike, ki odražajo poslovno okolje in notranje kontrolne sisteme, kakor je opredeljeno v odstavkih 13 do 24. Kreditna institucija mora imeti dobro dokumentiran pristop za tehtanje uporabe teh štirih elementov v svojem celotnem sistemu za merjenje operativnega tveganja. |
|
10. |
Sistem merjenja tveganja zajema glavne dejavnike tveganja, ki vplivajo na obliko repa statistične distribucije ocenjenih izgub. |
|
11. |
Korelacije pri izgubah iz operativnega tveganja po posameznih ocenah operativnega tveganja se lahko priznajo samo, če kreditne institucije lahko pristojnim organom dokažejo, da so njihovi sistemi merjenja korelacij stabilni, da se izvajajo celovito in da upoštevajo negotovost, ki obkroža vse take ocene korelacij, zlasti v obdobjih izjemnih okoliščin. Kreditne institucije morajo ovrednotiti svoje predpostavke o korelacijah z uporabo kvantitativnih in kvalitativnih tehnik. |
|
12. |
Sistem merjenja tveganja je notranje dosleden in se izogiba večkratnemu štetju kvalitativnih ocen ali tehnik zmanjševanja tveganja, priznanih na drugih področjih okvira kapitalske ustreznosti. |
1.2.2. Notranji podatki
|
13. |
Notranje izračunane mere operativnega tveganja so zasnovane na najkrajšem preteklem obdobju opazovanja pet let. Ko kreditna institucija prvič preide na napredni pristop za merjenje operativnega tveganja, je sprejemljivo triletno preteklo obdobje opazovanja. |
|
14. |
Kreditne institucije morajo biti sposobne razporediti svoje pretekle notranje podatke o izgubi po poslovnih področjih, opredeljenih v delu 2 in po vrstah dogodkov, opredeljenih v delu 5, ter te podatke na zahtevo zagotoviti pristojnim organom. Obstajati morajo dokumentirana, objektivna merila za razporejanje izgub po določenih poslovnih področjih in vrstah dogodkov. Izgube iz operativnega tveganja, ki so povezane s kreditnim tveganjem in so bile v preteklosti vključene v notranjih zbirkah podatkov o kreditnem tveganju, morajo biti evidentirani v zbirkah podatkov o operativnem tveganju in ločeno označene. Takšne izgube ne bodo predmet kapitalski zahtevi za operativno tveganje, dokler se bodo za namene izračuna minimalnih kapitalskih zahtev obravnavale v okviru kreditnega tveganja. Izgube iz operativnega tveganja, ki so povezane s tržnimi tveganji, se vključijo v obseg kapitalske zahteve za operativno tveganje. |
|
15. |
Notranji podatki o izgubi kreditne institucije morajo biti celoviti v smislu, da zajemajo vse bistvene dejavnosti in izpostavljenosti iz vseh ustreznih podsistemov in geografskih lokacij. Kreditne institucije morajo biti zmožne utemeljiti, da katere koli izključene dejavnosti ali izpostavljenosti, tako posamezno kot v kombinaciji, nimajo bistvenega vpliva na celotne ocene tveganja. Opredeliti je treba ustrezne spodnje meje izgube za zbiranje podatkov o notranji izgubi. |
|
16. |
Poleg informacij o bruto zneskih izgube, kreditne institucije zbirajo informacije o datumu dogodka, morebitnih povračilih od bruto zneskov izgube, kakor tudi določene opisne informacije o dejavnikih ali vzrokih škodnega dogodka. |
|
17. |
Oblikujejo se posebna merila za razporejanje podatkov o izgubi, ki izhaja iz dogodka v centralizirani funkciji ali dejavnosti, ki se razteza čez več kot eno poslovno področje, kakor tudi iz povezanih dogodkov skozi čas. |
|
18. |
Kreditne institucije morajo imeti dokumentirane postopke za ocenjevanje tekoče ustreznosti preteklih podatkov o izgubi, vključno s situacijami, pri katerih se lahko uporabijo pomembne presoje, prilagoditvena merila ali druge prilagoditve, ter do katerega obsega se lahko uporabijo in kdo je pooblaščen za sprejemanje takih odločitev. |
1.2.3. Zunanji podatki
|
19. |
Sistem kreditne institucije za merjenje operativnega tveganja uporablja ustrezne zunanje podatke, zlasti če utemeljeno pričakovati, da je kreditna institucija izpostavljena sicer ne tako pogostim, vendar potencialno hudim izgubam. Kreditna institucija mora imeti sistematičen proces za določanje razmer, v katerih se morajo uporabiti zunanji podatki in metodologije za vključitev podatkov v sistem merjenja. Pogoji in prakse za uporabo zunanjih podatkov morajo biti redno preverjani, dokumentirani in podvrženi rednemu neodvisnemu pregledu. |
1.2.4. Analiza scenarijev
|
20. |
Kreditna institucija uporabi analizo scenarijev glede na strokovno mnenje v zvezi z zunanjimi podatki, da ovrednoti svojo izpostavljenost do zelo resnih dogodkov. Te ocene je treba sčasoma ovrednotiti in ponovno oceniti na podlagi primerjave z izkušnjo dejanske izgube zaradi zagotavljanja njihove utemeljenosti. |
1.2.5. Dejavniki poslovnega okolja in dejavniki sistema notranjih kontrol
|
21. |
Metodologija kreditne institucije za merjenje tveganja na ravni podjetja mora zajeti ključne dejavnike poslovnega okolja in dejavnike sistema notranjih kontrol, ki lahko spremenijo njen profil operativne tveganosti. |
|
22. |
Izbira vsakega dejavnika mora biti upravičena v smislu, da je pomemben nosilec tveganja, na podlagi izkušenj in vključitve strokovne ocene prizadetih poslovnih področij. |
|
23. |
Občutljivost ocen tveganja na spremembe dejavnikov in relativna utež različnih dejavnikov morata biti dobro utemeljena. Poleg zajemanja sprememb tveganja zaradi izboljšav kontrole tveganja mora okvir zajeti tudi potencialna povečanja tveganja zaradi večje kompleksnosti dejavnosti ali povečanega poslovnega obsega. |
|
24. |
Ta okvir mora biti dokumentiran in podvržen neodvisnemu pregledu v kreditni instituciji s strani pristojnih organov. Proces in njegovi rezultati morajo biti sčasoma ovrednoteni in ponovno ocenjeni na podlagi primerjave z izkušnjami dejanske notranje izgube in ustreznimi zunanji podatki. |
2. VPLIV ZAVAROVANJA IN DRUGE OBLIKE PRENOSA TVEGANJA
|
25. |
Kreditne institucije lahko upoštevajo vpliv zavarovanja v skladu s pogoji, določenimi v odstavkih 26 do 29, in vpliv drugih oblik prenosa tveganja, če pristojnemu organu dokažejo, da s tem dosežejo opazen učinek zmanjševanja tveganj. |
|
26. |
Zavarovatelj je pooblaščen, da zagotovi zavarovanje ali pozavarovanje in zavarovatelj ima za odplačevanje terjatev minimalno bonitetno oceno priznane ECAI, ki po določilih pristojnih organov po pravilih za tehtanje tveganosti izpostavljenosti do kreditnih institucij na podlagi členov 78 do 83 ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 3. |
|
27. |
Zavarovanje in zavarovalni okvir kreditnih institucij morata izpolnjevati naslednje pogoje:
|
|
28. |
Metodologija za priznavanje zavarovanja zajema naslednje elemente prek popustov ali odbitkov pri vrednotenju priznanega zneska zavarovanja:
|
|
29. |
Kapitalsko zmanjšanje, ki izhaja iz priznanja zavarovanja ne presega 20 % kapitalske zahteve za operativno tveganje pred priznanjem tehnik za zmanjševanje tveganja. |
3. VLOGA ZA UPORABO NAPREDNEGA PRISTOPA ZA MERJENJE OPERATIVNEGA TVEGANJA NA RAVNI SKUPINE
|
30. |
Če namerava napredni pristop za merjenje operativnega tveganja uporabiti nadrejena kreditna institucija v EU in njene podrejene družbe ali podrejene družbe nadrejenega finančnega holdinga v EU, mora vloga vsebovati opis metodologije, ki se uporablja za porazdelitev kapitala za pokrivanje operativnega tveganja med različnimi subjekti skupine. |
|
31. |
V vlogi se navede, ali in kako se nameravajo upoštevati učinki razpršitve v sistemu merjenja tveganja. |
Del 4 – Kombinirana uporaba različnih metodologij
1. UPORABA NAPREDNEGA PRISTOPA MERJENJA OPERATIVNEGA TVEGANJA V KOMBINACIJI Z DRUGIMI PRISTOPI
|
1. |
Kreditna institucija lahko uporabi napredni pristop merjenja operativnega tveganja v kombinaciji z enostavnim pristopom ali standardiziranim pristopom pod naslednjimi pogoji:
|
|
2. |
Na podlagi posamične obravnave primerov lahko pristojni organ naloži naslednje dodatne pogoje:
|
2. KOMBINIRANA UPORABA ENOSTAVNEGA PRISTOPA IN STANDARDIZIRANEGA PRISTOPA
|
3. |
Kreditna institucija lahko uporabi kombinacijo enostavnega pristopa in standardiziranega pristopa samo v izjemnih okoliščinah, kot je nedavni prevzem novega podjetja, ki lahko zahteva prehodno obdobje za uvedbo standardiziranega pristopa. |
|
4. |
Kombinirana uporaba enostavnega pristopa in standardiziranega pristopa je pogojena z zavezo kreditne institucije, da bo uvedla standardizirani pristop v časovnem okviru, dogovorjenem s pristojnimi organi. |
Del 5 – Razvrščanje vrst škodnih dogodkov
Tabela 3
|
Kategorija vrste dogodka |
Opredelitev |
|
Notranja goljufija |
Izgube zaradi dejanj vrste poneverba, odtujitev lastnine ali izogibanje predpisom, zakonu ali politiki podjetja, razen različnih dogodkov, ki izhajajo iz razlikovanja/diskriminacije, v katere je vpletena vsaj ena notranja oseba. |
|
Zunanja goljufija |
Izgube zaradi dejanj vrste, katere cilj je poneverba, odtujitev lastnine ali izogibanje zakonu, s strani tretje osebe. |
|
Ravnanja v zvezi z zaposlovanjem in varnostjo pri delu |
Izgube, ki izhajajo iz dejanj, neskladnih z zakoni ali pogodbami, ki urejajo zaposlovanje, zdravje ali varnost, iz plačila odškodninskih zahtevkov v zvezi z osebnimi poškodbami ali iz dogodkov, ki izhajajo iz razlikovanja/diskriminacije. |
|
Stranke, produkti in poslovna praksa |
Izgube, ki izhajajo iz nenamernega neizpolnjevanja ali malomarnega izpolnjevanja strokovne obveznosti do določenih strank (vključno s zahtevami glede zaupnosti in ustreznosti poslovanja) ali iz narave ali sestave produkta. |
|
Škoda na premičnem in nepremičnem premoženju |
Izgube, ki izhajajo iz izgube premičnega ali nepremičnega premoženja ali škode na tem premoženju zaradi naravnih nesreč in drugih dogodkov. |
|
Poslovne motnje in izpadi sistemov |
Izgube, ki izhajajo iz poslovnih motenj ali izpadov sistemov. |
|
Izvedba, dostava in upravljanje procesov |
Izgube, ki izhajajo iz neuspele obdelave poslov ali upravljanja postopkov, iz odnosov z nasprotnimi strankami in prodajalci. |
PRILOGA XI
TEHNIČNA MERILA ZA PREGLEDOVANJE IN VREDNOTENJE S STRANI PRISTOJNIH ORGANOV
|
1. |
Poleg pregledovanja in vrednotenja kreditnega, tržnega in operativnega tveganja, pregledovanje in vrednotenje s strani pristojnih organov na podlagi člena 124 vključuje naslednje:
|
|
2. |
Pristojni organi spremljajo, ali je kreditna institucija zagotovila posredno podporo listinjenju. Če se izkaže, da je kreditna institucija zagotovila posredno podporo ob več kot eni priložnosti, pristojni organ sprejme ustrezne ukrepe, ki odražajo povečana pričakovanja, da bo zagotovila nadaljnjo podporo listinjenju, zaradi česar ji ne uspe doseči znatnega prenosa tveganja. |
|
3. |
Za namene določitve, ki jo je treba opraviti v skladu s členom 124(3), pristojni organi ocenijo, ali popravki vrednosti in rezervacije za pozicije/portfelje v tržni knjigi, kakor so določeni v delu B Priloge VII Direktive 2006/…/ES, kreditni instituciji omogočajo, da v kratkem časovnem obdobju proda svoje pozicije ali uvede varovanje zanje brez bistvene škode v običajnih tržnih pogojih. |
PRILOGA XII
TEHNIČNA MERILA ZA RAZKRITJE
Del 1 – Splošna merila
|
1. |
Šteje se, da so informacije ob razkritju bistvene, če bi lahko njihova izpustitev ali napačna navedba spremenila ali vplivala na oceno ali odločitev uporabnika, ki te informacije uporablja za sprejemanje ekonomskih odločitev. |
|
2. |
Šteje se, da so informacije poslovna skrivnost kreditne institucije, če bi odkrivanje teh informacij javnosti oslabilo njen konkurenčni položaj. To lahko vključuje informacije o produktih ali sistemih, ki bi v primeru njihovega odkritja tekmecem zmanjšale vrednost investicij kreditne institucije. |
|
3. |
Šteje se, da so informacije zaupne, če obstajajo obveznosti do strank ali drugi odnosi z nasprotnimi strankami, ki kreditno institucijo zavezujejo k zaupnosti. |
|
4. |
Pristojni organi od kreditne institucije zahtevajo, da oceni potrebo po objavi nekaterih ali vseh informacij pogosteje kot enkrat na leto glede na ustrezne lastnosti njihovih podjetij, kot so obseg poslovanja, obseg dejavnosti, prisotnost v različnih državah, vključenost v različne finančne sektorje in udeležba na mednarodnih finančnih trgih ter plačilni sistemi, sistemi poravnave in klirinški sistemi. Ta ocena nameni posebno pozornost morebitni potrebi po bolj pogostem razkritju posameznih informacij, določenih v odstavkih 3(b) in 3(e) ter 4(b) do 4(e) dela 2, in informacij o izpostavljenosti tveganju ter o drugih postavkah, nagnjenih k hitremu spreminjanju. |
|
5. |
Zahteva po razkritju iz odstavka 3 in odstavka 4 dela 2 se zagotovi v skladu s členom 72(1) in (2). |
Del 2 – Splošne zahteve
|
1. |
Cilji in politike kreditne institucije v zvezi z upravljanjem s tveganji se razkrijejo za vsako kategorijo tveganja posebej, vključno s tveganji, določenimi v odstavkih 1 do 14. Ta razkritja vključujejo:
|
|
2. |
V zvezi z obsegom uporabe zahtev iz te direktive se razkrijejo naslednje informacije:
|
|
3. |
V zvezi z lastnimi sredstvi kreditna institucija razkrije naslednje informacije:
|
|
4. |
V zvezi z pogoji, ki jih mora izpolniti kreditna institucija za uskladitev s členoma 75 in 123 se razkrijejo naslednje informacije:
|
|
5. |
V zvezi z izpostavljenostjo kreditne institucije kreditnemu tveganju nasprotne stranke, kakor je določena v delu 1 Priloge III, se razkrijejo naslednje informacije:
|
|
6. |
V zvezi z izpostavljenostjo kreditne institucije kreditnemu tveganju in tveganju zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev se razkrijejo naslednje informacije:
Popravki vrednosti in izterjave, evidentirane neposredno v izkazu poslovnega izida, se razkrijejo ločeno. |
|
7. |
Za kreditne institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s členi 78 do 83, se razkrijejo naslednje informacije za vsako kategorijo izpostavljenosti, določeno v členu 79;
|
|
8. |
Kreditne institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu z odstavki 6 ali 19 do 21 dela 1 Priloge VII, razkrijejo izpostavljenosti, razvrščene vsako kategorijo v tabeli 1 v odstavku 6 dela 1 Priloge VII, ali pripisane vsaki uteži tveganja, navedenimi v odstavkih 19 do 21 dela 1 Priloge VII. |
|
9. |
Kreditne institucije, ki svoje kapitalske zahteve izračunavajo v skladu s točkama (b) in (c) člena 75, razkrijejo svoje zahteve ločeno za vsako tveganje, navedeno v teh določbah. |
|
10. |
Vsaka kreditna institucija, ki izračunava svoje kapitalske zahteve v skladu s Prilogo V Direktive 2006/…/ES, razkrije naslednje informacije:
|
|
11. |
V zvezi z operativnim tveganjem kreditne institucije razkrijejo naslednje informacije:
|
|
12. |
V zvezi z izpostavljenostmi iz naslova lastniških instrumentov, ki niso vključeni v tržno knjigo, se razkrijejo naslednje informacije:
|
|
13. |
O izpostavljenosti kreditnih institucij do tveganja spremembe obrestne mere na pozicijah, ki niso vključene v tržno knjigo, kreditne institucije razkrijejo naslednje informacije:
|
|
14. |
Kreditne institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s členi 94 do 101, razkrijejo naslednje informacije:
|
Del 3 – Kvalifikacijske zahteve za uporabo določenih instrumentov ali metodologij
|
1. |
Kreditne institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s členi 84 do 89, razkrijejo naslednje informacije:
Za namene točke (c), opis vključuje vrste izpostavljenosti, vključene v kategorijo izpostavljenosti, opredelitve, metode in podatke za ocenjevanje in ovrednotenje PD ter po potrebi LGD in konverzijskih faktorjev, vključno s predpostavkami, uporabljenimi pri izpeljavi teh spremenljivk, ter opise bistvenih odstopanj od opredelitve neplačila, kakor je določeno v odstavkih 44 do 48 dela 4 Priloge VII, vključno s širokimi segmenti, na katere vplivajo taka odstopanja. |
|
2. |
Kreditne institucije, ki uporabljajo tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja, razkrijejo naslednje informacije:
|
|
3. |
Kreditne institucije, ki uporabljajo pristop, določen v členu 105 za izračun zahtev po lastnih sredstvih za operativno tveganje, razkrijejo opis uporabe zavarovanja za namene zmanjševanja tveganja. |
PRILOGA XIII
DEL A – RAZVELJAVLJENE DIREKTIVE SKUPAJ Z NAKNADNIMI SPREMEMBAMI (iz člena 158)
Direktiva 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij
Direktiva 2000/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o spremembi Direktive 2000/12/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij
Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta
|
|
Samo člen 29.1(a)(b), člen 29.2, člen 29.4(a)(b), člen 29.5, člen 29.6, člen 29.7, člen 29.8, člen 29.9, člen 29.10, člen 29.11 |
Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah Direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS
|
|
Samo člen 68 |
Direktiva Komisije 2004/69/ES z dne 27. aprila 2004 o spremembi Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opredelitvijo „multilateralnih razvojnih bank“
Direktiva 2005/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2005 o spremembi Direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS, 93/6/EGS in Direktiv 94/19/ES, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES IN 2002/87/ES da se vzpostavijo nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve
|
|
Samo člen 3 |
NERAZVELJAVLJENE SPREMEMBE
|
|
Akt o pristopu 2003 |
DEL B – ROKI ZA PRENOS (iz člena 158)
|
Direktiva |
|
Rok za prenos |
|
Direktiva 2000/12/ES |
|
— |
|
Direktiva 2000/28/ES |
|
27.4.2002 |
|
Direktiva 2002/87/ES, |
|
11.8.2004 |
|
Direktiva 2004/39/ES |
|
30.4.2006/31.1.2007 |
|
Direktiva 2004/69/ES |
|
30.6.2004 |
|
Direktiva 2005/1/ES |
|
13.5.2005 |
PRILOGA XIV
KORELACIJSKA TABELA
|
Ta direktiva |
Direktiva 2000/12/ES |
Direktiva 2000/28/ES |
Direktiva 2002/87/ES |
Direktiva 2004/39/ES |
Direktiva 2005/1/ES |
|
Člen 1 |
Člen 2(1) in (2) |
|
|
|
|
|
Člen 2 |
Člen 2(3) Akt o pristopu |
|
|
|
|
|
Člen 2 |
Člen 2(4) |
|
|
|
|
|
Člen 3 |
Člen 2(5) in (6) |
|
|
|
|
|
Člen 3(1), tretji pododstavek |
|
|
|
|
Člen 3(2) |
|
Člen 4(1) |
Člen 1(1) |
|
|
|
|
|
Člen 4(2) do (5) |
|
Člen 1 |
|
|
|
|
Člen 4(7) do (9) |
|
Člen 1 |
|
|
|
|
Člen 4(10) |
|
|
Člen 29(1)(a) |
|
|
|
Člen 4(11) do (14) |
Člen 1(10), (12) in (13) |
|
|
|
|
|
Člen 4(21) in (22) |
|
|
Člen 29(1)(b) |
|
|
|
Člen 4(23) |
Člen 1(23) |
|
|
|
|
|
Člen 4(45) do (47) |
Člen 1(25) do (27) |
|
|
|
|
|
Člen 5 |
|
|
|
|
|
|
Člen 6 |
Člen 4 |
|
|
|
|
|
Člen 7 |
Člen 8 |
|
|
|
|
|
Člen 8 |
Člen 3 |
|
|
|
|
|
Člen 9 (1) |
Člen 5(1) in 1(11) |
|
|
|
|
|
Člen 9 (2) |
Člen 5(2) |
|
|
|
|
|
Člen 10 |
Člen 5 (3) do (7) |
|
|
|
|
|
Člen 11 |
Člen 6 |
|
|
|
|
|
Člen 12 |
Člen 7 |
|
|
|
|
|
Člen 13 |
Člen 10 |
|
|
|
|
|
Člen 14 |
Člen 11 |
|
|
|
|
|
Člen 15(1) |
Člen 12 |
|
|
|
|
|
Člen 15(2) in (3) |
|
|
Člen 29(2) |
|
|
|
Člen 16 |
Člen 13 |
|
|
|
|
|
Člen 17 |
Člen 14 |
|
|
|
|
|
Člen 18 |
Člen 15 |
|
|
|
|
|
Člen 19(1) |
Člen 16(1) |
|
|
|
|
|
Člen 19(2) |
|
|
Člen 29(3) |
|
|
|
Člen 20 |
Člen 16(3) |
|
|
|
|
|
Člen 21 |
Člen 16(4) do (6) |
|
|
|
|
|
Člen 22 |
Člen 17 |
|
|
|
|
|
Člen 23 |
Člen 18 |
|
|
|
|
|
Člen 24(1) |
Člen 19(1) do (3) |
|
|
|
|
|
Člen 24(2) |
Člen 19(6) |
|
|
|
|
|
Člen 24(3) |
Člen 19(4) |
|
|
|
|
|
Člen 25(1) do (3) |
Člen 20 (1) do (3), prvi in drugi pododstavek |
|
|
|
|
|
Člen 25(3) |
Člen 19(5) |
|
|
|
|
|
Člen 25(4) |
Člen 20(3), tretji pododstavek |
|
|
|
|
|
Člen 26 |
Člen 20(4) do (7) |
|
|
|
|
|
Člen 27 |
Člen 1(3), drugistavek |
|
|
|
|
|
Člen 28 |
Člen 21 |
|
|
|
|
|
Člen 29 |
Člen 22 |
|
|
|
|
|
Člen 30 |
Člen 22(2) do (4) |
|
|
|
|
|
Člen 31 |
Člen 22(5) |
|
|
|
|
|
Člen 32 |
Člen 22(6) |
|
|
|
|
|
Člen 33 |
Člen 22(7) |
|
|
|
|
|
Člen 34 |
Člen 22(8) |
|
|
|
|
|
Člen 35 |
Člen 22(9) |
|
|
|
|
|
Člen 36 |
Člen 22(10) |
|
|
|
|
|
Člen 37 |
Člen 22(11) |
|
|
|
|
|
Člen 38 |
Člen 24 |
|
|
|
|
|
Člen 39(1) in (2) |
Člen 25 |
|
|
|
|
|
Člen 39(3) |
|
|
|
|
Člen 3(8) |
|
Člen 40 |
Člen 26 |
|
|
|
|
|
Člen 41 |
Člen 27 |
|
|
|
|
|
Člen 42 |
Člen 28 |
|
|
|
|
|
Člen 43 |
Člen 29 |
|
|
|
|
|
Člen 44 |
Člen 30(1) do (3) |
|
|
|
|
|
Člen 45 |
Člen 30(4) |
|
|
|
|
|
Člen 46 |
Člen 30(3) |
|
|
|
|
|
Člen 47 |
Člen 30(5) |
|
|
|
|
|
Člen 48 |
Člen 30(6) in (7) |
|
|
|
|
|
Člen 49 |
Člen 30(8) |
|
|
|
|
|
Člen 50 |
Člen 30(9), prvi in drugi pododstavek |
|
|
|
|
|
Člen 51 |
Člen 30(9), tretji pododstavek |
|
|
|
|
|
Člen 52 |
Člen 30(10) |
|
|
|
|
|
Člen 53 |
Člen 31 |
|
|
|
|
|
Člen 54 |
Člen 32 |
|
|
|
|
|
Člen 55 |
Člen 33 |
|
|
|
|
|
Člen 56 |
Člen 34(1) |
|
|
|
|
|
Člen 57 |
Člen 34(2), prvi pododstavek Člen 34(2), točka 2, drugi stavek |
|
Člen 29(4)(a) |
|
|
|
Člen 58 |
|
|
Člen 29(4)(b) |
|
|
|
Člen 59 |
|
|
Člen 29(4)(b) |
|
|
|
Člen 60 |
|
|
Člen 29(4)(b) |
|
|
|
Člen 61 |
Člen 34(3) in (4) |
|
|
|
|
|
Člen 63 |
Člen 35 |
|
|
|
|
|
Člen 64 |
Člen 36 |
|
|
|
|
|
Člen 65 |
Člen 37 |
|
|
|
|
|
Člen 66(1) in (2) |
Člen 38(1) in (2) |
|
|
|
|
|
Člen 67 |
Člen 39 |
|
|
|
|
|
Člen 73 |
Člen 52(3) |
|
|
|
|
|
Člen 106 |
Člen 1(24) |
|
|
|
|
|
Člen 107 |
Člen 1(1), tretji pododstavek |
|
|
|
|
|
Člen 108 |
Člen 48(1) |
|
|
|
|
|
Člen 109 |
Člen 48(4), prvi odstavek |
|
|
|
|
|
Člen 110 |
Člen 48(2) do (4), drugi pododstavek |
|
|
|
|
|
Člen 111 |
Člen 49(1) do (5) |
|
|
|
|
|
Člen 113 |
Člen 49(4), (6) in (7) |
|
|
|
|
|
Člen 115 |
Člen 49(8) in (9) |
|
|
|
|
|
Člen 116 |
Člen 49(10) |
|
|
|
|
|
Člen 117 |
Člen 49(11) |
|
|
|
|
|
Člen 118 |
Člen 50 |
|
|
|
|
|
Člen 120 |
Člen 51(1), (2) in (5) |
|
|
|
|
|
Člen 121 |
Člen 51(4) |
|
|
|
|
|
Člen 122 |
Člen 51(6) |
|
Člen 29(5) |
|
|
|
Člen 125 |
Člen 53(1) in (2) |
|
|
|
|
|
Člen 126 |
Člen 53(3) |
|
|
|
|
|
Člen 128 |
Člen 53(5) |
|
|
|
|
|
Člen 133(1) |
Člen 54(1) |
|
Člen 29(7)(a) |
|
|
|
Člen 133(2) in (3) |
Člen 54(2) in (3) |
|
|
|
|
|
Člen 134(1) |
Člen 54(4), prvi pododstavek |
|
|
|
|
|
Člen 134 (2) |
Člen 54(4), drugi pododstavek |
|
|
|
|
|
Člen 135 |
|
|
Člen 29(8) |
|
|
|
Člen 137 |
Člen 55 |
|
|
|
|
|
Člen 138 |
|
|
Člen 29(9) |
|
|
|
Člen 139 |
Člen 56(1) do (3) |
|
|
|
|
|
Člen 140 |
Člen 56(4) do (6) |
|
|
|
|
|
Člen 141 |
Člen 56 (7) |
|
Člen 29(10) |
|
|
|
Člen 142 |
Člen 56(8) |
|
|
|
|
|
Člen 143 |
|
|
Člen 29(11) |
|
Člen 3(10) |
|
Člen 150 |
Člen 60(1) |
|
|
|
|
|
Člen 151 |
Člen 60(2) |
|
|
|
Člen 3(10) |
|
Člen 158 |
Člen 67 |
|
|
|
|
|
Člen 159 |
Člen 68 |
|
|
|
|
|
Člen 160 |
Člen 69 |
|
|
|
|
|
Priloga I, odstavki 1 do 14, razen zadnjega odstavka |
Priloga I |
|
|
|
|
|
Priloga I, zadnji odstavek |
|
|
|
Člen 68 |
|
|
Priloga II |
Priloga II |
|
|
|
|
|
Priloga III |
Priloga III |
|
|
|
|
|
Priloga IV |
Priloga IV |
|
|
|
|
P6_TA(2005)0352
Kapitalska ustreznost investicijskih družb in kreditnih institucij ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preoblikovanju Direktive Sveta 93/6/EGS z dne 15. marca 1993 o kapitalski ustreznosti investicijskih družb in kreditnih institucij (KOM(2004)0486 — C6-0144/2004 — 2004/0159(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2004)0486) (1), |
|
— |
ob upoštevanju členov 251(2) in 47(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija predložila predlog Parlamentu (C6-0144/2004), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0257/2005), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2004)0159
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 28. septembra 2005 z namenom sprejetja sprejetja Direktive 2006/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o kapitalski ustreznosti investicijskih družb in kreditnih institucij (preoblikovano)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 47(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (2),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Direktiva Sveta 93/6/EGS z dne 15. marca 1993 o kapitalski ustreznosti investicijskih družb in kreditnih institucij (4) je bila nekajkrat znatno spremenjena. Ker so potrebne nadaljnje spremembe navedene direktive, jo je treba zaradi jasnosti preoblikovati. |
|
(2) |
Eden od ciljev Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov (5) je, da investicijskim podjetjem, ki so jih pooblastili pristojni organi matične države članice in so pod njihovim nadzorom, omogoči ustanavljanje podružnic in prosto zagotavljanje storitev v drugih državah članicah. Ta direktiva predvideva uskladitev pravil o pooblastitvi in opravljanju dejavnosti investicijskih podjetij. |
|
(3) |
Direktiva 2004/39/ES ne vzpostavlja skupnih standardov za lastna sredstva investicijskih podjetij niti ne določa zneskov ustanovitvenega kapitala takšnih podjetij; niti ne vzpostavlja skupnega okvira za spremljanje tveganj, izhajajočih iz poslovanja navedenih podjetij. |
|
(4) |
Primerno je, da se vpliva samo na bistveno uskladitev, ki je potrebna in zadostna za zagotovitev vzajemnega priznavanja dovoljenj in nadzornih sistemov; da bi dosegli vzajemno priznavanje v okviru notranjega finančnega trga, je treba določiti ukrepe za uskladitev opredelitve lastnih sredstev investicijskih podjetij, določitev zneskov njihovega ustanovitvenega kapitala in vzpostavitev skupnega okvira za spremljanje nevarnosti, ki izhajajo iz poslovanja investicijskih podjetij. |
|
(5) |
Ker ciljev te direktive, in sicer določitve zahtev kapitalske ustreznosti, ki se uporabljajo za investicijska podjetja in kreditne institucije, pravil za njihov izračun in pravil za njihov bonitetni nadzor, države članice same ne morejo v zadostni meri doseči same in jih je zaradi obsega in učinkov predlaganih ukrepov mogoče bolje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev. |
|
(6) |
Ustrezno je določiti različne zneske ustanovitvenega kapitala, odvisne od obsega dejavnosti, za opravljanje katerih so investicijska podjetja pooblaščena. |
|
(7) |
Obstoječim investicijskim podjetjem bi moralo biti pod določenimi pogoji dovoljeno nadaljevanje njihovega poslovanja, čeprav ne dosegajo minimalnega zneska ustanovitvenega kapitala, določenega za nova investicijska podjetja. |
|
(8) |
Države članice bi morale imeti možnost, da določijo strožja pravila od tistih, ki jih predvideva ta direktiva. |
|
(9) |
Za nemoteno delovanje notranjega trga sta poleg zakonskih pravil potrebna tudi tesno in stalno sodelovanje ter znatno okrepljena konvergenca regulatornih in nadzorniških praks med pristojnimi organi držav članic. |
|
(10) |
V sporočilu Komisije z dne 11. maja 1999 z naslovom „Izvajanje okvira za finančni trg: akcijski načrt“, so navedeni različni cilji, ki jih je treba uresničiti za dokončno vzpostavitev notranjega trga. Evropski svet je v Lizboni dne 23. in 24. marca 2000 določil cilj, da je treba akcijski načrt uresničiti do leta 2005. Nova različica določb o lastnih sredstvih je bistvena sestavina akcijskega načrta. |
|
(11) |
Ker se investicijska podjetja pri svojih poslih trgovanja soočajo z enakimi tveganji kot kreditne institucije, je ustrezno, da se zadevne določbe Direktive 2006/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne …o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (6) na enak način uporabljajo tudi za investicijska podjetja. |
|
(12) |
Lastna sredstva investicijskih podjetij ali kreditnih institucij (v nadaljevanju skupaj „institucije“) omogočajo absorpcijo izgub, ki niso pokrite z zadostnim dobičkom, za zagotovitev kontinuitete institucij in zaščito investitorjev. Lastna sredstva se tudi uporabljajo kot pomembno merilo za pristojne organe, predvsem pri ocenjevanju solventnosti institucij in za druge namene preudarnega ravnanja. Poleg tega si na notranjem trgu institucije neposredno konkurirajo druga drugi. Zato je zaradi krepitve finančnega sistema Skupnosti in preprečevanja izkrivljanja konkurence ustrezno določiti skupne osnovne standarde za lastna sredstva. |
|
(13) |
Za namene iz uvodne izjave 12 je ustrezno, da se opredelitev lastnih sredstev uporabi kot podlaga v Direktivi 2006/…/ES, in da se določijo posebna dopolnilna pravila, ki upoštevajo različne sklope tržnega tveganja, povezane s kapitalskimi zahtevami. |
|
(14) |
V zvezi s kreditnimi institucijami so bili že določeni skupni standardi za nadzor in spremljanje različnih vrst tveganj z Direktivo 2000/12/ES. |
|
(15) |
S tega vidika bi bilo treba določbe o minimalnih kapitalskih zahtevah upoštevati v povezavi z drugimi posebnimi instrumenti, ki so prav tako namenjeni usklajevanju temeljnih tehnik nadzora institucij. |
|
(16) |
Treba je razviti skupne standarde za tveganja na trgu, ki izhajajo iz poslovanja kreditnih institucij, in določiti dopolnilni okvir za nadzor nad tveganji, ki izhajajo iz poslovanja institucij, zlasti tveganj na trgu, in podrobneje pozicijskih tveganj, tveganj neizpolnitve nasprotne stranke in valutnih tveganj. |
|
(17) |
Potrebno je določiti pristop „trgovalne knjige“, ki vključuje pozicije v vrednostnih papirjih in ostalih finančnih instrumentih za namene trgovanja, in ki so predmet zlasti tveganj na trgu in izpostavljenosti v zvezi z določenimi finančnimi storitvami za stranke. |
|
(18) |
S ciljem zmanjšati upravne ovire institucij z zanemarljivimi trgovinskimi posli tako v absolutnem kot relativnem pomenu, naj bi te institucije namesto zahtev iz Prilog I in II k tej direktivi uporabile Direktivo 2006/…/ES. |
|
(19) |
Pomembno je, da naj bi spremljanje tveganj izpolnitve upoštevalo obstoj sistemov z ustrezno zaščito, ki zmanjšuje ta tveganja. |
|
(20) |
Institucije naj bi v vsakem primeru upoštevale določbe te direktive glede kritja valutnih tveganj celotnega poslovanja. Uvedle naj bi se nižje kapitalske zahteve za pozicije v tesno soodvisnih valutah, ki so bodisi statistično potrjene bodisi izhajajo iz medvladnih sporazumov. |
|
(21) |
Kapitalske zahteve za trgovce z blagom, vključno s tistimi trgovci, ki so trenutno izvzeti iz zahtev Direktive 2004/39/ES, bodo po potrebi skupaj s pregledom zgoraj omenjenega izvzetja pregledane v skladu s členom 65(3) navedene direktive. |
|
(22) |
Cilj liberalizacije trgov plina in električne energije je tako gospodarsko kot tudi politično pomemben za Skupnost. Zato morajo biti kapitalske zahteve in druga pravila nadzora, ki jih morajo upoštevati podjetja, dejavna na teh trgih, sorazmerna in ne smejo zavirati uresničevanja cilja liberalizacije. Ta cilj je treba upoštevati zlasti pri izvajanju pregledov iz uvodne izjave 21. |
|
(23) |
Obstoj notranjih sistemov za spremljanje in nadzor tveganj sprememb obrestne mere celotnega poslovanja institucij je posebej pomemben način zmanjševanja takšnih tveganj. Takšne sisteme naj bi nadzorovali pristojni organi. |
|
(24) |
Ker Direktiva 2006/…/ES ne vzpostavlja skupnih pravil za spremljanje in nadzor velikih izpostavljenosti v dejavnostih, ki so zlasti predmet tveganj na trgu, bi bilo ustrezno določiti taka pravila. |
|
(25) |
Operativno tveganje je pomembno tveganje, s katerim se soočajo kreditne institucije, in zahteva kritje z lastnimi sredstvi. Ob tem je pomembno upoštevati raznolikost institucij v EU tako, da se zagotovijo različni pristopi. |
|
(26) |
Direktiva 2006/…/ES določa načelo konsolidacije. Ne vzpostavlja skupnih pravil za konsolidacijo finančnih institucij, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, ki so pretežno predmet tveganj na trgu. |
|
(27) |
Za zagotovitev primerne solventnosti institucij znotraj skupine, je bistveno, da se minimalne kapitalske zahteve upoštevajo na podlagi konsolidiranega finančnega stanja skupine. Za zagotovitev ustrezne razporeditve in razpoložljivosti lastnih sredstev znotraj skupine za namene zavarovanje investicij tam, kjer je potrebno, bi morale minimalne kapitalske zahteve veljati za posamezne institucije znotraj skupine, razen če je ta cilj možno učinkovito doseči na drugačen način. |
|
(28) |
Direktiva 2006/…/ES se ne uporablja za skupine, ki vključujejo eno ali več investicijskih podjetij in nobene kreditne institucije. Zato naj se določi skupni okvir za uvedbo nadzora investicijskih podjetij na konsolidirani osnovi. |
|
(29) |
Institucije bi morale zagotoviti notranji kapital, ki je glede na tveganja, katerim so ali bi lahko bile izpostavljene, primeren po obsegu, kvaliteti in razporejenosti. V skladu s tem bi institucije morale imeti strategije in procese za ocenjevanje in ohranjevanje ustreznosti svojega notranjega kapitala. |
|
(30) |
Pristojni organi naj bi ocenili ustreznost lastnih sredstev institucij, ob upoštevanju tveganj, katerim so slednje izpostavljene. |
|
(31) |
Da bi notranji bančni trg učinkovito deloval, bi moral Odbor evropskih bančnih nadzornikov prispevati k dosledni uporabi te direktive in zbliževanju nadzornih praks na celotnem ozemlju Skupnosti ter institucijam Skupnosti vsako leto poročati o napredku. |
|
(32) |
Da bi notranji trg deloval vedno bolj učinkovito je bistvena znatna okrepitev konvergence pri izvajanju in uporabi določb usklajevalne zakonodaje Skupnosti. |
|
(33) |
Iz istega razloga ter zato, da se zagotovi, da institucije Skupnosti, ki so dejavne v več državah članicah, niso nesorazmerno obremenjene zaradi neprekinjenih pristojnosti pristojnih organov posameznih držav članic za izdajanje dovoljenj in nadzor, je nujno, da se znatno okrepi sodelovanje med pristojnimi organi. V tem okviru bi bilo treba okrepiti vlogo konsolidiranega nadzornika. |
|
(34) |
Da bi notranji trg deloval vedno bolj učinkovito in da bi bile državljanom Unije zagotovljene primerne stopnje preglednosti morajo pristojni organi javno in na način, ki omogoča smiselno primerjavo, razkriti način izvajanja zahtev te direktive. |
|
(35) |
Da bi okrepili tržno disciplino in spodbujali institucije, naj izboljšajo svojo tržno strategijo, kontrolo tveganj in notranjo upravno organizacijo, bi bilo treba predvideti primerno javno razkritje institucij. |
|
(36) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7). |
|
(37) |
V Resoluciji z dne 5. februarja 2002 o izvajanju zakonodaje o finančnih storitvah (8) je Parlament izrazil željo, da bi Parlament in Svet imela enakovredno vlogo pri nadzoru delovanja Komisije kot izvršnega organa, s čemer bi bilo Parlamentu omogočeno izvajanje zakonodajnih pooblastil, opredeljenih v členu 251 Pogodbe. V slovesni izjavi, ki jo je istega dne pred Parlamentom podal njegov predsednik, je Komisija podprla izraženo željo Parlamenta. 11. decembra 2002 je Komisija predlagala spremembe Sklepa 1999/468/ES in nato predložila spremenjeni predlog 22. aprila 2004. Parlament meni, da njegova zakonodajna pooblastila v tem predlogu niso zagotovljena. Parlament meni, da bi Parlament in Svet morala imeti možnost, da v opredeljenem obdobju opravita oceno prenosa izvršnih pooblastil na Komisijo. V tem smislu je primerno, da se omeji obdobje, v katerem Komisija lahko sprejema izvedbene ukrepe. V tem smislu je primerno, da se omeji obdobje, v katerem Komisija lahko sprejema izvedbene ukrepe. |
|
(38) |
Evropski parlament bi moral imeti tri mesece časa od prvega prejema osnutka predlogov sprememb in izvedbenih ukrepov za njihovo preučitev in oblikovanje mnenja. V nujnih in ustrezno utemeljenih primerih bi bilo možno ta čas skrajšati. Če pa Parlament v tem času sprejme resolucijo, bi morala Komisija osnutek predlogov ali ukrepov ponovno preučiti. |
|
(39) |
Za preprečevanje motenj na trgih in zagotavljanje kontinuitete v skupnih stopnjah lastnih sredstev je primerno, da se predvidijo posebne prehodne ureditve. |
|
(40) |
Ta direktiva upošteva temeljne pravice in spoštuje načela, priznana zlasti z Listino temeljnih pravic Evropske unije, kot splošna načela zakonodaje Skupnosti. |
|
(41) |
Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki predstavljajo znatno spremembo v primerjavi s predhodnimi direktivami. Obveznost prenosa določb, ki ostajajo nespremenjene, izhaja iz predhodnih direktiv. |
|
(42) |
Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos direktiv v nacionalno zakonodajo, ki so navedeni v delu B Priloge VIII — |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
POGLAVJE I
PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV
Oddelek 1
Predmet urejanja in področje uporabe
Člen 1
1. Ta direktiva določa zahteve kapitalske ustreznosti, ki se uporabljajo za investicijska podjetja in kreditne institucije, pravila za njihov izračun in pravila za njihov bonitetni nadzor. Države članice zahteve iz te direktive uporabljajo za investicijska podjetja in kreditne institucije, kakor so opredeljene v členu 3.
2. Država članica lahko investicijskim podjetjem in kreditnim institucijam, ki jih je pooblastila, naloži dodatne ali strožje zahteve.
Člen 2
1. V skladu s členi 18, 20, 22 do 32, 34 in 39 te direktive se členi 68 do 73 Direktive 2006/…/ES smiselno uporabljajo za investicijska podjetja. Pri uporabi členov 70 do 72 Direktive 2006/…/ES o investicijskih podjetjih se vsako sklicevanje na nadrejeno kreditno institucijo v državi članici razume kot sklicevanje na nadrejeno investicijsko podjetje v državi članici in vsako sklicevanje na nadrejeno kreditno institucijo EU kot sklicevanje na nadrejeno investicijsko podjetje EU.
Kadar ima kreditna institucija kot nadrejena družba nadrejeno investicijsko podjetje v državi članici, potem zahteve na konsolidirani osnovi v skladu s členi 71 do 73 Direktive 2006/…/ES veljajo izključno za to nadrejeno investicijsko podjetje.
Kadar ima investicijsko podjetje kot nadrejena družba nadrejeno kreditno institucijo v državi članici, potem zahteve na konsolidirani osnovi v skladu s členi 71 do 73 Direktive 2006/…/ES veljajo izključno za to nadrejeno kreditno institucijo.
Kadar ima finančni holding kot podrejena družba tako kreditno institucijo kot investicijsko podjetje, se za kreditno institucijo uporabljajo zahteve na podlagi konsolidiranega finančnega stanja finančnega holdinga.
2. Če skupina iz odstavka 1 ne vključuje kreditne institucije, se uporabi Direktiva 2006/…/ES v skladu z naslednjim:
|
a) |
vsako sklicevanje na kreditne institucije se nadomesti s sklicevanjem na investicijska podjetja; |
|
b) |
v členih 125 in 140(2) Direktive 2006/…/ES se vsako sklicevanje na druge člene navedene direktive razlaga kot sklicevanje na Direktivo 2004/39/ES; |
|
c) |
za namene člena 39(3) Direktive 2006/…/ES se sklicevanje na Evropski odbor za bančništvo razlaga kot sklicevanje na Svet in Komisijo; in |
|
d) |
z odstopanjem od člena 140(1) Direktive 2006/…/ES in kadar skupina ne vključuje kreditne institucije, se prvi stavek navedenega člena nadomesti z naslednjim: „Če investicijsko podjetje, finančni holding ali mešani holding obvladuje eno ali več podrejenih družb, ki so zavarovalne družbe, pristojni organi in organi, pooblaščeni za izvajanje naloge nadzorovanja zavarovalnih družb, tesno sodelujejo.“. |
Oddelek 2
Opredelitev pojmov
Člen 3
1. V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
a) |
„kreditne institucije“ pomenijo kreditne institucije, kakor so opredeljene v členu 4(1) Direktive 2006/…/ES; |
|
b) |
„investicijska podjetja“ pomenijo institucije, kakor so opredeljene v členu 4(1)(1) Direktive 2004/39/ES, za katere veljajo zahteve, določene z navedeno direktivo, z izjemo:
|
|
c) |
„institucije“ pomenijo kreditne institucije in investicijska podjetja; |
|
d) |
„priznana investicijska podjetja tretje države“ pomenijo podjetja, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
|
|
e) |
„finančni instrumenti“ pomenijo pogodbe, ki eni stranki prinašajo finančno terjatev, drugi stranki pa finančno obveznost ali lastniški instrument; |
|
f) |
„nadrejeno investicijsko podjetje v državi članici“ pomeni investicijsko podjetje, ki ima kot podrejeno družbo institucijo ali finančno institucijo ali udeležbo v eni ali obeh takih družbah, in ki sama ni podrejena družba druge institucije z dovoljenjem za opravljanje storitev v isti državi članici, ali finančni holding, ustanovljen v isti državi članici; |
|
g) |
„nadrejeno investicijsko podjetje EU“ pomeni nadrejeno investicijsko podjetje v državi članici, ki ni podrejena družba druge institucije z dovoljenjem za opravljanje storitev v kateri koli državi članici, ali finančni holding, ustanovljen v kateri koli državi članici; |
|
h) |
„izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje izven organiziranega trga (OTC)“ pomenijo finančne instrumente, ki spadajo v seznam Priloge IV k Direktivi 2000/…/ES, razen tistih, katerim se dodeli vrednost izpostavljenosti nič v skladu z odstavkom 6 dela 2 Priloge III k navedeni direktivi; |
|
i) |
„organizirani trg“ pomeni trg, kakor je opredeljen v členu 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES; |
|
j) |
„zamenljiv vrednostni papir“ pomeni vrednostni papir, ki se lahko po izbiri imetnika zamenja za drugi vrednostni papir; |
|
k) |
„nakupni bon“ pomeni vrednostni papir, ki imetniku daje pravico, da do dne ali na dan zapadlosti nakupnega bona po vnaprej določeni ceni kupi osnovni instrument. Poravnava se lahko izvede bodisi z izročitvijo osnovnega instrumenta bodisi z denarnimi sredstvi; |
|
l) |
„financiranje zalog“ pomeni pozicije, ko se zaloge terminsko prodajo in se stroški financiranja vežejo do dne terminske prodaje; |
|
m) |
„posel začasne prodaje“ in „začasnega nakupa“ pomenita vsak posel, s katerim institucija ali njena nasprotna stranka prenese vrednostne papirje ali blago ali zajamčene pravice do vrednostnih papirjev ali blaga, če to jamstvo izda priznana borza, s pravicami do teh vrednostnih papirjev in blaga in če dogovor ne dopušča instituciji, da bi prenesla ali zastavila določen vrednostni papir ali določeno blago več kot eni nasprotni stranki hkrati, pod obvezo, da jih ponovno odkupi - ali nadomestne vrednostne papirje ali blago iste vrste - po določeni ceni na določen dan v prihodnosti, ali ki bo določen s strani prenosnika, pri čemer gre v primeru institucije, ki prodaja vrednostne papirje ali blago za pogodbo o prodaji in povratnem nakupu, in v primeru institucije, ki kupuje vrednostne papirje, za pogodbo o odkupu in povratni prodaji; |
|
n) |
„posel posoje vrednostnih papirjev ali blaga“ in „posel izposoje vrednostnih papirjev ali blaga“ pomenita transakciji, pri kateri institucija ali njena nasprotna stranka prenese vrednostne papirje ali blago ob pridobitvi ustreznega zavarovanja in kjer se izposojevalec zaveže vrniti enakovredne vrednostne papirje ali enakovredno blago na dogovorjen dan v prihodnosti ali na zahtevo prenosnika, pri čemer gre s strani institucije, ki prenaša vrednostne papirje ali blago za posojo vrednostnih papirjev ali blaga, in s strani institucije, na katero se ti prenesejo, za izposojo vrednostnih papirjev ali blaga; |
|
o) |
„klirinški član“ pomeni člana borze ali klirinške družbe, ki je v neposrednem pogodbenem odnosu s centralno nasprotno stranko (tržni garant); |
|
p) |
„lokalno podjetje“ pomeni podjetje, ki trguje za svoj račun s terminskimi pogodbami ali opcijami ali z drugimi izvedenimi finančnimi instrumenti ter na gotovinskih trgih izključno z namenom varovanja pred tveganji na trgih izvedenih finančnih instrumentov, ali ki posluje za račune drugih članov teh trgov in za katero jamčijo klirinški člani istih trgov, če odgovornost za zagotavljanje izvajanja sklenjenih pogodb takšnih podjetij prevzamejo klirinški člani istih trgov; |
|
q) |
„delta“ pomeni pričakovano spremembo cene opcije kot dela majhne spremembe cene osnovnega finančnega instrumenta, na katerega se opcija nanaša; |
|
r) |
„lastna sredstva“ pomenijo lastna sredstva, kakor so opredeljena v Direktivi 2006/…/ES; in |
|
s) |
„kapital“ pomeni lastna sredstva. |
Za uporabo nadzora na konsolidirani osnovi izraz „investicijsko podjetje“ vključuje investicijska podjetja iz tretjih držav.
Za namene točke (e), finančni instrumenti vključujejo tako osnovne finančne instrumente ali denarne instrumente kot izvedene finančne instrumente, katerih vrednost je vezana na ceno osnovnega finančnega instrumenta ali tečaj ali indeks ali ceno druge osnovne postavke, in vključuje najmanj instrumente, navedene v oddelku C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES.
2. Izrazi „nadrejena družba“, „podrejena družba“, „družba za upravljanje“ in „finančna institucija“ zajemajo podjetja, opredeljena kot taka v členu 4 Direktive 2006/…/ES.
Izrazi „finančni holding“, „nadrejeni finančni holding v državi članici“, „nadrejeni finančni holding EU“ in „družba za pomožne storitve“ zajemajo podjetja, opredeljena kot taka v členu 4 Direktive 2006/…/ES, pri čemer se vsako sklicevanje na kreditne institucije razume kot sklicevanje na institucije.
3. Za namene uporabe Direktive 2006/…/ES za skupine, zajete v členu 2(1), ki ne vključujejo kreditne institucije, se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
a) |
„finančni holding“ pomeni finančno institucijo, katere podrejene družbe so izključno ali pretežno investicijska podjetja ali druge finančne institucije, med katerimi je najmanj ena investicijsko podjetje, in ki ni mešani finančni holding v smislu Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih podjetij v finančnem konglomeratu (9); |
|
b) |
„mešani poslovni holding“ pomeni nadrejeno družbo, ki ni finančni holding ali investicijsko podjetje ali mešani finančni holding v smislu Direktive 2002/87/ES, katerega podrejene družbe zajemajo najmanj eno investicijsko podjetje; in |
|
c) |
„pristojni organi“ pomenijo nacionalne organe, ki so z zakonom ali podzakonskim aktom pooblaščeni za nadzorovanje investicijskih podjetij. |
POGLAVJE II
USTANOVITVENI KAPITAL
Člen 4
V tej direktivi „začetni kapital“ vključuje postavke iz člena 57(a) in (b) Direktive 2000/…/ES.
Člen 5
1. Investicijsko podjetje, ki ne posluje s finančnimi instrumenti za lasten račun ali prevzema izdajo finančnih instrumentov z obveznostjo nakupa, vendar ki upravljajo z denarjem strank in/ali vrednostnimi papirji in ki ponujajo eno ali več izmed naslednjih storitev, ima ustanovitveni kapital v višini 125 000 euro za:
|
a) |
sprejemanje in prenos naročil vlagateljev za finančne instrumente; |
|
b) |
izvedbo naročil vlagateljev za finančne instrumente; ali |
|
c) |
upravljanje posameznih portfeljev naložb v finančnih instrumentih. |
2. Pristojni organi lahko investicijskemu podjetju, ki izvaja naročila investitorjev za finančne instrumente, dovolijo, da ima takšne instrumente na lasten račun, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
a) |
takšne pozicije nastanejo zgolj kot posledica neuspeha družbe, da popolnoma natančno izpolni naročila investitorjev; |
|
b) |
skupna tržna vrednost vseh takšnih pozicij je predmet praga, ki znaša 15 % ustanovitvenega kapitala družbe; |
|
c) |
družba izpolnjuje zahteve, določene v členih 18, 20 in 28; in |
|
d) |
takšne pozicije so po naravi naključni in začasni ter strogo omejeni na čas, ki je potreben za izvedbo transakcije. |
Posedovanje pozicij, ki ne izhajajo iz trgovalne knjige, v finančnih instrumentih za namen investiranja lastnih sredstev se ne šteje za opravljanje storitev iz odstavka 1 ali storitev iz odstavka 3.
3. Države članice lahko znižajo znesek iz odstavka 1 na 50 000 euro, če družba ni pooblaščena za upravljanje z denarjem ali vrednostnimi papirji strank, za opravljanje storitev na lasten račun ali izvedbo izdaje vrednostnih papirjev z obveznostjo odkupa.
Člen 6
Lokalne družbe imajo ustanovitveni kapital 50 000 euro v kolikor uživajo svobodo ustanavljanja ali opravljanja storitev, določenih v členih 31 in 32 Direktive 2004/39/ES.
Člen 7
Družbe iz člena 3(1)(b)(iii) morajo imeti:
|
a) |
ustanovitveni kapital 50 000 euro; |
|
b) |
zavarovanje poklicne odgovornosti, ki velja za celo ozemlje Skupnosti, ali kakšno drugo primerljivo jamstvo proti odgovornosti za poklicno malomarnost, ki pomeni vsaj 1 000 000 euro za vsak zahtevek in skupaj 1 500 000 euro na leto za vse zahtevke; ali |
|
c) |
kombinacijo ustanovitvenega kapitala in zavarovanja poklicne odgovornosti v obliki, ki omogoča stopnjo kritja, enakovredno točkam (a) ali (b). |
Komisija periodično revidira zneske iz prvega pododstavka, da bi upoštevala spremembe evropskega indeksa cen življenjskih potrebščin, kakor ga objavlja Eurostat, v skladu in hkrati s prilagoditvami po členu 4(7) Direktive 2002/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. decembra 2002 o zavarovalnem posredovanju (10).
Člen 8
Če je družba iz člena 3(1)(b)(iii) registrirana tudi v skladu z Direktivo 2002/92/ES, mora izpolnjevati zahteve iz člena 4(3) navedene direktive in mora poleg tega kritje v eni od naslednjih oblik:
|
a) |
ustanovitveni kapital v višini 25 000 euro; |
|
b) |
zavarovanje poklicne odgovornosti, ki velja za celo ozemlje Skupnosti, ali kakšno drugo primerljivo jamstvo proti odgovornosti za poklicno malomarnost, ki pomeni vsaj 500 000 euro za vsak zahtevek in skupaj 750 000 euro na leto za vse zahtevke; ali |
|
c) |
kombinacijo ustanovitvenega kapitala in zavarovanja poklicne odgovornosti v obliki, ki omogoča stopnjo kritja, enakovredno točkam (a) ali (b). |
Člen 9
Vsa investicijska podjetja, razen teh iz členov 5 do 8, imajo ustanovitveni kapital v višini 730 000 euro.
Člen 10
1. Z odstopanjem od členov 5(1), 5(3), 6 in 9, države članice lahko še naprej izdajajo pooblastila investicijskim podjetjem in družbam iz člena 6, ki so obstajala pred 31. decembrom 1995, in katerih lastna sredstva so manjša od nivoja ustanovitvenega kapitala, ki je zanje določen v členih 5(1), 5(3), 6 in 9.
Lastna sredstva takšnih družb ali investicijskih podjetij ne smejo pasti pod najvišjo referenčno stopnjo, izračunano po dnevu uradnega obvestila iz te direktive. Referenčna stopnja je povprečna dnevna stopnja lastnih sredstev, izračunana za obdobje šestih mesecev pred dnem izračuna. Referenčna stopnja se izračuna vsakih šest mesecev za ustrezno predhodno obdobje.
2. Če obvladovanje podjetja iz odstavka 1 prevzame fizična ali pravna oseba, ki ni oseba, ki jo je predhodno obvladovala, morajo lastna sredstva tega podjetja doseči najmanj stopnjo, ki je zanjo določena v členih 5(1), 5(3), 6 in 9, razen v primeru prvega prenosa z dedovanjem po 31. decembru 1995 z odobritvijo pristojnih organov za največ 10 let po dnevu tega prenosa.
3. V nekaterih posebnih okoliščinah in z odobritvijo pristojnih organov v primeru združitve dveh ali več investicijskih podjetij in/ali podjetij iz člena 6 ni potrebno, da lastna sredstva podjetja, nastalega z združitvijo, dosežejo stopnjo iz členov 5(1), 5(3), 6 in 9. Vendar pa v vsakem obdobju, v katerem niso bile dosežene stopnje členov 5(1), 5(3), 6 in 9, lastna sredstva novega podjetja ne smejo pasti pod skupne lastna sredstva združenih družb ob njihovi združitvi.
4. Lastna sredstva investicijskih podjetij in družb iz člena 6 ne smejo pasti pod stopnjo iz členov 5(1), 5(3), 6 in 9 ter odstavkov (1) in (3) tega člena.
Če pa se zgodi, da lastna sredstva teh družb in investicijskih podjetij padejo pod to stopnjo, lahko pristojni organi, kjer to opravičujejo okoliščine, takšnim družbam in podjetjem odobrijo omejeno obdobje, da popravijo nastale razmere ali prenehajo opravljati svoje dejavnosti.
POGLAVJE III
TRGOVALNA KNJIGA
Člen 11
1. Trgovalna knjiga institucije zajema vse pozicije v finančnih instrumentih in blagu, ki so namenjene trgovanju ali varovanju drugih postavk trgovalne knjige, ki morajo biti prosti vseh bremen, da se lahko z njimi prosto trguje, ali za katere obstaja možnost varovanja pred tveganji.
2. Pozicije za namene trgovanja so tiste pozicije, ki jih institucija namerava v kratkem roku prodati in/ali katerih namen je ustvariti zaslužek iz dejanskih ali pričakovanih kratkoročnih sprememb med nakupno in prodajno ceno ali iz drugih sprememb cene ali obrestne mere. Izraz „pozicije“ zajema lastne pozicije in pozicije, ki izhajajo iz servisiranja strank ter vzdrževanja trga.
3. Namen trgovanja se dokaže na podlagi strategij, politik in postopkov, ki jih vzpostavi institucija za upravljanje pozicije ali portfelja v skladu z delom A Priloge VII.
4. Institucije vzpostavijo in vzdržujejo sisteme in nadzore za upravljanje — vrednotenje svoje trgovalne knjige v skladu z delom B Priloge VII.
5. V trgovalno knjigo se lahko vključijo notranja varovanja pred tveganji; v tem primeru se uporablja del C Priloge VII.
POGLAVJE IV
LASTNA SREDSTVA
Člen 12
„Prvotna lastna sredstva“ pomenijo vsoto točk (a) do (c), od katere se odšteje vsota točk (i) do (k) člena 57 Direktive 2006/…/ES.
Komisija do 1. januarja 2009 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu ustrezen predlog za spremembo tega poglavja.
Člen 13
1. V skladu z odstavki 2 do 5 tega člena in členi 14 do 17 se lastna sredstva investicijskih podjetij in kreditnih institucij določijo v skladu z Direktivo 2006/…/ES.
Poleg tega se prvi pododstavek uporablja tudi za investicijska podjetja, ki nimajo ene izmed pravnih oblik iz člena 1(1) Četrte direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb (11).
2. Z odstopanjem od odstavka 1, lahko pristojni organi tistim institucijam, ki so obvezane zadostiti zahteve iz členov 21 in 28 do 32 ter Prilog I in III do VI dovolijo uporabo alternativne določitve za lastna sredstva. Noben del pridobljenih lastnih sredstev se ne sme istočasno uporabiti za izpolnjevanje drugih zahtev.
Ta alternativna določitev je vsota postavk iz točk (a), (b) in (c) tega pododstavka minus postavka iz točke (d), z pri čemer je odštetje te postavke prepuščeno presoji pristojnih organov:
|
a) |
lastna sredstva iz Direktive 2006/…/ES, med katera niso vključene samo točke (l) do (p) člena 57 navedene direktive, za tiste investicijska podjetja, ki morajo odšteti postavko (d) tega odstavka od vsote postavk (a) do (c) tega odstavka; |
|
b) |
čisti dobički iz trgovalne knjige institucije po odbitku vseh predvidenih odhodkov in dividend ob odštetju čistih izgub iz drugega poslovanja, pod pogojem, da ni noben od teh zneskov že vključen v postavko (a) tega odstavka kot ena od postavk pod točkama (b) ali (k) člena 57 Direktive 2006/…/ES; |
|
c) |
podrejeni tuji kapital in/ali postavke iz odstavka 5 tega člena, za katere veljajo pogoji iz odstavkov 3 in 4 tega člena ter člena 14; in |
|
d) |
nelikvidna sredstva, kakor so opredeljena v členu 15. |
3. Podrejeni tuji kapital iz točke (c) drugega pododstavka odstavka 2 ima najmanj dveletno začetno zapadlost. Ta kapital je v celoti vplačan in posojilna pogodba ne vključuje nobene klavzule, ki določa, da v posebnih okoliščinah razen v primeru prenehanja institucije postane dolg odplačljiv pred dogovorjenim rokom vračila, razen če pristojni organi ne odobrijo vračila. Niti glavnica niti obresti na takšen podrejeni tuji kapital se ne moreta odplačati, če bi takšno odplačilo pomenilo, da bi v tem primeru lastna sredstva institucije znašali manj kot 100 % celotnih kapitalskih zahtev navedene institucije.
Poleg tega institucija pristojne organe obvesti o vseh vračilih takšnega podrejenega tujega kapitala takoj ko se njena lastna sredstva spustijo pod 120 % njenih celotnih kapitalskih zahtev.
4. Podrejeni tuji kapital iz točke (c) drugega pododstavka odstavka 2 ne sme preseči maksimuma 150 % prvotnih lastnih sredstev, ki ostanejo na razpolago za izpolnjevanje zahtev, izračunanih v skladu s členi 21 in 28 do 32 in Prilogami I do VI, in se lahko maksimumu približa le v posebnih okoliščinah, ki so sprejemljive za pristojne organe.
5. Pristojni organi lahko dovolijo, da institucije zamenjajo podrejeni tuji kapital iz točke (c) drugega pododstavka odstavka 2 s točkami (d) do (h) člena 57 Direktive 2006/…/ES.
Člen 14
1. Pristojni organi lahko dovolijo investicijskim podjetjem, da prekoračijo prag za podrejen tuj kapital, določen v členu 13(4), če presodijo, da je po smotrnosti ustrezen in pod pogojem, da skupni znesek takšnega podrejenega tujega kapitala in postavk iz člena 13(5) ne presega 200 % prvotnih lastnih sredstev, ki ostane na razpolago za izpolnjevanje zahtev, izračunanih v skladu s členi 21 in 28 do 32 ter Prilogami I in III do VI ali 250 % istega zneska v primeru, če investicijska podjetja pri izračunavanju lastnih sredstev odštejejo postavko iz člena 13(2)(d).
2. Pristojni organi lahko dovolijo, da kreditna institucija prekorači prag za podrejeni tuji kapital, določen v členu 13(4), če presodijo, da je po smotrnosti ustrezen in pod pogojem, da skupni znesek takšnega podrejenega tujega kapitala in točk (d) do (h) člena 57 Direktive 2006/…/ES ne presega 250 % prvotnih lastnih sredstev, ki ostanejo na razpolago za izpolnjevanje zahtev, izračunanih v skladu s členi 28 do 32 ter Prilogami I in III do VI te direktive.
Člen 15
Nelikvidna sredstva iz točke (d) drugega pododstavka člena 13(2) vključujejo naslednje:
|
a) |
opredmetena osnovna sredstva razen do te mere, da so zemljišča in zgradbe lahko vštete v posojila, katera varujejo, |
|
b) |
kapitalski deleži, kreditnih ali finančnih institucij, vključno s podrejenimi terjatvami do njih, ki se lahko vključijo v lastna sredstva navedenih institucij, razen če so bili odšteti skladno s točkami (l) do (p) člena 57 Direktive 2006/…/ES ali skladno s členom 16(d) te direktive; |
|
c) |
kapitalski deleži in druge naložbe v podjetja, ki niso kreditne ali finančne institucije, in ki niso takoj prodajni; |
|
d) |
izgube v podrejenih družbah; |
|
e) |
depoziti, z izjemo tistih, ki so na razpolago za vračilo v 90 dneh, in ki prav tako izključujejo plačila v zvezi s kritji terminskih pogodb in opcijami; |
|
f) |
posojila in druge terjatve, z izjemo tistih, ki bodo odplačana(-e) v 90 dneh; in |
|
g) |
zaloge, razen če so že predmet kapitalskih zahtev, ki niso manj stroge od tistih iz členov 18 in 20. |
Za namene točke (b), če imajo institucije deleže v kreditni ali finančni instituciji samo začasno za namen finančne podpore za reorganizacijo ali rešitev te institucije, lahko pristojni organi uporabo tega člena opustijo. Ravno tako jo lahko opustijo v zvezi s tistimi delnicami, ki so vključene v trgovalno knjigo investicijskega podjetja.
Člen 16
Investicijska podjetja, ki so del skupine, ki ji je bila dovoljena opustitev določb iz člena 22, izračunajo svoja lastna sredstva v skladu s členi 13 do 15 ob upoštevanju naslednjega:
|
a) |
nelikvidna sredstva iz člena 13(2)(d) se odštejejo; |
|
b) |
izključitev iz točke (a) člena 13(2) ne zajema tistih komponent točk (l) do (p) člena 57 Direktive 2006/…/ES, ki jih poseduje investicijsko podjetje v zvezi s podjetji, vključenimi v obseg konsolidacije iz člena 2(1) te direktive; |
|
c) |
omejitve iz točk (a) in (b) člena 66(1) Direktive 2006/…/ES se izračunajo v zvezi s prvotnimi lastnimi sredstvi, od katerih so odštete komponente točk (l) do (p) člena 57 navedene direktive, kakor so navedene v točki (b) tega člena, ki so deli prvotnih sredstev teh podjetij; in |
|
d) |
komponente točk (l) do (p) člena 57 Direktive 2006/…/ES, navedene v točki (c) tega člena, se odštejejo od prvotnih lastnih sredstev in ne od vsote vseh postavk, kakor je določeno v točki (c) člena 66(12) navedene direktive za namene zlasti členov 13(4), 13(5) in 14 te direktive. |
Člen 17
1. Kadar institucija izračunava zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za namene Priloge II k tej direktivi v skladu s členi 84 do 89 Direktive 2006/…/ES, potem se za namene izračuna iz oddelka 4 dela 1 Priloge VII Direktive 2006/…/ESuporablja naslednje:
|
a) |
popravki vrednosti, opravljeni zaradi upoštevanja kreditne bonitete nasprotne stranke, se lahko vključijo v vsoto popravkov vrednosti in rezervacij, oblikovanih zaradi izpostavljenosti iz Priloge II; in |
|
b) |
na podlagi odobritve pristojnih organov, če je kreditno tveganje nasprotne stranke ustrezno upoštevano v vrednotenju pozicije, vključene v trgovalno knjigo, je znesek pričakovane izgube za izpostavljenost tveganju nasprotne stranke enak nič. |
Za namene točke (a) se za take institucije te popravke vrednosti ne vključijo v lastna sredstva, razen v skladu z določbami tega odstavka.
2. Za namene tega člena se uporabljata člena 153 in 154 Direktive 2006/…/ES.
POGLAVJE V
Oddelek 1
Določila za obvladovanje tveganj
Člen 18
1. Institucije imajo lastna sredstva, ki so vedno višja od ali enaka vsoti naslednjega:
|
a) |
kapitalskih zahtev, izračunanih v skladu z metodami in določili iz členov 28 do 32 in s Prilogami I, II in VI in, če je primerno, s Prilogo V, za postavke trgovalne knjige; in |
|
b) |
kapitalskih zahtev, izračunanih v skladu z metodami in določili, določenimi v Prilogah III in IV in, če je primerno, s Prilogo V, za celotno poslovanje. |
2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organi dovolijo, da institucije izračunajo kapitalske zahteve za postavke trgovalne knjige v skladu s členom 75(a) Direktive 2006/…/ES in odstavki 6, 7 in 9 Priloge II k tej direktivi, če obseg poslov trgovanja ustreza naslednjim zahtevam:
|
a) |
posli trgovanja takšnih institucij običajno ne presegajo 5 % njihovega celotnega poslovanja; |
|
b) |
njihova skupna pozicija iz postavk trgovalne knjige običajno ne presega 15 000 000 euro; in |
|
c) |
posli trgovanja takšnih institucij nikoli ne presežejo 6 % njihovega celotnega poslovanja in njihova skupna pozicija iz postavk trgovalne knjige nikoli ne presega 20 000 000 euro. |
3. Pri izračunu deleža, ki ga postavke trgovalne knjige predstavljajo v celotnem poslovanju kot v točkah (a) in (c) odstavka 2, se lahko pristojni organi sklicujejo ali na obseg kombiniranega bilančnega in zunajbilančnega poslovanja, izkaz uspeha ali lastna sredstva institucije ali pa na kombinacijo teh meril. Pri ocenjevanju obsega bilančnega in zunajbilančnega poslovanja se dolžniški vrednostni papirji zajemajo po njihovih tržnih cenah ali vrednostih njihovih glavnic, lastniški vrednostni papirji po njihovih tržnih cenah in izvedeni finančni instrumenti glede na nominalne ali tržne vrednosti njihovih osnovnih instrumentov. Dolge in kratke pozicije se seštejejo ne glede na njihov predznak.
4. V primeru, da institucija dlje časa presega enega od pragov ali oba praga iz odstavka 2(a) in (b) ali enega od pragov ali oba praga iz odstavka 2(c), se od nje zahteva, da izpolni zahteve iz odstavka 1(a) glede poslov trgovanja in obvesti pristojni organ.
Člen 19
1. Za namene odstavka 14 Priloge I lahko države članice po lastni presoji dodelijo utež 0 % dolžniškim vrednostnim papirjem, ki jih izdajo subjekti, navedeni v tabeli 1 Priloge I, če so dolžniški vrednostni papirji normirani in vplačani v domači valuti.
2. Z odstopanjem od odstavkov 13 in 14 Priloge I, lahko države članice določijo zahtevo za posebna tveganja za obveznice, ki spadajo pod odstavke 68 do 70 dela 1 Priloge VI Direktive 2006/…/ES, ki je enaka zahtevi za posebna tveganja za postavke kvalificiranih izdajateljev z enako preostalo dospelostjo kot takšna obveznica, zmanjšani v skladu z odstotki, podanimi v točki 71 dela 1 Priloge VI k navedeni direktivi.
3. Če pristojni organ kot primernega prizna investicijske sklade (CIU) iz tretje države, kakor je navedeno v odstavku 52 Priloge I, potem pristojni organ v drugi državi članici lahko uporabi to odobritev, ne da bi še sam opravil ocenjevanje.
Člen 20
1. V skladu z odstavki 2, 3 in 4 tega člena ter členom 34 te direktive se zahteve iz člena 75 Direktive 2006/…/ES uporabljajo za investicijska podjetja.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organi investicijskim podjetjem, ki niso pooblaščene za opravljanje investicijskih storitev, navedenih v točkah 3 in 6 oddelka A Priloge I Direktive 2004/39/ES, dovoli, da oblikujejo lastna sredstva, ki so vedno višji od ali enaki naslednjemu:
|
a) |
vsoti kapitalskih zahtev iz točk (a) do (c) člena 75 Direktive 2006/…/ES; in |
|
b) |
znesku, določenemu v členu 21 te direktive. |
3. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organi investicijskim podjetjem, ki imajo ustanovitveni kapital, določen v členu 9, ki pa spadajo v eno od naslednjih kategorij, dovolijo, da oblikujejo lastna sredstva, ki so vedno višji od ali enaki vsoti kapitalskih zahtev, izračunanih v skladu z zahtevami iz točk (a) do (c) člena 75 Direktive 2006/…/ES, in zneska, določenega v členu 21 te direktive:
|
a) |
investicijska podjetja, ki poslujejo za svoj račun zgolj zaradi izpolnjevanja ali izvrševanja naročila stranke ali zaradi pridobivanja vstopa v sistem kliringa in poravnave ali v priznano borzo, če delujejo v funkciji zastopnikov ali izvršujejo naročilo stranke; in |
|
b) |
investicijska podjetja:
|
4. Za investicijska podjetja iz odstavkov 2 in 3 se še naprej uporabljajo druge določbe v zvezi z operativnim tveganjem, določenim v Prilogi V Direktive 2006/…/ES.
5. Člen 21 se uporablja izključno za investicijska podjetja, za katere se uporabljata odstavka 2 ali 3 ali člen 46, in tako, kot je tam določeno.
Člen 21
Investicijska podjetja morajo imeti lastna sredstva v višini ene četrtine njihovih stalnih splošnih stroškov iz predhodnega leta.
Pristojni organi lahko to zahtevo uskladijo v primeru materialne spremembe v poslovanju podjetja od predhodnega leta.
Če podjetje še ne posluje eno leto vključno z dnem začetka poslovanja, znaša zahteva četrtino zneska stalnih splošnih stroškov predvidenih v njenem poslovnem načrtu, razen če pristojni organi zahtevajo prilagoditev na ta načrt.
Oddelek 2
Uporaba zahtev na konsolidirani osnovi
Člen 22
1. Pristojni organi, ki imajo nalogo, da nadzorujejo skupine iz člena 2 na konsolidirani osnovi, lahko od primera do primera opustijo uporabo kapitalskih zahtev na konsolidirani osnovi, pod pogojem, da:
|
a) |
vsako investicijsko podjetje EU v taki skupini uporablja izračun lastnih sredstev iz člena 16; |
|
b) |
vsa investicijska podjetja v taki skupini spadajo v kategorije iz člena 20(2) in (3); |
|
c) |
vsako posamezno investicijsko podjetje EU v taki skupini izpolnjuje zahteve iz členov 18 in 20 ter hkrati od svojih lastnih sredstev odšteje vse pogojne obveznosti v korist investicijskih podjetij, finančnih institucij, družb za upravljanje in podjetij za pomožne storitve, ki bi bile drugače konsolidirane; in |
|
d) |
kateri koli finančni holding, ki je nadrejena družba katerega koli investicijskega podjetje v taki skupini upravlja najmanj toliko kapitala, tukaj opredeljenega kot vsota točk (a) do (h) člena 57 Direktive 2006/…/ES, kot je vsota celotne knjigovodske vrednosti katerih koli deležev, podrejenih terjatev in instrumentov iz člena 57 navedene direktive v investicijskih podjetjih, finančnih institucijah, družbah za upravljanje in podjetij za pomožne storitve, ki bi bile drugače konsolidirane, in skupnega zneska kakršnih koli pogojnih obveznosti v korist investicijskih podjetij, finančnih institucij, družb za upravljanje in podjetij za pomožne storitve, ki bi bile drugače konsolidirane. |
Če so izpolnjena merila iz prvega pododstavka, ima vsako investicijsko podjetje EU vzpostavljene sisteme za spremljanje in nadzor virov kapitala in financiranja vseh finančnih holdingov, investicijskih podjetij, finančnih institucij, družb za upravljanje in podjetij za pomožne storitve v skupini.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organi finančnim holdingom, ki so v taki skupini nadrejene družbe investicijskih podjetij, dovolijo, da uporabijo vrednost, ki je nižja od vrednosti, izračunane v skladu z odstavkom 1(d), vendar ni nižja od vsote zahtev iz členov 18 in 20, določene za posamezne investicijska podjetja, finančne institucije, družbe za upravljanje in podjetja za pomožne storitve, ki bi bili drugače konsolidirani, in od skupnega zneska vseh pogojnih obveznosti v korist investicijskih podjetij, finančnih institucij, družb za upravljanje in podjetij za pomožne storitve, ki bi bili drugače konsolidirani. Za namene tega odstavka je kapitalska zahteva za investicijska podjetja iz tretjih držav, finančne institucije, družbe za upravljanje in podjetja za pomožne storitve evidenčna kapitalska zahteva.
Člen 23
Pristojni organi zahtevajo, da jih investicijska podjetja v skupini, kateri je bila priznana oprostitev obveznosti iz člena 22, obvestijo o vseh tveganjih, vključno s tistimi, ki so povezani s sestavo in viri njihovega kapitala in financiranja, ki bi lahko oslabili njihove finančne položaje. Če pristojni organi nato ocenijo, da finančni položaji teh investicijskih podjetij niso ustrezno zaščiteni, od njih zahtevajo, da sprejmejo ukrepe, ki po potrebi vključujejo tudi omejitve prenosa kapitala od teh podjetij na subjekte skupine.
Če pristojni organi izvzamejo celotno skupino, vključno s podjetji, ki se ne nahajajo na ozemlju države članice od obveznosti nadzora na konsolidirani osnovi iz člena 22, sprejmejo druge ustrezne ukrepe za spremljanje tveganj oziroma velikih izpostavljenosti.
Če pristojni organi opustijo uporabo kapitalskih zahtev na konsolidirani osnovi iz člena 22, se zahteve iz člena 123 in poglavja 5 naslova V Direktive 2006/…/ES uporabljajo na individualni osnovi in zahteve iz člena 124 navedene direktive se uporabljajo za nadzor posameznih investicijskih podjetij.
Člen 24
1. Z odstopanjem od člena 2(2) lahko pristojni organi izvzamejo investicijska podjetja iz konsolidirane kapitalske zahteve vzpostavljene z navedenim členom, pod pogojem, da so vsa investicijska podjetja v skupini pokrita s členom 20(2), in skupina ne vključuje kreditnih institucij.
2. Če so izpolnjene zahteve iz odstavka 1, se od nadrejenega investicijskega podjetja v državi članici zahteva, da oblikuje lastna sredstva na konsolidirani osnovi v obsegu, ki je vedno višji od ali enak naslednjima dvema zneskoma, izračunanima na osnovi konsolidiranega finančnega položaja nadrejenega investicijskega podjetja in v skladu z oddelkom 3 tega poglavja:
|
a) |
vsote kapitalskih zahtev iz točk (a) do (c) člena 75 Direktive 2006/…/ES; in |
|
b) |
zneska, predpisanega v členu 21 te direktive. |
3. Če so izpolnjene zahteve iz odstavka 1, se od investicijskega podjetja, ki ga obvladuje finančni holding, zahteva, da oblikuje lastna sredstva na konsolidirani osnovi v obsegu, ki je vedno višji od ali enak večjemu od naslednjih dveh zneskov, izračunanima na osnovi konsolidiranega finančnega položaja finančnega holdinga in v skladu z oddelkom 3 tega poglavja:
|
a) |
vsota kapitalskih zahtev, navedenih v členu 75(a) do (c) Direktive 2006/…/ES, in; |
|
b) |
znesek, predpisan v členu 21 te direktive. |
Člen 25
Z odstopanjem od člena 2(2) lahko pristojni organi izvzamejo investicijska podjetja iz vzpostavljene konsolidirane kapitalske zahteve, pod pogojem, da vsa investicijska podjetja v skupini spadajo v investicijska podjetja, določena v členu 20(2) in (3), in skupina ne vključuje kreditnih institucij.
Če so izpolnjene zahteve iz prvega odstavka, se od nadrejenega investicijskega podjetja v državi članici zahteva, da oblikuje lastna sredstva na konsolidirani osnovi v obsegu, ki je višji od ali enak vsoti zahtev iz točk (a) do (c) člena 75 Direktive 2006/…/ES in zneska, predpisanega v členu 21 te direktive, izračunanega na osnovi konsolidiranega finančnega položaja nadrejenega investicijskega podjetja ter v skladu z oddelkom 3 tega poglavja.
Če so izpolnjene zahteve iz prvega odstavka, se od investicijskega podjetja, ki ga obvladuje finančni holding, zahteva, da oblikuje stalna lastna sredstva na konsolidirani osnovi v obsegu, ki je višji od ali vsaj enak vsoti zahtev iz točk (a) do (c) člena 75 Direktive 2006/…/ES, in znesku, navedenem v členu 21 te direktive, in izračunane na osnovi konsolidiranega finančnega položaja finančnega holdinga ter v skladu z oddelkom 3 tega poglavja.
Oddelek 3
Izračun konsolidiranih zahtev
Člen 26
1. Če se pravica opustitve obveznosti iz člena 22 ne uveljavlja, lahko pristojni organi za namen izračunavanja kapitalskih zahtev iz Prilog I in V in izpostavljenosti do strank iz členov 28 do 32 in Priloge VI, na konsolidirani osnovi dovolijo, da se pozicije trgovalne knjige ene institucije pobotajo s pozicijami trgovalne knjige druge institucije v skladu s pravili, ki so navedena v členih 28 do 32 Prilogah I, V in VI.
Poleg tega lahko pristojni organi dovolijo, da se pozicije v tuji valuti ene institucije pobotajo s pozicijami v tuji valuti druge institucije v skladu s pravili navedenimi v Prilogi III in/ali Prilogi V. Lahko tudi dovolijo, da se pozicije v blagu ene institucije pobotajo s pozicijami v blagu druge institucije v skladu s pravili navedenimi v Prilogi IV in/ali Prilogi V.
2. Pristojni organi lahko dovolijo pobotanje pozicij trgovalne knjige in pozicij v tuji valuti ter pozicij v blagu podjetij, ki se nahajajo v tretjih državah, če so bili obenem izpolnjeni naslednji pogoji:
|
a) |
ta podjetja so bila pooblaščena v tretjih državah in bodisi ustrezajo opredelitvi kreditnih institucij iz člena 4(1) Direktive 2006/…/ES bodisi so priznane investicijskega podjetja tretje države; |
|
b) |
takšna podjetja na posamezni osnovi ustrezajo predpisom kapitalske ustreznosti, enakim predpisom iz te direktive; in |
|
c) |
v zadevnih tretjih državah ne obstajajo predpisi, ki bi pomembno vplivali na prenos sredstev znotraj skupine. |
3. Pristojni organi lahko dovolijo v odstavku 1 predvideno pobotanje med institucijami znotraj skupine, ki so bile pooblaščene v državi članici, pod pogojem, da:
|
a) |
znotraj skupine obstaja zadovoljiva dodelitev kapitala; in |
|
b) |
uredbeni, pravni ali pogodbeni okvir, znotraj katerega delujejo, zagotavlja vzajemno finančno podporo znotraj skupine. |
4. Nadalje lahko pristojni organi dovolijo pobotanje iz odstavka 1, med institucijami znotraj skupine, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 3, in katero koli institucijo, vključeno v isto skupino, ki je bila pooblaščena v drugi državi članici, pod pogojem, da mora ta institucija izpolniti kapitalske zahteve iz členov 18, 20 in 28 na posamezni osnovi.
Člen 27
1. Pri izračunu lastnih sredstev na konsolidirani osnovi se uporablja člen 65 Direktive 2006/…/ES.
2. Pristojni organi, odgovorni za izvajanje nadzora na konsolidirani osnovi, lahko priznajo veljavnost posebnih opredelitev lastnih sredstev, ki se uporabljajo za zadevne institucije v skladu s poglavjem IV pri izračunu njihovih konsolidiranih lastnih sredstev.
Oddelek 4
Spremljanje in nadzor velikih izpostavljenosti
Člen 28
1. Institucije spremljajo in nadzorujejo velike izpostavljenosti v skladu s členi 106 do 118 Direktive 2006/…/ES.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 institucije, ki računajo kapitalske zahteve za postavke trgovalne knjige v skladu s Prilogama I in II, in če je primerno, Prilogo V te direktive, spremljajo in nadzorujejo svoje velike izpostavljenosti skladno s členi 106 do 118 Direktive 2006/…/ES ob upoštevanju sprememb in dopolnitev iz členov 29 do 32 te direktive.
3. Komisija do 31. decembra 2007 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o delovanju tega oddelka skupaj z vsemi ustreznimi predlogi.
Člen 29
1. Izpostavljenost do posameznih oseb iz trgovalne knjige se izračuna kot seštevek naslednjih postavk:
|
a) |
presežek — kjer je pozitiven — dolgih pozicij institucije nad kratkimi pozicijami v vseh finančnih instrumentih, ki jih izda zadevna oseba, kjer se neto pozicija v vsakem od teh finančnih instrumentov izračuna v skladu z metodami, določenimi v Prilogi I; |
|
b) |
neto izpostavljenost v primeru izvedbe prve prodaje dolžniških ali lastniških vrednostnih papirjev z obveznostjo odkupa; in |
|
c) |
izpostavljenosti zaradi transakcij, sporazumov in pogodb iz Priloge II z navedeno osebo, pri čemer se takšne izpostavljenosti izračunajo z metodo, določeno v navedeni prilogi, za izračun vrednosti izpostavljenosti. |
Za namene točke (b) se neto izpostavljenost izračuna tako, da se iz obveznosti odkupa odštejejo tiste pozicije v dolžniških ali lastniških vrednostnih papirjih, ki so že bile prenesene na tretje osebe, ki so vrednostne papirje odkupile ali so se zavezale k njihovemu odkupu na podlagi uradnega sporazuma, zmanjšane s faktorji iz odstavka 41 Priloge I.
Za namene točke (b), do nadaljnje uskladitve pristojni organi zahtevajo, da institucije vzpostavijo sisteme za spremljanje in nadzor njihovih izpostavljenosti iz naslova prve prodaje dolžniških ali lastniških vrednostnih papirjev z obveznostjo odkupa v obdobju med prevzemom obveznosti in delovnim dnem 1 zaradi narave tveganj, ki izhajajo iz poslovanja na navedenih trgih.
Za namene točke (c) se členi 84 do 89 Direktive 2006/…/ES izključijo iz sklicevanja v odstavku 7 Priloge II te direktive.
2. Izpostavljenosti do skupin povezanih oseb iz trgovalne knjige se izračunajo kot seštevek izpostavljenosti do posameznih oseb v skupini, kakor je izračunano v odstavku 1.
Člen 30
1. Skupne izpostavljenosti do posameznih oseb ali skupin povezanih oseb se izračunajo kot seštevek izpostavljenosti iz trgovalne knjige in izpostavljenosti iz bančne knjige, ob upoštevanju členov 112 do 117 Direktive 2006/…/ES.
Pri izračunu izpostavljenosti iz postavk bančne knjige institucije predpostavijo, da je izpostavljenost, ki izhaja iz sredstev, ki so odštete od njihovih lastnih sredstev na podlagi točke (d) drugega pododstavka člena 13(2), enaka nič.
2. O skupnih izpostavljenostih institucije do posameznih oseb in skupin povezanih oseb, izračunanih v skladu z odstavkom 4, se poroča v skladu s členom 110 Direktive 2006/…/ES.
Razen v primeru poslov začasne prodaje/začasnega nakupa, poslov posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, izračun velikih izpostavljenosti do posameznih oseb in skupin povezanih oseb za namene poročanja ne vključuje priznavanja zavarovanja za zmanjšanje kreditnega tveganja.
3. Vsota izpostavljenosti do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb iz odstavka 1 se omeji v skladu s členi 111 do 117 Direktive 2006/…/ES.
4. Z odstopanjem od odstavka 3 lahko pristojni organi dovolijo, da se sredstva iz terjatev in drugih izpostavljenosti do priznanih investicijskih podjetij tretje države in priznanih klirinških družb ter borz v finančnih instrumentih obravnavajo na enak način kot izpostavljenosti do institucij, določene v členih 113(3)(i), 115(2) in 116 Direktive 2006/…/ES.
Člen 31
Pristojni organi lahko dovolijo, da se presežejo omejitve iz členov 111 do 117 Direktive 2006/…/ES, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
a) |
izpostavljenost iz bančne knjige do navedene osebe ali navedene skupine oseb ne presega omejitev iz členov 111 do 117 Direktive 2006/…/ES, ki so izračunane glede na lastna sredstva, kakor je določeno v navedeni direktivi, tako da je presežek izključno iz postavk trgovalne knjige; |
|
b) |
institucija izpolnjuje dodatno kapitalsko zahtevo za presežek v zvezi z omejitvami iz člena 111(1) in (2) Direktive 2006/…/ES, izračunano v skladu s Prilogo VI k navedeni direktivi; |
|
c) |
če preseganje traja 10 dni ali manj, izpostavljenost iz trgovalne knjige do navedene posamezne osebe ali skupine povezanih oseb ne sme preseči 500 % lastnih sredstev institucije; |
|
d) |
vsa preseganja, ki trajajo več kot 10 dni, v seštevku ne smejo preseči 600 % lastnih sredstev institucije, in; |
|
e) |
institucije morajo pristojne organe vsake tri mesece obveščati o primerih preseganja omejitev iz člena 111(1) in (2) Direktive 2006/…/ES v preteklih treh mesecih. |
V zvezi s točko (e) je treba za vsak primer preseganja omejitev sporočiti znesek preseganja in ime osebe, pri kateri je prišlo do preseganja.
Člen 32
1. Pristojni organi vzpostavijo postopke, s katerimi institucijam onemogočijo, da se namerno izognejo dodatnim kapitalskim zahtevam, ki bi drugače nastale zaradi izpostavljenosti, ki presežejo omejitve iz člena 111(1) in (2) Direktive 2006/…/ES, ko te izpostavljenosti obstajajo več kot 10 dni, z začasnim prenosom omenjenih izpostavljenosti na drugo institucijo, ki lahko spada v isto skupino ali ne, in/ali z navideznimi transakcijami za ukinitev izpostavljenosti med desetdnevnim obdobjem in ustvarjanjem nove izpostavljenosti.
Pristojni organi obvestijo Svet in Komisijo o teh postopkih.
Institucije vzdržujejo sisteme, ki zagotavljajo, da se vsak prenos z učinkom iz prvega pododstavka nemudoma sporoči pristojnim organom.
2. Pristojni organi lahko institucijam, ki jim je dovoljena uporaba alternativne določitve lastnih sredstev iz člena 13(2), dovolijo uporabo te določitve za namene členov 30(2), 30(3) in 31, pod pogojem, da morajo institucije izpolnjevati vse obveznosti iz členov 110 do 117 Direktive 2006/…/ES v zvezi z izpostavljenostmi, ki ne izvirajo iz trgovalne knjige, z uporabo lastnih sredstev, kakor je opredeljeno v navedeni direktivi.
Oddelek 5
Vrednotenje pozicij za namene poročanja
Člen 33
1. Za vse pozicije iz trgovalne knjige veljajo pravila preudarnega vrednotenja, kakor so določena v delu B Priloge VII. Ta pravila zahtevajo, da institucije zagotovijo, da vrednost, ki se uporabi za vsako od njenih pozicij iz trgovalne knjige, ustrezno odraža trenutno tržno vrednost. Nekdanja vrednost vsebuje ustrezno stopnjo gotovosti glede na dinamično naravo pozicij iz trgovalne knjige, glede na zahteve po bonitetni trdnosti in način delovanja ter glede na namen kapitalskih zahtev v zvezi s pozicijami iz trgovalne knjige.
2. Pozicije trgovalne knjige se vrednotijo vsaj dnevno.
3. V odsotnosti lahko dostopnih tržnih cen, lahko pristojni organi opustijo zahtevo iz odstavkov 1 in 2 in pri tem zahtevajo, da institucije uporabijo alternativne metode vrednotenja, pod pogojem, da te metode temeljijo na načelu previdnosti in so bile odobrene s strani pristojnih organov.
Oddelek 6
Upravljanje s tveganji in ocenjevanje kapitala
Člen 34
Pristojni organi zahtevajo, da vsako investicijsko podjetje poleg zahtev iz člena 13 Direktive 2004/39/ES izpolni zahteve iz členov 22 in 123 Direktive 2006/…/ES, ob upoštevanju določb o stopnjah uporabe iz členov 68 do 73 zadnje navedene direktive.
Oddelek 7
Dolžnost poročanja
Člen 35
1. Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja in kreditne institucije pristojnim organom svojih matičnih držav članic predložijo vse potrebne podatke za presojo njihove skladnosti s pravili, sprejetimi v skladu s to direktivo. Države članice tudi zagotovijo, da mehanizmi notranjega nadzora in upravni ter računovodski postopki institucij kadar koli omogočajo preverjanje njihove skladnosti s pravili.
2. Investicijska podjetja pristojnim organom poročajo na način, ki ga določijo pristojni organi, vsaj enkrat mesečno v primeru družb iz člena 9, vsaj enkrat vsake tri mesece v primeru družb iz člena 5(1) in vsaj enkrat vsakih šest mesecev v primeru družb iz člena 5(3).
3. Ne glede na odstavek 2 morajo investicijska podjetja iz člena 5(1) in 9 priskrbeti podatke na konsolidirani ali subkonsolidirani osnovi samo enkrat vsakih šest mesecev.
4. Kreditne institucije morajo poročati na način, ki ga določijo pristojni organi tako pogosto, kakor to določa Direktiva 2006/…/ES.
5. Pristojni organi zahtevajo, da jim institucije nemudoma sporočijo, če nasprotne stranke pri poslih začasne prodaje/začasnega nakupa ali poslih posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga ne izpolnjujejo svojih obveznosti.
POGLAVJE VI
Oddelek 1
Pristojni organi
Člen 36
1. Države članice določijo organe, ki so pristojni za opravljanje dolžnosti iz te direktive. Države članice o tem obvestijo Komisijo in navedejo vse razporeditve dolžnosti.
2. Pristojni organi so državni organi ali telesa, ki jih nacionalni predpisi ali državni organi uradno priznavajo za del delujočega nadzornega sistema v državi članici.
3. Pristojnim organom se podelijo vsa pooblastila, ki so potrebna za izvajanje nalog, zlasti pooblastilo za nadzorovanje sestave trgovalne knjige.
Oddelek 2
Nadzor
Člen 37
1. Poglavje 4 naslova V Direktive 2006/…/ES se smiselno uporablja za nadzor investicijskih podjetij v skladu z naslednjim:
|
a) |
sklicevanja na člen 6 Direktive 2006/…/ES se štejejo za sklicevanja na člen 5 Direktive 2004/39/ES; |
|
b) |
sklicevanja na člena 22 in 123 Direktive 2006/…/ES se štejejo za sklicevanja na člen 34 te direktive; in |
|
c) |
sklicevanja na člene 44 do 52 Direktive 2006/…/ES se štejejo za sklicevanja na člena 54 in 58 Direktive 2004/39/ES; |
Če ima nadrejeni finančni holding EU kot podrejena družba tako kreditno institucijo kot investicijsko podjetje, se za nadzor institucij uporablja poglavje 4 naslova V Direktive 2006/…/ES tako, kot da se sklicevanje na kreditne institucije nanaša na institucije.
2. Člen 129(2) Direktive 2006/…/ES se uporablja tudi za priznanje notranjih modelov institucij v skladu s Prilogo V te direktive, če zahtevo predložijo nadrejena kreditna institucija EU in njene podrejene družbe ali nadrejeno investicijsko podjetje EU in njegove podrejene družbe ali podrejene družbe nadrejenega finančnega holdinga EU skupaj.
Obdobje za priznanje iz prvega pododstavka je šest mesecev.
Člen 38
1. Pristojni organi držav članic tesno sodelujejo pri opravljanju dolžnosti iz te direktive, zlasti če se investicijske storitve zagotavljajo na osnovi svobode zagotavljanja storitev ali z ustanovitvijo podružnic.
Pristojni organi si na zahtevo medsebojno posredujejo vse informacije, ki bi lahko olajšale nadzor kapitalske ustreznosti institucij, zlasti preverjanje upoštevanja predpisov, opredeljenih v tej direktivi.
2. Za vsako izmenjavo informacij med pristojnimi organi, predvideno v tej direktivi, veljajo naslednje obveznost i varovanja poslovnih skrivnosti:
|
a) |
za investicijska podjetja, tiste obveznosti varovanja poslovnih skrivnosti iz členov 54 in 58 Direktive 2004/39/ES; in |
|
b) |
za kreditne institucije tiste iz členov 44 do 52 Direktive 2006/…/ES. |
POGLAVJE VII
RAZKRITJE
Člen 39
Za investicijska podjetja se uporabljajo zahteve iz poglavja 5 naslova V Direktive 2006/…/ES.
POGLAVJE VIII
Oddelek 1
Člen 40
Za namene izračuna minimalnih kapitalskih zahtev za tveganje nasprotne stranke v skladu s to direktivo in za namene izračuna kreditnega tveganja v skladu z Direktivo 2006/…/ES ter brez poseganja v določbe šestega odstavka drugega dela Priloge III k navedeni direktivi, se izpostavljenosti do priznanih investicijskih podjetij tretjih držav in izpostavljenosti do priznanih klirinških družb in borz obravnavajo kot izpostavljenosti do institucij.
Oddelek 2
Izvršilna pristojnost
Člen 41
1. Komisija odloča o vseh tehničnih prilagoditvah na naslednjih področjih v skladu s postopkom iz člena 42(2):
|
a) |
pojasnitev opredelitev pojmov iz člena 3 za zagotovitev enotne uporabe te direktive; |
|
b) |
pojasnitev opredelitev pojmov iz člena 3 za upoštevanje dogajanja na finančnih trgih; |
|
c) |
prilagoditev zneskov ustanovitvenega kapitala iz členov 5 do 9 in zneskov iz člena 18(2) za upoštevanje dogajanja na gospodarskem in monetarnem področju; |
|
d) |
prilagoditev kategorij investicijskih podjetij v členu 20(2) in (3) za upoštevanje dogajanja na finančnih trgih; |
|
e) |
pojasnitev opredelitev iz člena 21 za zagotovitev enotne uporabe te direktive; |
|
f) |
uskladitev terminologije in določitev opredelitev v skladu s poznejšimi pravnimi akti o institucijah in povezanih zadevah; |
|
g) |
prilagoditev tehničnih določb v Prilogah I do VII zaradi dogajanja na finančnih trgih, merjenja tveganja ter računovodskih standardov in zahtev, ki upoštevajo zakonodajo Skupnosti, ali v zvezi z zbliževanjem nadzornih praks; ali |
|
h) |
tehnične prilagoditve za upoštevanje rezultatov pregleda iz člena 65(3) Direktive 2004/39/ES. |
2. Noben sprejet izvedbeni ukrep ne sme spremeniti temeljnih določb te direktive.
Člen 42
1. Komisiji pomaga Evropski odbor za bančništvo, ki je bil ustanovljen s Sklepom Komisije 2004/10/ES z dne 5. novembra 2003 (12) (v nadaljnjem besedilu „odbor“).
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb členov 7(3) in 8 Sklepa.
Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.
3. Brez poseganja v že sprejete izvedbene ukrepe, po izteku dveletnega obdobja po sprejetju te direktive in najpozneje 1. aprila 2008, se uporaba določb, ki zahtevajo sprejem tehničnih pravil, sprememb in sklepov v skladu z odstavkom 2, začasno opusti. Na predlog Komisije lahko Evropski parlament in Svet obnovita zadevne določbe v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe, in jih v ta namen pregledata pred iztekom v tem odstavku navedenega obdobja ali dneva.
4. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Oddelek 3
Prehodne določbe
Člen 43
Člen 152(1) do (7) Direktive 2006/…/ES se v skladu s členom 2 in oddelkoma 2 in 3 poglavja V te direktive uporablja za investicijska podjetja, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za namene Priloge II te direktive, v skladu s členi 84 do 89 Direktive 2006/…/ES ali z uporabo naprednega pristopa iz člena 105 navedene direktive za izračun svojih kapitalskih zahtev za operativno tveganje.
Člen 44
Za investicijska podjetja, katerih ustrezni kazalec za poslovno področje trgovanja in prodaje do 31. decembra 2012 predstavlja vsaj 50 % vsote ustreznih kazalcev za vsa poslovna področja, izračunane v skladu s členom 20 te direktive in odstavkov 1 do 7 dela 2 Priloge X k Direktivi 2006/…/ES, lahko države članice uporabijo odstotek 15 % za poslovno področje „trgovanje in prodaja“.
Člen 45
1. Pristojni organi lahko investicijskim podjetjem dovolijo, da presežejo zgornje meje velikih izpostavljenosti iz člena 111 Direktive 2006/…/ES. Investicijskim podjetjem ni treba upoštevati vseh prekoračitev pri izračunu kapitalskih zahtev, ki presegajo te omejitve, kakor je predvideno v členu 75(b) navedene direktive. Takšno presojanje bo veljalo do 31. decembra 2010 ali do začetka veljave morebitnih sprememb v zvezi z obravnavo velikih izpostavljenosti, skladnih s členom 119 Direktive 2006/…/ES, če bodo te spremembe začele veljati pred zgornjim datumom. Za presojanje morajo biti izpolnjeni pogoji (a) do (d):
|
a) |
investicijsko podjetje zagotavlja investicijske storitve ali izvaja investicijske dejavnosti, povezane s finančnimi instrumenti, naštetimi v odstavkih 5, 6, 7, 9 in 10 oddelka C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES; |
|
b) |
investicijsko podjetje teh investicijskih storitev ne zagotavlja ali teh investicijskih dejavnosti ne izvaja za majhne stranke investitorje ali v njihovem imenu; |
|
c) |
kršitve omejitev iz uvodnega dela tega odstavka so povezane z izpostavljenostmi, izvirajočimi iz pogodb, ki so po točki (a) finančni instrumenti in povezani z blagom ali osnovnimi instrumenti v smislu odstavka 10 oddelka C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES (MiFID) ter se izračunavajo v skladu s Prilogama III in IV Direktive 2006/…/ES, ali v povezavi z izpostavljenostmi, ki izhajajo iz pogodb o poravnavi blaga ali emisijskih pravicah; in |
|
d) |
investicijsko podjetje ima dokumentirano strategijo upravljanja, zlasti za nadzorovanje in omejevanje tveganj, ki izhajajo iz koncentracije izpostavljenosti. Investicijsko podjetje mora nemudoma obvestiti pristojne organe o tej strategiji in o vseh njenih bistvenih spremembah. Investicijsko podjetje sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi stalno spremljanje bonitete kreditojemalcev glede na njihov vpliv na tveganje koncentracije. Investicijsko podjetje se mora biti na podlagi teh ukrepov sposobno primerno in pravočasno odzivati na morebitno poslabšanje bonitete. |
2. Če investicijsko podjetje preseže notranje zgornje omejitve, določene v skladu s strategijo iz točke (d) odstavka 1, mora pristojne organe nemudoma obvestiti o vrsti in obsegu prekoračitve ter o nasprotni stranki.
Člen 46
Z odstopanjem od člena 20(1) se lahko pristojni organi do 31. decembra 2011 v posameznih primerih odločijo, da ne bodo uporabili kapitalskih zahtev, ki izhajajo iz točke (d) člena 75 Direktive 2006/…/ES, za investicijska podjetja, za katera člen 20(2) in (3) ne velja, katerih skupne pozicije trgovalne knjige nikoli ne presegajo 50 000 000 euro in pri katerih povprečno število aktivno zaposlenih v finančnem letu ne preseže 100.
Namesto tega je kapitalska zahteva enaka vsaj najnižji vrednosti:
|
a) |
kapitalskih zahtev, ki izhajajo iz točke (d) člena 75 Direktive 2006/…/ES; in |
|
b) |
12/88 od višje vrednosti naslednjega:
|
Če se uporablja točka (b), se uporabi posamezno povečanje najmanj na letni osnovi.
Z uporabo tega odstopanja se raven kapitalskih zahtev za investicijsko podjetje v primerjavi z zahtevami 31. decembra 2006 ne zniža, razen če takšno znižanje je upravičeno zaradi zmanjšanega obsega poslovanja investicijskega podjetja.
Člen 47
Do 31. decembra 2009 ali drugega zgodnejšega datuma, ki ga določijo pristojni organi za vsak primer posebej, lahko institucije, ki so v skladu z odstavkom 1 Priloge V prejele priznanje modela za posebno pozicijsko tveganje pred 1. januarjem 2007, na podlagi tega obstoječega priznanja obravnavajo odstavka 4 in 8 Priloge V k Direktivi 93/6/EGS, kot sta navedena odstavka veljala pred 1. januarjem 2007.
Člen 48
1. Določbe o kapitalskih zahtevah iz te direktive in Direktive 2006/…/ES ne veljajo za investicijska podjetja, katerih glavne dejavnosti obsegajo izključno zagotavljanje investicijskih storitev ali izvajanje dejavnosti v zvezi s finančnimi instrumenti, določenimi v odstavkih 5,6,7, 9 in 10 oddelka C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES, in za katere se dne 31. decembra 2006 Direktiva 93/22/EGS (13) ni veljala. Izjema velja do 31. decembra 2010 ali do začetka veljave morebitnih sprememb v skladu z odstavkoma 2 in 3, če bodo te spremembe začele veljati pred zgornjim datumom.
2. V okviru revizije, zahtevane v členu 65(3) Direktive 2004/39/ES, Komisija na podlagi javnih posvetovanj in v luči razprav s pristojnimi organi poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o:
|
a) |
ustrezni ureditvi skrbnega nadzora investicijskih podjetij, katerih glavne dejavnosti obsegajo izključno zagotavljanje investicijskih storitev ali izvajanje investicijskih dejavnosti, povezanih z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali z izvedenimi finančnimi instrumenti, navedenimi pod točkami 5, 6, 7, 9 in 10 oddelka C Priloge I k Direktivi 2004/39 ES; in |
|
b) |
smotrnost spreminjanja Direktive 2004/39/ES zaradi ustvarjanja nove kategorije investicijskih podjetij, katerih glavne dejavnosti obsegajo izključno zagotavljanje investicijskih storitev ali izvajanje investicijskih dejavnosti, povezanih s finančnimi instrumenti, navedenimi pod točkami 5, 6, 7, 9 in 10 oddelka C Priloge I k Direktivi 2004/39 ES v zvezi z oskrbo z energijo (vključno z elektriko, premogom, plinom in nafto). |
3. Na podlagi poročila iz odstavka 2 lahko Komisija da predloge za ustrezno spremembo te direktive in Direktive 2006/…/ES.
Oddelek 4
Končne določbe
Člen 49
1. Države članice do 31. decembra 2006 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 2, 3, 11, 13, 17, 18, 19, 20, 22, 23, 24, 25, 29, 30, 33, 34, 35, 37, 39, 40, 41, 43, 44, 50 in Prilogami I, II, III, V, VII. Besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo takoj posredujejo Komisiji.
Navedeni predpisi se začnejo uporabljati od 1. januarja 2007.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se sklicevanja v obstoječih zakonih in drugih predpisih na direktive, ki jih ta direktiva razveljavlja, štejejo za sklicevanja na to direktivo.
2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih določb nacionalnih predpisov sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 50
1. Člen 152(8) do (14) Direktive 2006/…/ES se smiselno uporablja za namene te direktive v skladu z naslednjimi določbami, ki veljajo, če se uporablja diskrecijo iz člena 152(8) Direktive 2006/…/ES:
|
a) |
sklicevanja v odstavku 7 Priloge II k tej direktivi na Direktivo 2006/…/ES se štejejo za sklicevanja na Direktivo 2000/12/ES v obliki navedene direktive, v kakršni je bila pred 1. januarjem 2007; in |
|
b) |
odstavek 4 Priloge II k tej Direktivi se uporablja v obliki, v kakršni je bil pred 1. januarjem 2007. |
2. Člen 157(2) Direktive 2006/…/ES se smiselno uporablja za namene členov 18 in 20 te direktive.
Člen 51
Komisija do 1. januarja 2011 pregleda in poroča o uporabi te direktive ter svoje poročilo skupaj z ustreznimi predlogi sprememb predloži Parlamentu in Svetu.
Člen 52
Direktiva 93/6/EGS, spremenjena z direktivami, naštetimi v delu A Priloge VIII, se razveljavi brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos direktiv iz dela B Priloge VIII v nacionalno zakonodajo.
Sklicevanja na razveljavljene direktive se štejejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IX.
Člen 53
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 54
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V …, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 234, 22.9.2005, str. 8.
(2) UL C 52, 2.3.2005, str. 37.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 28. septembra 2005.
(4) UL L 141, 11.6.1993, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 79, 24.3.2005, str. 9).
(5) UL L 145, 30.4.2004, str. 1.
(6) UL L …
(7) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(8) UL C 284 E, 21.11.2002, str. 115.
(9) UL L 35, 11.2.2003, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES.
(10) UL L 9, 15.1.2003, str. 3.
(11) UL L 222, 14.8.1978, str. 11. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 178, 17.7.2003, str. 16).
(12) UL L 3, 7.1.2004, str. 36.
(13) Direktiva Sveta 93/22/EGS z dne 10. maja 1993 o investicijskih storitvah na področju vrednostnih papirjev (UL L 141, 11.6.1993, str. 27). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/87/ES.
PRILOGA I
IZRAČUN KAPITALSKIH ZAHTEV ZA POZICIJSKO TVEGANJE
SPLOŠNE DOLOČBE
Ugotavljanje neto pozicije
|
1. |
Presežna vrednost dolgih (kratkih) pozicij institucije nad njenimi kratkimi (dolgimi) pozicijami v istovrstnih lastniških, dolžniških in zamenljivih vrednostnih papirjih ter identičnih finančnih terminskih pogodbah (finančni futures), opcijah, nakupnih bonih, kritih nakupnih bonih je njena neto pozicija v vsakem od teh različnih instrumentov. Pri izračunavanju neto pozicije pristojni organi dovolijo, da se pozicije v izvedenih finančnih instrumentih v skladu z odstavki 4 do 7 obravnavajo kot pozicije v osnovnih (ali hipotetičnih) vrednostnih papirjih. Lastni dolžniški instrumenti institucije se pri izračunavanju posebnega pozicijskega tveganja iz odstavka 14 ne upoštevajo. |
|
2. |
Ne dovoli se nobeno pobotanje med zamenljivim vrednostnim papirjem in pozicijo v njegovem osnovnem finančnem instrumentu, razen če pristojni organi izberejo pristop, ki upošteva verjetnost izvršitve zamenjave določenega zamenljivega vrednostnega papirja ali če je izpolnjena kapitalska zahteva za kritje vsakršne izgube, ki bi lahko izhajala iz zamenjave. |
|
3. |
Vse neto pozicije, ne glede na njihov predznak, je treba vsak dan pred njihovim seštevkom spremeniti v valuto poročanja institucije po tržnem deviznem tečaju pred njegovim agregiranjem |
Posebni instrumenti
|
4. |
Terminske pogodbe, na obrestno mero, dogovori o terminski obrestni meri (Forward „Rate Agreements“ – FRA) in pogodbe o terminskem nakupu ali prodaji dolžniških instrumentov se obravnavajo kot kombinacije dolgih in kratkih pozicij. Dolga pozicija terminske pogodbe na obrestno mero se tako obravnava kot kombinacija sposojenega sredstva, ki zapade na dan poravnave terminske pogodbe, in lastnega sredstva, katerega dan zapadlosti je enak dnevu zapadlosti instrumenta ali hipotetične pozicije, na katero se terminska pogodba nanaša. Podobno se prodan dogovor o terminski obrestni meri obravnava kot dolga pozicija z dnem zapadlosti, ki je enak dnevu poravnave plus pogodbeno obdobje, in kot kratka pozicija s sovpadajočim dnevom zapadlosti in poravnave. Tako sposojena sredstva kot tudi lastna sredstva se vključijo v prvo kategorijo, določeno v tabeli 1 v odstavku 14 za izračun potrebnega kapitala v zvezi s posebnim pozicijskim tveganjem za terminske pogodbe na obrestno mero in dogovore o terminski obrestni meri. Pogodba o terminskem nakupu dolžniškega instrumenta se obravnava kot kombinacija sposojenega instrumenta, ki zapade na dan poravnave, in dolgo (promptno) pozicijo v samem dolžniškem instrumentu. Sposojeno sredstvo se vključi v prvo kategorijo, določeno v tabeli 1 v odstavku 14 za namene posebnega tveganja, dolžniško sredstvo pa v zanj ustrezni stolpec v isto tabelo. Pristojni organi lahko dovolijo, da je kapitalska zahteva za terminske pogodbe, s katerimi se trguje na borzi, enaka kritju, ki ga zahteva borza, če so popolnoma prepričani, da to zagotavlja natančno merilo tveganja iz naslova terminske pogodbe in da je vsaj enako kapitalski zahtevi za terminsko pogodbo, če se ta izračuna po metodi iz te priloge ali z uporabo notranjih modelov iz Priloge V. Pristojni organi lahko dovolijo, da je kapitalska zahteva za pogodbo z OTC izvedenimi finančnimi instrumenti, ki upošteva določbe tega odstavka in jo poravna priznana klirinška družba, enaka kritju, ki ga zahteva klirinška družba, če so popolnoma prepričani, da to kritje zagotavlja natančno merilo tveganja iz naslova pogodbe z izvedenimi finančnimi instrumenti in je najmanj enako kapitalski zahtevi iz zadevne pogodbe, če se ta izračuna po metodi iz te priloge ali z uporabo notranjih modelov iz Priloge V. Za namene tega odstavka „dolga pozicija“ pomeni pozicijo, v kateri je institucija fiksirala obrestno mero, ki jo bo prejela enkrat v prihodnosti, in „kratka pozicija“ pomeni pozicijo, v kateri je fiksirala obrestno mero, ki jo bo enkrat v prihodnosti plačala. |
|
5. |
Opcije na obrestne mere, dolžniške finančne instrumente, lastniške finančne instrumente, delniške indekse, finančne terminske pogodbe, zamenjave in tuje valute se obravnavajo kot pozicije, katerih vrednost je enaka vrednosti osnovnega finančnega instrumenta, na katerega se opcija nanaša, pomnoženega s svojo delto za namene te priloge. Slednje pozicije se lahko pobotajo z nasprotnimi v istovrstnih osnovnih vrednostnih papirjih ali izvedenih finančnih instrumentih. Uporabljena delta je delta borze, delta, ki jo izračunajo pristojni organi, ali delta, ki jo izračuna institucija sama za OTC opcije ali v primeru, da delta ni na voljo, ob odobritvi pristojnih organov, ki ocenijo, da je institucija uporabila primeren model. Vendar pristojni organi lahko predpišejo, da morajo institucije svoje delte izračunavati po metodologiji, ki jo določijo pristojni organi. Z izjemo delta tveganj je nujno se zavarovati tudi pred drugimi tveganji, povezanimi z opcijami. Pristojni organi lahko dovolijo, da je kapitalska zahteva za izdano opcijo, s katero se trguje na borzi, enaka kritju, ki ga zahteva borza, če so popolnoma prepričani, da to zagotavlja natančno merilo tveganja povezano z opcijo in je najmanj enako kapitalski zahtevi do opcije, če se ta izračuna po metodi, navedeni v tej prilogi ali z uporabo notranjih modelov iz Priloge V. Pristojni organi lahko dovolijo, da je kapitalska zahteva za OTC opcijo na blago, ki jo poravna priznana klirinška družba, in za katero pristojni organi ugotovijo, da je enaka kritju, ki ga zahteva klirinška družba, če so popolnoma prepričani, da to kritje zagotavlja natančno merilo tveganja povezano z opcijo in je najmanj enako kapitalski zahtevi za OTC opcijo, če se ta izračuna po metodi, navedeni v nadaljevanju te priloge, ali z uporabo notranjih modelov iz Priloge V. Poleg tega pristojni organi lahko dovolijo, da je kritje kupljene opcije, s katero se trguje na borzi ali OTC opcije, enako, enako kapitalski zahtevi osnovnega instrumenta opcije, pod pogojem, da izračunano kritje ne presega tržne vrednosti opcije. Kapitalska zahteva za izdano OTC opcijo se določi v skladu z osnovnim instrumentom opcije. |
|
6. |
Nakupni boni, ki so vezani na dolžniške in lastniške finančne instrumente, se obravnavajo na isti način kot opcije iz odstavka 5. |
|
7. |
Zamenjave se zaradi tveganja spremembe obrestne mere obravnavajo na isti osnovi kot bilančna sredstva. Tako se zamenjava na obrestno mero, po kateri institucija prejema spremenljivo obrestno mero in plačuje fiksno obrestno mero, obravnava kot istovetna z dolgo pozicijo pri instrumentih s spremenljivo obrestno mero, katerega rok zapadlosti sovpada z rokom naslednje določitve obrestne mere, in s kratko pozicijo pri instrumentih s fiksno obrestno mero in isto zapadlostjo, kot jo ima sama zamenjava. |
A. Obravnava prodajalca zavarovanja
|
8. |
Razen če ni drugače določeno, je treba pri izračunu kapitalske zahteve za tržno tveganje stranke, ki prevzame kreditno tveganje („prodajalec zavarovanja“), uporabiti nominalni znesek kreditnega izvedenega finančnega instrumenta. Pri izračunu kapitalske zahteve za posebno tveganje se razen pri zamenjavi skupnih donosov namesto zapadlosti obveznosti uporablja zapadlost kreditnega finančnega izvedenega instrumenta. Pozicije se določijo na naslednji način:
|
B. Obravnava kupca zavarovanja
Za stranko, ki prenese kreditno tveganje („kupec zavarovanja“), se pozicije določijo kot zrcalna slika prodajalca zavarovanja, z izjemo kreditnega zapisa (ki ne ustvari kratke pozicije v obveznosti izdajatelja). Če v danem trenutku obstaja prodajna opcija v kombinaciji s stopnjevanjem, se tak trenutek obravnava kot zapadlost zavarovanja. V primeru kreditnih izvedenih finančnih instrumentov na podlagi n-tega neplačila, je kupcem zavarovanja dovoljeno, da izravnajo posebno tveganje za n-1 osnovnih sredstev (tj. n-1 sredstev z najnižjo zahtevo za posebno tveganje).
|
9. |
Institucije, ki tržno vrednotijo in upravljajo tveganje spremembe obrestne mere v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti iz odstavkov 4 do 7 na osnovi diskontiranega denarnega toka, lahko za izračun zgoraj navedenih pozicij uporabijo modele občutljivosti in jih lahko uporabijo za vsako obveznico, ki se namesto preko enega končnega odplačila glavnice amortizira do svoje preostale zapadlosti. Pristojni organi morajo odobriti tako model kot njegovo uporabo s strani institucije. Ti modeli naj bi ustvarili pozicije enako občutljive na spremembe obrestne mere kot denarni tokovi osnovnih finančnih instrumentov. Ta občutljivost se mora ocenjevati glede na samostojna gibanja vzorca obrestnih mer na krivulji donosnosti, z vsaj eno točko občutljivosti v vsakem razredu zapadlosti iz tabele 2 odstavka 20. Pozicije se v skladu z določbami iz odstavkov 17 do 32 vključijo v izračun kapitalskih zahtev. |
|
10. |
Institucije, ki ne uporabljajo modelov iz odstavka 9, lahko s soglasjem pristojnih organov obravnavajo kot popolnoma izravnane vse pozicije v izvedenih finančnih instrumentih iz odstavkov 4 do 7, ki izpolnjujejo vsaj naslednje pogoje:
|
|
11. |
Prenosnik vrednostnih papirjev ali zajamčenih pravic v zvezi z vrednostnimi papirji v okviru posla začasne prodaje in začasnega odkupa in posojevalec pri poslu posoje/izposoje vrednostnih papirjev vključita te vrednostne papirje v izračun svojih kapitalskih zahtev v skladu s to prilogo, če takšni vrednostni papirji izpolnjujejo pogoje iz člena 11. |
Posebno in splošno tveganje
|
12. |
Pozicijsko tveganje v zvezi z dolžniškimi ali lastniškimi finančnimi instrumenti (ali dolžniškimi ali lastniškimi izvedenimi finančnimi instrumenti) se za izračun kapitalske zahteve razdeli na dva sestavna dela. Prvi je posebno tveganje – to je tveganje spremembe cene dolžniškega finančnega instrumenta zaradi dejavnikov, ki so povezani z njegovim izdajateljem ali, v primeru izvedenega sredstva, z izdajateljem osnovnega instrumenta. Drugi del pokriva splošno tveganje – to je tveganje spremembe cene finančnega instrumenta zaradi (v primeru dolžniških finančnih instrumentov ali dolžniških izvedenih finančnih instrumentov) spremembe ravni obrestnih mer ali (v primeru lastniških finančnih instrumentov ali lastniških izvedenih finančnih instrumentov) gibanj cen na delniškem trgu, ki niso povezana z značilnostmi posameznih vrednostnih papirjev. |
DOLŽNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI
|
13. |
Neto pozicije se razvrstijo glede na valuto, na katero se glasijo, in izračuna se kapitalska zahteva za splošno in posebno tveganje v vsaki valuti posebej. |
Posebno tveganje
|
14. |
Institucija razvrsti vse neto pozicije v trgovalni knjigi, izračunane v skladu z odstavkom 1, v ustrezne kategorije v tabeli 1, glede na njihovega izdajatelja/dolžnika, na njihovo zunanjo ali notranjo bonitetno oceno ter glede na njihovo preostalo zapadlost in jih nato pomnoži z utežmi, prikazanimi v tabeli. Za izračun kapitalske zahteve za posebno tveganje institucija sešteje vse tehtane pozicije (ne glede na to, ali so dolge ali kratke). Tabela 1
Za določitev stopnje kreditne kvalitete institucij, ki uporabljajo pravila za tehtanje izpostavljenosti po členih 84 do 89 Direktive 2006/…/ES, se za dolžnika izpostavljenosti uporabi notranja bonitetna ocena z enako ali nižjo PD od tiste, ki po pravilih za tehtanje izpostavljenosti podjetjem po členih 78 do 83 navedene direktive velja za primerno stopnjo kreditne kvalitete. Za instrumente, ki jih izda nekvalificiran izdajatelj, prejmejo, v skladu s tabelo 1, utež za izračun kapitalska zahteva za posebno tveganje v višini 8 ali 12 odstotkov. Pristojni organi lahko od institucij zahtevajo, da za te instrumente uporabijo višjo utež za izračun kapitalske zahteve za posebno tveganje in/ali ne dovolijo pobotanja za potrebe določitve obsega splošnega tveganja med takimi instrumenti in drugimi dolžniškimi instrumenti. Izpostavljenosti iz listinjenja, ki bi se odbijal od kapitala na podlagi obravnave, določene v členu 66(2) Direktive 2006/…/ES, ali ki se tehtajo z utežjo 1 250 %, kakor je določeno v delu 4 Priloge IX k navedeni direktivi, se za te pozicije uporablja kapitalska zahteva, ki ni manjša od tiste, opredeljene v okviru navedene obravnave. Za likvidnostna posojila oz. aranžmaje brez bonitetne ocene se uporablja kapitalska zahteva, ki ni manjša od tiste, določene v skladu z delom 4 Priloge IX k Direktivi 2006/…/ES. |
|
15. |
Za namene odstavka 14 postavke kvalificiranih izdajateljev zajemajo:
Način ocenjevanja dolžniških finančnih instrumentov je predmet skrbnega nadzora pristojnih organov, ki ovržejo presojo institucije, če menijo, da so zadevni instrumenti izpostavljeni previsoki stopnji posebnega tveganja, da bi bili postavke kvalificiranih izdajateljev. |
|
16. |
Pristojni organi od institucij zahtevajo, da za instrumente, ki kažejo posebno tveganje zaradi nezadostne plačilne sposobnosti izdajatelja, uporabijo najvišjo utež iz tabele 1 iz odstavka 14. |
Splošno tveganje
(a) Pristop, ki temelji na zapadlosti
|
17. |
Postopek za izračun kapitalskih zahtev za splošno tveganje je sestavljen iz dveh osnovnih korakov. Prvič, za izračun kapitalske zahteve za splošno tveganje, se vse pozicije tehtajo glede na zapadlost (kakor je določeno v odstavku 18 ). Drugič, ta kapitalska zahteva se lahko zniža, če se v isti razred zapadlosti uvrstijo nasprotne tehtane pozicije. Znižanje te kapitalske zahteve se dovoli tudi v primeru, če so nasprotno tehtane pozicije uvrščene v različne razrede zapadlosti, pri čemer je obseg znižanja odvisen od tega, če sta poziciji uvrščeni v isto skupino ali ne, in od posameznih skupin razredov zapadlosti, v katere sta uvrščeni. Obstajajo tri skupine razredov zapadlosti. |
|
18. |
Institucija ustrezno razvrsti vse neto pozicije v razrede zapadlosti v stolpce 2 ali 3 tabele 2 iz odstavka 20. Pri instrumentih s fiksno obrestno mero je merilo preostali čas do zapadlosti, pri instrumentih s spremenljivo obrestno mero pa obdobje do naslednje določitve obrestne mere. Institucija tudi razlikuje med dolžniškimi finančnimi instrumenti z nominalno obrestno mero 3 % ali več in dolžniškimi finančnimi instrumenti z nominalno obrestno mero, manjšo od 3 %, in jih na tej podlagi tudi razvrsti v stolpec 2 ali stolpec 3 tabele 2. Institucija nato vsakega od njih pomnoži z utežjo za razred zapadlosti iz stolpca 4 tabele 2. |
|
19. |
Institucija nato izračuna vsoto tehtanih dolgih pozicij in vsoto tehtanih kratkih pozicij v vsakem posameznem razredu zapadlosti. Znesek tehtanih dolgih pozicij, ki so izravnane z zneskom tehtanih kratkih pozicij v določenem razredu zapadlosti, je izravnana tehtana pozicija v tem razredu, medtem ko je preostala dolga ali kratka pozicija neizravnana tehtana pozicija v istem razredu. Institucija nato izračuna seštevek izravnanih tehtanih pozicij v vseh razredih zapadlosti. |
|
20. |
Institucija nato za izračun neizravnane tehtane dolge pozicije za vsako skupino sešteje vsote neizravnanih tehtanih dolgih pozicij za razrede vseh skupin tabele 2. Podobno se za izračun neizravnane tehtane kratke pozicije za posamezno skupino seštejejo vsote neizravnanih tehtanih kratkih pozicij za vsak razred v posamezni skupini. Izravnana tehtana pozicija posamezne skupine je tisti del neizravnane tehtane dolge pozicije skupine, ki je izravnan z neizravnano tehtano kratko pozicijo iste skupine. Neizravnana tehtana pozicija posamezne skupine je tisti del neizravnane tehtane dolge ali neizravnane tehtane kratke pozicije skupine, ki ne more biti tako izravnana. Tabela 2
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
21. |
Institucija nato izračuna vsoto neizravnane tehtane dolge (kratke) pozicije skupine 1, ki je izravnana z neizravnano tehtano kratko (dolgo) pozicijo skupine 2. Ta je v odstavku 25 opredeljena kot izravnana tehtana pozicija med skupinama 1 in 2. Za izračun izravnane tehtane pozicije med skupinama 2 in 3 se nato izvede enak izračun za preostali del neizravnane tehtane pozicije skupine 2 in neizravnano tehtano pozicijo skupine 3. |
|
22. |
Institucija lahko po želji spremeni vrstni red v odstavku 21 tako, da izračuna izravnano tehtano pozicijo med skupinama 2 in 3 pred izračunom izravnane tehtane pozicije med skupinama 1 in 2. |
|
23. |
Za izračun izravnane tehtane pozicije med skupinama razredov zapadlosti 1 in 2 se preostanek neizravnane tehtane pozicije skupine razredov zapadlosti 1 izravna s preostankom neizravnane tehtane pozicije skupine razredov zapadlosti 3, potem ko je bila le-ta izravnana s skupino razredov zapadlosti 2. |
|
24. |
Preostale pozicije se po treh ločenih izravnalnih izračunih iz odstavkov 21, 22 in 23 seštejejo. |
|
25. |
Kapitalska zahteva institucije se izračuna kot vsota:
|
(b) Pristop, ki temelji na trajanju
|
26. |
Pristojni organi lahko na splošno ali v posameznih primerih institucijam dovolijo, da za izračunavanje kapitalske zahteve za splošno tveganje v zvezi z dolžniškimi finančnimi instrumenti uporabijo pristop, ki temelji na trajanju, namesto pristopa, določenega v odstavkih 17 do 25, pod pogojem, da institucija izbrani pristop dosledno uporablja. |
|
27. |
Pri uporabi pristopa iz odstavka 26 institucija na podlagi tržne vrednosti za vsak dolžniški finančni instrument s fiksno obrestno mero izračuna njegov donos do zapadlosti, kar je implicirana diskontna stopnja tega instrumenta. Pri instrumentih s spremenljivo obrestno mero institucija na podlagi tržne vrednosti vsakega instrumenta izračuna njegov donos do zapadlosti ob predpostavki, da glavnica zapade ob naslednji možni določitvi obrestne mere. |
|
28. |
Institucija nato izračuna modificirano trajanje za vsak dolžniški finančni instrument po naslednji formuli: modificirano trajanje = ((trajanje (D))/(1 + r)), kjer je:
kjer so:
|
|
29. |
Institucija nato vsak posamezni dolžniški finančni instrument razvrsti v ustrezno skupino tabele 3. To stori glede na modificirano trajanje vsakega instrumenta. Tabela 3
|
|
30. |
Institucija nato izračuna pozicijo, tehtano s trajanjem, za vsak posamezen dolžniški finančni instrument tako, da tržno ceno instrumenta pomnoži z njegovim modificiranim trajanjem in domnevano spremembo obrestne mere za instrument z določenim modificiranim trajanjem (glej stolpec 3 tabele 3). |
|
31. |
Institucija izračuna svoje dolge in kratke pozicije, tehtane s trajanjem, znotraj vsake skupine. Znesek dolgih pozicij, tehtanih s trajanjem, izravnanih s kratkimi pozicijami, tehtanih s trajanjem, v okviru posamezne skupine, je izravnana pozicija, tehtana s trajanjem skupine. Institucija nato izračuna neizravnane pozicije, tehtane s trajanjem za vsako skupino. Institucija nato sledi postopkom, določenim za neizravnane tehtane pozicije v odstavkih 21 do 24. |
|
32. |
Kapitalska zahteva institucije se izračuna kot vsota:
|
LASTNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI
|
33. |
Institucija sešteje vse neto dolge pozicije in vse neto kratke pozicije v skladu z odstavkom 1. Vsota vseh neto dolgih pozicij in vseh neto kratkih pozicij je skupna bruto pozicija institucije v lastniških finančnih instrumentih. Razlika med vrednostjo vseh neto dolgih in vrednostjo vseh neto kratkih pozicij je skupna neto pozicija v lastniških finančnih instrumentih. |
Posebno tveganje
|
34. |
Institucija sešteje vse neto dolge pozicije in vse neto kratke pozicije v skladu z odstavkom 1. Za izračun kapitalske zahteve za posebno tveganje institucija pomnoži svojo skupno bruto pozicijo s 4 %. |
|
35. |
Z odstopanjem od odstavka 34 lahko pristojni organi dovolijo, da kapitalska zahteva za posebno tveganje namesto 4 % znaša 2 % za tiste portfelje lastniških finančnih instrumentov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
Za namene točke (c) pristojni organi lahko dovolijo, da posamezne pozicije lahko predstavljajo do 10 % vrednosti celotnega portfelja, pod pogojem, da vsota takšnih pozicij ne presega 50 % celotnega portfelja. |
Splošno tveganje
|
36. |
Kapitalska zahteva za splošno tveganje institucije je njena skupna neto pozicija, pomnožena z 8 %. |
Terminske pogodbe na delniške indekse
|
37. |
Terminske pogodbe na delniške indekse, delta tehtani ekvivalenti opcij v terminskih pogodbah na delniške indekse in delniški indeksi, v nadaljevanju skupaj „terminski pogodbe na delniške indekse“, se lahko razstavi na pozicije v posameznih lastniških finančnih instrumentih, ki sestavljajo indeks. Te pozicije se lahko obravnavajo kot osnovne pozicije zadevnih lastniških finančnih instrumentov in se lahko z odobritvijo pristojnih organov pobotajo z nasprotnimi pozicijami v osnovnih lastniških finančnih instrumentih. |
|
38. |
Pristojni organi zagotovijo, da ima vsaka institucija, ki je pobotala svoje pozicije v enem ali več lastniških finančnih instrumentih, ki sestavljajo indeks, na katerega se terminska pogodba nanaša, z eno ali več pozicijami v sami terminski pogodbi na delniški indeks, ustrezen kapital za pokrivanje izgube, povzročene zaradi neusklajenosti gibanj vrednosti terminske pogodbe na delniški indeks z vrednostmi delnic, ki ga sestavljajo; pristojni organi isto storijo tudi v primeru, če ima institucija nasprotne pozicije v terminskih pogodbah na delniške indekse, ki se ne ujemajo glede na zapadlost ali sestavo ali oboje. |
|
39. |
Z odstopanjem od odstavkov 37 in 38 se terminskim pogodbam na delniške indekse, s katerimi se trguje na borzi in ki po mnenju pristojnih organov predstavljajo zelo široko razpršene delniške indekse, določi utež 8 % za izračun kapitalske zahteve za splošno tveganje, za te pogodbe se ne izračuna kapitalske zahteve za posebno tveganje. Takšne pozicije terminskih pogodb na delniške indekse se vključijo v izračun skupne neto pozicije iz odstavka 33, vendar niso upoštevani v izračunu skupne bruto pozicije iz tega odstavka. |
|
40. |
Če terminska pogodba na delniške indekse ni razstavljena na pozicije v osnovnih finančnih instrumentih, ki sestavljajo indekse, se jo obravnava kot posamezen lastniški finančni instrument. Vendar pa se lahko posebno tveganje tega posameznega lastniškega finančnega instrumenta prezre, če se s terminsko pogodbo na delniške indekse trguje na borzi in če po mnenju pristojnih organov terminska pogodba se nanaša na široko razpršene delniške indekse. |
IZVEDBE PRVE PRODAJE FINANČNIH INSTRUMENTOV Z OBVEZNOSTJO ODKUPA
|
41. |
Pri izvedbi prve prodaje dolžniških in lastniških finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa lahko pristojni organi instituciji dovolijo, da pri izračunu kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje uporabi naslednji postopek. Prvič, institucija izračuna neto pozicijo tako, da odšteje tisti del pozicij, ki ga je že prenesla na tretje osebe, ki so finančne instrumente odkupile ali so se zavezale k njihovemu odkupu na podlagi uradnih pogodb. Drugič, institucija neto pozicije zmanjša z uporabo redukcijskih faktorjev iz tabele 4. Tabela 4
„Delovni dan nič“ je delovni dan, s katerim se institucija nepreklicno zaveže prevzeti znano količino vrednostnih papirjev po dogovorjeni ceni. Tretjič, institucija izračuna kapitalske zahteve z uporabo zmanjšanih pozicij iz izvedbe prve prodaje dolžniških in lastniških finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa. Pristojni organi zagotovijo, da ima institucija zadosten kapital za izgube, ki obstajajo v času od začetka prevzema obveznosti prve prodaje finančnih instrumentov do delovnega dneva 1. |
KAPITALSKE ZAHTEVE ZA POSEBNO TVEGANJE POSTAVK TRGOVALNE KNJIGE, VAROVANIH S KREDITNIMI IZVEDENIMI FINANČNIMI INSTRUMENTI
|
42. |
Zavarovanje, zagotovljeno s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti se prizna, v skladu z načeli iz odstavkov 43 do 46. |
|
43. |
Polno priznanje je dano, kadar se vrednosti obeh strani pozicij vedno gibljeta v nasprotno smer in v približno enakem obsegu. Do tega pride v enem od naslednjih dveh primerov:
V teh primerih ni potrebno izračunavati kapitalskih zahtev za posebno tveganje za nobeno od strani pozicij. |
|
44. |
Nadomestilo v višini 80 % se uporabi, če se vrednosti obeh strani vedno gibljeta v nasprotni smeri in če obstaja popolnoma ujemanje med referenčno obveznostjo, zapadlostjo tako referenčne obveznosti kot kreditnega izvedenega finančnega instrumenta in valuto osnovne izpostavljenosti. Poleg tega glavne lastnosti kreditnega izvedenega finančnega instrumenta ne smejo povzročiti bistvenega odstopanja cenovnih gibanj kreditnega izvedenega finančnega instrumenta od cenovnih gibanj denarne pozicije. Če na podlagi transakcije pride do prenosa tveganja, bo za stran transakcije z večjo kapitalsko zahtevo uporabljena nadomestilo za posebno tveganje v višini 80 %, kapitalska zahteva za posebno tveganje za drugo stran transakcije, pa je enaka nič. |
|
45. |
Delno nadomestila se prizna, če se vrednosti obeh strani pozicije običajno gibljeta v nasprotno smer. Do tega pride v enem od naslednjih primerov:
V vseh naštetih primerih se namesto seštevanja kapitalskih zahtev za posebno tveganje za vsako stran transakcije uporabi samo večja od obeh kapitalskih zahtev. |
|
46. |
V vseh drugih primerih, ki ni so obravnavani v odstavku 43 do 45, se kapitalska zahteva za posebno tveganje izračuna za obe strani pozicije. |
KAPITALSKA ZAHTEVA ZA POZICIJE V ENOTAH PREMOŽENJA INVESTICIJSKIH SKLADOV V TRGOVALNI KNJIGI
|
47. |
Kapitalska zahteva za pozicije v enotah premoženja investicijskih skladov (CIU), ki izpolnjujejo pogoje iz člena 11 za uporabo posebne obravnave za trgovalno knjigo, se izračuna v skladu z metodami, določenimi v odstavkih 48 do 56. |
|
48. |
Brez poseganja v druge določbe tega oddelka so pozicije v enotah premoženja CIU predmet kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje (posebno in splošno) v višini 32 %. Brez poseganja v četrti pododstavek odstavka 2.1 Priloge III ali šestega pododstavka odstavka 12 Priloge V (tveganje spremembe cen blaga), skupaj z četrtim pododstavkom odstavka 2.1 Priloge III, če je uporabljena spremenjena obravnava naložb v zlatu iz navedenih odstavkov, so pozicije v enotah premoženja CIU predmet kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje (posebno in splošno) in valutno tveganje v višini največ 40 %. |
|
49. |
Institucije lahko izračuna kapitalsko zahtevo za pozicije v enotah premoženja CIU, če ustrezajo pogojem iz odstavka 51, z uporabo metod, določenih v odstavkih 53 do 56. |
|
50. |
Razen če ni drugače določeno, se ne dovoli nikakršno pobotanje med osnovnimi naložbami, ki tvorijo premoženje CIU, in drugimi pozicijami institucije. |
SPLOŠNI POGOJI
|
51. |
Kvalifikacijski kriteriji za uporabo metod iz odstavkov 53 do 56, za pozicije v enotah premoženja CIU, ki jih izdajajo podjetja, ki so nadzirana ali imajo sedež v Skupnosti, so:
|
|
52. |
CIU iz tretjih držav so lahko primerni, če izpolnjujejo zahteve iz točk (a) do (e) odstavka 51, s predhodno odobritvijo pristojnega organa institucije. |
POSEBNE METODE
|
53. |
Če institucija zagotavlja dnevno spremljanje naložb, ki sestavljajo premoženje CIU, potem lahko izračuna kapitalsko zahtevo za pozicijsko tveganje (splošno in posebno) za navedene pozicije v skladu z metodami, določenimi v tej prilogi ali, na podlagi pridobljenega dovoljenja, v skladu z metodami, določenimi v Prilogi V. Po tem pristopu se pozicije v enotah premoženja CIU obravnavajo kot pozicije v osnovnih naložbah CIU. Pobot med pozicijami v osnovnih naložbah CIU in drugimi pozicijami institucije je dovoljen, če ima institucija zadostno število enot premoženja CIU, ki omogoča odkup/ustvarjanje deležev v zameno za osnovne naložbe. |
|
54. |
Institucije lahko izračunajo kapitalsko zahtevo za pozicijsko tveganje (splošno in posebno) za pozicije v enotah premoženja CIU v skladu z metodami, določenimi v tej prilogi ali, na podlagi pridobljenega dovoljenja, v skladu z metodami, določenimi v Prilogi V, za hipotetične pozicije, ki predstavljajo pozicije, ki naj bi jih imel za posnemanje sestave in učinkovitosti obstoječega zunanjega indeksa ali fiksne košarice lastniških ali dolžniških finančnih instrumentov iz točke (a), ob upoštevanju naslednjih pogojev:
|
|
55. |
Če institucija ni zmožna dnevno spremljati osnovnih naložb CIU, lahko izračunava kapitalsko zahtevo za pozicijsko tveganje (splošno in posebno) v skladu z metodami, določenimi v tej prilogi, ob upoštevanju naslednjih pogojev:
|
|
56. |
Institucije se lahko zanesejo na tretjo stranko za izračun in poročanje kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje (splošno in posebno) za pozicije v enotah premoženja CIU, navedene v odstavkih 53 in 55, v skladu z metodami, določenimi v tej prilogi, pod pogojem, da se ustrezno zagotovi pravilnost izračuna in poročanja. |
PRILOGA II
IZRAČUN KAPITALSKE ZAHTEVE ZA TVEGANJE PORAVNAVE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE
TVEGANJE PORAVNAVE
|
1. |
V primeru transakcij z dolžniškimi, lastniškimi finančnimi instrumenti, tujimi valutami in blagom (razen če gre za posle začasne prodaje/začasnega nakupa in posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga), za katere še ni prišlo do poravnave, mora institucija izračunati razliko v ceni, ki ji je izpostavljena. Razlika v ceni predstavlja razliko med dogovorjeno ceno poravnave in trenutno tržno vrednostjo zadevnega dolžniškega, lastniškega finančnega instrumenta, tuje valute ali blaga, če ta razlika lahko povzroča izgubo za institucijo. Za izračun kapitalske zahteve mora institucija to razliko pomnožiti z ustreznim faktorjem v stolpcu A tabele 1. Tabela 1
|
ČASOVNE NEUSKLAJENOSTI PLAČILA IN IZROČITVE
|
2. |
Institucija mora imeti lastna sredstva, kot je to določeno v tabeli 2, če:
Tabela 2: Obravnava kapitala za brezplačne izročitve
|
|
3. |
Pri uporabi uteži za izpostavljenosti zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve iz stolpca 3 tabele 2, lahko institucije, ki uporabljajo pristop, določen v členih 84 do 89 Direktive 2006/…/ES, dodelijo PD na podlagi zunanje bonitetne ocene nasprotnim strankam, za katere nimajo drugih izpostavljenosti v bančni knjigi. Institucije, ki uporabljajo lastne ocene izgube ob neplačilu (LGD), lahko za izpostavljenosti iz stolpca 3 tabele 2 uporabijo LGD, določen v odstavku 8 dela 2 Priloge VII k Direktivi 2006/…/ES, pod pogojem, da ga uporabljajo za vse take izpostavljenosti. Kot drugo možnost lahko institucije, ki uporabljajo pristop, določen v členih 84 do 89 Direktive 2006/…/ES, uporabljajo uteži tveganja, določene v členih 78 do 83 navedene direktive pod pogojem, da jih uporabljajo za vse take izpostavljenosti, ali utež tveganja 100 % za vse izpostavljenosti. Če znesek pozitivne izpostavljenosti iz transakcij, kjer obstaja časovna neusklajenost plačila in izročitve, ni materialno pomemben, lahko institucije za te izpostavljenosti uporabijo utež tveganja 100 %. |
|
4. |
V primerih izpada celotnega sistema poravnave ali klirinškega sistema lahko pristojni organi dovolijo ne izračun kapitalskih zahtev, izračunanih, kot določata odstavka 1 in 2, dokler se nastale okoliščine ne odpravijo. V tem primeru, se neporavnan posl s strani nasprotne stranke ne šteje kot neplačilo za namere kreditnega tveganja. |
KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE (CCR)
|
5. |
Institucija mora izračunavati kapitalske zahteve za CCR za izpostavljenosti, ki izhajajo zaradi:
|
|
6. |
V skladu z odstavki 7 do 10 se vrednosti izpostavljenosti in zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti izračunavajo v skladu z določbami oddelka 3 poglavja 2 naslova V Direktive 2006/…/ES s sklicevanji na „kreditne institucije“ v navedenem oddelku, ki se razumejo kot sklicevanja na „institucije“, sklicevanji na „nadrejene kreditne institucije“, ki se razumejo kot sklicevanja na „nadrejene institucije“ in spremljajočimi izrazi z ustrezno razlago. |
|
7. |
Za namene odstavka 6: velja, da je Priloga IV Direktive 2006/…/ES spremenjena tako, da vključuje po točki 3 besede kreditni „izvedeni finančni instrumenti“; velja, da je Priloga III Direktive 2006/…/ES spremenjena tako, da vključuje po tabelo 1 naslednje besedilo: Pri izračunu potencilane bodoče kreditne izpostavljenosti za zamenjavo skupnih donosov (total return swap) in zamenjavo neplačil (credit default swap), se nominalni znesek instrumenta pomnoži z naslednjimi odstotki:
V primeru zamenjave neplačil (credit default swap) pa se instituciji, katere izpostavljenost, ki izhaja iz te zamenjave, predstavlja dolgo pozicijo v osnovnem instrumentu, dovoli, da uporabi odstotek 0 % za izračun potencialne bodoče kreditne izpostavljenosti, razen če zamenjava neplačil preneha veljati v primeru nesolventnosti subjekta, katerega izpostavljenost, ki izhaja iz zamenjave neplačil, predstavlja kratko pozicijo v osnovnem instrumentu, tudi če osnovni instrument ni v neplačilu. Če kreditni izvedeni finančni instrument zagotavlja zavarovanje „za n-to neplačilo“ izmed več osnovnih obveznosti, se uporabi tisti odstotek med zgoraj predpisanimi, ki se povezuje z obveznostjo z n-to najnižjo kreditno kvaliteto, ki se določi tako, da se ugotovi, ali bi bila ta obveznost, če bi nastala pri instituciji, postavka kvalificiranega izdajatelja za namene Priloge I. |
|
8. |
Za namene odstavka 6 se institucijam pri izračunavanju zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti ne dovoli uporaba enostavne metode za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, določene v odstavkih 24 do 29 dela 3 Priloge VIII k Direktivi 2006/…/ES, za priznanje učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem. |
|
9. |
Za namene odstavka 6 se lahko, v primeru poslov začasne prodaje/začasnega nakupa in poslov posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, vknjiženih v trgovalno knjigo, vsi finančni instrumenti in blago, ki so primerni za vključitev v trgovalno knjigo, priznajo kot primerno zavarovanje. Za izpostavljenosti iz izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC) in ki so vključeni v trgovalno knjigo, se lahko kot primerno zavarovanje prizna tudi blago, vključeno v trgovalno knjigo. Za namene izračunavanja prilagoditev za nestanovitnost, če so taki finančni instrumenti ali blago, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Priloge VIII k Direktivi 2006/…/ES, posojeni, prodani ali zagotovljeni, ali izposojeni, kupljeni ali prejeti kot zavarovanje ali kako drugače, institucija pa uporablja nadzorniške prilagoditve za nestanovitnost iz dela 3 Priloge VIII k navedeni direktivi,se v okviru takega posla taki instrumenti in blago obravnavajo na enak način kot lastniški finančni instrumenti, ki niso uvrščeni v glavnem borznem indeksu, so pa uvrščeni v kotacijo na priznani borzi. Če institucije uporabljajo p lastne ocene prilagoditev za nestanovitnost iz dela 3 Priloge VIII k Direktivi 2006/…/ES v zvezi s finančnimi instrumenti ali blagom, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Priloge VIII k navedeni direktivi, je treba prilagoditev za nestanovitnost izračunati za vsako posamezni finančni instrument in blago. Institucije, ki uporabljajo pristop internih modelov, opredeljen v delu 3 Priloge VIII k Direktivi 2006/…/ES, lahko ta pristop uporabijo tudi za postavke trgovalne knjige. |
|
10. |
Za namene odstavka 6 se v zvezi s priznanjem okvirnih pogodb o pobotu, ki zajemajo posle začasne prodaje/začasnega nakupa in/ali posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga in/ali druge posle z instrumenti kapitalskega trga, pobotanje pozicij trgovalne knjige in pozicij bančne knjige, prizna samo, če pobotani posli izpolnjujejo naslednje pogoje:
|
|
11. |
Če je kreditni izvedeni finančni instrument, vključen v trgovalno knjigo, sestavni del notranjega varovanja in kreditno zavarovanje pa je priznano v skladu z Direktivo 2006/…/ES, se šteje, da ni nikakršnega tveganja nasprotne stranke, ki bi izhajalo iz pozicije v kreditnem izvedenem finančnem instrumentu. |
|
12. |
Kapitalska zahteva znaša 8 % vsote zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti. |
PRILOGA III
IZRAČUN KAPITALSKIH ZAHTEV ZA VALUTNO TVEGANJE
|
1. |
Če seštevek skupne neto pozicije v tuji valuti in neto pozicije v zlatu, ki ga institucija izračuna v skladu s postopkom, navedenim v odstavku 2, presega 2 % skupnih lastnih sredstev institucije, institucija seštevek neto pozicije v tuji valuti in neto pozicije v zlatu pomnoži z 8 %, da izračuna kapitalsko zahtevo za valutno tveganje. |
|
2. |
Uporabi se dvostopenjski izračun za kapitalsko zahtevo za valutno tveganje. |
|
2.1. |
Prvič, izračuna se neto odprto pozicijo institucije za vsako posamezno valuto (tudi valuto poročanja) in za zlato. Ta neto odprta pozicija je vsota naslednjih postavk (pozitivnih ali negativnih):
Vsaka pozicija, ki jo je institucija namenoma prevzela za varovanje pred neugodnimi učinki tečaja na njeno kapitalsko ustreznost, se lahko izključijo iz izračuna neto odprtih pozicij. Take pozicije naj bodo netrgovalne ali strukturne. Za njihovo izključitev in vsako spremembo pogojev njihove izključitve je potrebno soglasje pristojnih organov. Pod enakimi pogoji kot zgoraj se lahko obravnavajo tudi pozicije institucije povezane s postavkami, že odštetimi pri izračunu lastnih sredstev. Za namene izračuna iz prvega pododstavka se v primeru CIU upoštevajo dejanske pozicije v tujih valutah. Institucije se lahko zanesejo na poročanje tretje osebe o pozicijah v tujih valutah CIU pri čemer se pravilnost tega poročila ustrezno zagotovi. Če institucija ni zmožna ugotoviti pozicij v tujih valutah CIU, se predpostavlja, da je CIU v skladu s svojo naložbeno politiko v tuje valute investiral do največjega dovoljenega obsega, tako da institucije za pozicije iz trgovalne knjige upošteva največjo posredno izpostavljenost, ki bi jo lahko dosegle s pozicijami v enotah premoženja CIU pri izračunavanju svoje kapitalske zahteve za valutno tveganje. To opravijo tako, da pozicijo v enotah premoženja CIU sorazmerno povečajo do najvišje izpostavljenosti v osnovnih naložbenih instrumentih, ki jo dovoljuje naložbena politika CIU. Hipotetična pozicija CIU v tujih valutah se obravnava kot ločena valuta in sicer enako kot se glede na obravnavojo naložb v zlatu, ob upoštevanju določenih popravkov, in sicer tako, da če je znana usmeritev naložbe CIU, skupna dolga pozicija doda skupni dolgi odprti poziciji v tujih valutah in skupna kratka pozicija pa se lahko doda skupni kratki odprti poziciji v tujih valutah. Pred izračunom ni dovoljeno nikakršno pobotanje med temi pozicijami. Pristojni organi lahko institucijam dovolijo, da za izračunavanje neto odprtih pozicij v vsaki valuti in v zlatu uporabljajo neto sedanjo vrednost. |
|
2.2. |
Drugič, neto kratke in dolge pozicije v posamezni valuti, razen valute poročanja, ter neto dolga ali neto kratka pozicija v zlatu se preračunajo v valuto poročanja po promptnih tečajih tujih valut. Nato se ločeno seštejejo vse neto kratke in vse neto dolge pozicije, tako da dobimo skupno neto kratko pozicijo in skupno neto dolgo pozicijo. Večja od obeh navedenih vsot predstavlja skupno neto pozicijo institucije v tujih valutah. |
|
3. |
Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 in do nadaljnje uskladitve lahko pristojni organi institucijam predpišejo ali dovolijo uporabo naslednjih postopkov za namene te priloge. |
|
3.1. |
Pristojni organi lahko institucijam dovolijo, da izračunajo nižjo kapitalsko zahtevo za pozicije v tesno soodvisnih valutah za valutno tveganje od tistih, ki bi jo izračunale z uporabo odstavkov 1 in 2. Pristojni organi lahko presodijo, da sta dve valuti tesno soodvisni le tedaj, če je verjetnost, da izguba – izračunana na podlagi podatkov o dnevnih tečajih tujih valut za obdobje zadnjih treh ali petih let – pri enakih ali nasprotnih pozicij v takšnih valutah v naslednjih 10 delovnih dneh, ki znaša 4 % ali manj od vrednosti izravnane zadevne pozicije (ocenjena v valuti poročanja), ima verjetnost vsaj 99 %, če je bila uporabljena triletna opazovalna doba, ali 95 %, če je bila uporabljena petletna opazovalna doba. Kapitalska zahteva za valutno tveganje za izravnane pozicije v dveh tesno soodvisnih valutah znaša 4 %, pomnožena z vrednostjo izravnane pozicije. Kapitalska zahteva za valutno tveganje za neizravnane pozicije v tesno soodvisnih valutah in za vse pozicije v drugih valutah je 8 %, pomnožena z višjo od vsot neto kratkih pozicij ali neto dolgih pozicij v teh valutah, po izključitvi izravnanih pozicij v tesno soodvisnih valutah. |
|
3.2. |
Pristojni organi lahko institucijam dovolijo, da izključijo pozicije v vsaki valuti, ki je predmet pravno zavezujočega meddržavnega sporazuma, da omejijo njeno odstopanje oz. spremembo v razmerju do drugih valut, ki jih ureja isti sporazum, iz katere koli metode, opisane v odstavkih 1, 2 in 3.1, ki jih uporabljajo. Institucije izračunajo svoje izravnane pozicije v takšnih valutah in zanje izračunajo kapitalsko zahtevo, ki ni nižja od polovice največjega dovoljenega odstopanja iz navedenega meddržavnega sporazuma v zvezi z zadevnimi tujimi valutami. Neizravnane pozicije v teh valutah se obravnavajo na isti način kot druge tuje valute. Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko pristojni organi dovolijo, da kapitalska zahteva za valutno tveganje za izravnane pozicije v valutah držav članic udeleženk v drugi fazi ekonomske in monetarne unije, znaša 1,6 %, pomnožena z vrednostjo takšnih izravnanih pozicij. |
|
4. |
Neto pozicije v sestavljenih valutah se lahko razdelijo na neto pozicije v valutah, ki te sestavljene valute sestavljajo po velikosti, ki odraža kvote valut v sestavljenih valutah. |
PRILOGA IV
IZRAČUN KAPITALSKE ZAHTEVE ZA TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA
|
1. |
Vsaka pozicija v blagu ali pozicija v izvedenih finančnih instrumentih na blago se izrazi v standardnih merskih enotah. Promptna cena vsake vrste blaga se izrazi v valuti poročanja. |
|
2. |
Pozicije v zlatu ali pozicije v izvedenih finančnih instrumentih na zlato so predmet valutnega tveganja in se za namen izračunavanja tržnega tveganja obravnavajo v skladu s Prilogo III ali Prilogo V, kot je to primerno. |
|
3. |
Za namen te priloge se lahko pozicije, namenjene izključno financiranju blaga oz. zalog, izključijo le iz izračuna kapitalske zahteve za tveganje spremembe cen blaga. |
|
4. |
Tveganja spremembe obrestne mere in valutno tveganje, ki jih ne pokrivajo druge določbe te priloge, se upoštevajo pri izračunu splošnega pozicijskega tveganja za dolžniške finančne instrumente in pri izračunu valutnega tveganja. |
|
5. |
Če kratka pozicija v blagu zapade v poravnavo pred njeno dolgo pozicijo, se mora institucija zavarovati pred likvidnostnim tveganjem, ki lahko nastane na določenih trgih. |
|
6. |
Za namen iz odstavka 19 neto pozicija v določenem blagu predstavlja presežek dolgih (kratkih) pozicij nad kratkimi (dolgimi) pozicijami institucije v istem blagu in enakovrednih terminskih pogodbah, opcijah in nakupnih bonih na blago. Pristojni organi dovolijo, da se pozicije v izvedenih finančnih instrumentih na blago obravnavajo v skladu z odstavki 8, 9 in 10 kot pozicije v osnovnem instrumentu oz. osnovnem blagu. |
|
7. |
Pristojni organi obravnavajo kot pozicije v istem blagu naslednje pozicije:
|
Posebni instrumenti
|
8. |
Terminske pogodbe na blago in terminski nakup ali prodajo posameznega blaga se izrazijo kot nominalni znesek standardnih merskih enot in se jim glede na datum poravnave pripiše zapadlost. Pristojni organi lahko dovolijo, da je kapitalska zahteva za terminske pogodbe na blago, s katerimi se trguje na borzi, enaka kritju, ki ga zahteva borza, če so popolnoma prepričani, da to kritje zagotavlja natančno merilo tveganja terminske pogodbe in je najmanj enako kapitalski zahtevi za terminsko pogodbo, če se ta izračuna po metodi, navedeni v tej prilogi ali z uporabo notranjih modelov iz Priloge V. Pristojni organi lahko dovolijo, da je kapitalska zahteva za izvedene finančne instrumente na blago iz tega odstavka, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC) izvedenimi in za katere izvaja poravnavo priznana klirinška hiša, enaka kritju, ki ga zahteva klirinška hiša, če so popolnoma prepričani, da to kritje zagotavlja natančno merilo tveganja iz naslova pogodbe z izvedenimi finančnimi instrumenti in je najmanj enako kapitalski zahtevi iz zadevne pogodbe, če se ta izračuna po metodi, iz te priloge ali z uporabo notranjih modelov iz Priloge V. |
|
9. |
Blagovne zamenjave, pri katerih ima ena stran transakcije določeno fiksno ceno in druga stran tekočo tržno ceno, se vključijo v pristop lestvice zapadlosti, kakor je določen v odstavkih 13 do 18, kot serije pozicij, enakih nominalnemu znesku pogodbe, pri čemer ena pozicija ustreza posameznemu plačilu v okviru zamenjave in se kot taka vnese v lestvico zapadlosti natančneje opredeljeno v tabeli 1 k odstavku 13. Če institucija plačuje določeno fiksno ceno in sprejema tekočo tržno ceno, gre za dolge pozicije, pri kratkih pozicijah pa institucija sprejema določeno fiksno ceno in plačuje tekočo tržno ceno. Blagovne zamenjave, pri katerih se obe strani transakcije nanašata na različni vrsti blaga, se pri pristopu lestvice zapadlosti poročajo v ustreznem delu lestvice. |
|
10. |
Za namene te priloge se opcije na blago ali opcije na izvedene finančne instrumente na blago obravnavajo kot pozicije z vrednostjo, ki je enaka vrednosti osnovnih finančnih instrumentov na katere se opcije nanašajo, pomnožene z njihovimi deltami. Slednje pozicije je mogoče pobotati z nasprotnimi pozicijami v istovrstnem osnovnem blagu ali v osnovnem izvedenem finančnem instrumentu na blago. Uporabljeno delto izračuna borza, pristojni organi ali, če nobeden od teh ni na voljo ali za OTC opcije, institucija sama, če so pristojni organi prepričani, da je model, ki ga institucija uporablja za izračun delte, primeren. Vendar pristojni organi lahko zahtevajo, da institucije svoje delte izračunavati po metodologiji, ki jo oni določijo. Druga tveganja, razen delte, povezana z opcijami na blago so tudi krita. Pristojni organi lahko dovolijo, da je kapitalska zahteva za izdane opcije na blago, s katerimi se trguje na borzi, enaka kritju, ki ga zahteva borza, če so popolnoma prepričani, da to kritje zagotavlja natančno merilo z opcijo povezanega tveganja in je najmanj enako kapitalski zahtevi opcije, če se ta izračuna po metodi, navedeni v nadaljevanju te priloge ali z uporabo notranjih modelov iz Priloge V. Pristojni organi lahko dovolijo, da je kapitalska zahteva za opcije na blago, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC) in za katere poravnavo izvaja priznana klirinška hiša, enaka kritju, ki ga zahteva klirinška hiša, če so popolnoma prepričani, da to kritje zagotavlja natančno merilo z opcijami povezanega tveganja in je najmanj enako kapitalski zahtevi za OTC opcije, če se ta izračuna po metodi, navedeni v nadaljevanju te priloge, ali z uporabo notranjih modelov iz Priloge V. Poleg tega pristojni organi lahko dovolijo, da je kapitalska zahteva za kupljene opcije na blago, s katerimi se trguje na borzah ali na prostem trgu (OTC), enaka osnovnemu instrumentu na katerega se opcije nanašajo, pod pogojem, da izračunana kapitalska zahteva ne presega tržne vrednosti teh opcij. Kapitalska zahteva za izdano opcijo na blago, s katero se trguje na prostem trgu (OTC) se določi glede na blago, ki je osnovni instrument opcije. |
|
11. |
Nakupni boni na blago se obravnavajo na enak način kot opcije na blago iz odstavka 10. |
|
12. |
Prenosnik blaga ali zajamčenih pravic, glede na pravice na blago v okviru poslov začasne prodaje/začasnega nakupa in posojevalec v okviru poslov posoje/izposoje blaga, vključita to blago v izračun kapitalske zahteve v skladu s to prilogo. |
(a) Pristop lestvice zapadlosti
|
13. |
Institucija za vsako vrsto blaga uporabi svojo lestvico zapadlosti v skladu s tabelo 1. Vse pozicije v isti vrsti blaga in vse pozicije, ki se v skladu z odstavkom 7 obravnavajo kot pozicije v isti vrsti blaga, se uvrstijo v ustrezen razred zapadlosti. Fizične zaloge blaga se uvrstijo v prvi razred zapadlosti. |
Tabela 1
|
Razredi zapadlosti (1) |
Razmik (v %) (2) |
|
0 ≤ 1 mesec |
1.50 |
|
> 1 ≤ 3 mesece |
1.50 |
|
> 3 ≤ 6 mesecev |
1.50 |
|
> 6 ≤ 12 mesecev |
1.50 |
|
> 1 ≤ 2 leti |
1.50 |
|
> 2 ≤ 3 leta |
1.50 |
|
> 3 leta |
1.50 |
|
14. |
Pristojni organi lahko dovolijo, da se pozicije skladne z odstavkom 7 obravnavajo kot pozicije v isti vrsti blaga, pobotajo in uvrščajo v ustrezni razred zapadlosti v neto vrednosti, pri čemer dovoljenje velja za naslednje:
|
|
15. |
Institucija nato izračuna vsoto dolgih in vsoto kratkih pozicij v vsakem posameznem razredu zapadlosti. Vsota prvih (drugih), ki so izravnanih z drugimi (prvimi) v določenem razredu zapadlosti, je izravnana pozicija tega razreda zapadlosti, medtem ko preostala dolga oziroma kratka pozicija neizravnana pozicija tega razreda zapadlosti. |
|
16. |
Del neizravnane dolge (kratke) pozicije za določen razred zapadlosti, ki se izravna z neizravnano kratko (dolgo) pozicijo v naslednjem razredu zapadlosti, predstavlja izravnano pozicijo med dvema razredoma zapadlosti. Del neizravnane dolge ali neizravnane kratke pozicije med tema dvema razredoma predstavlja neizravnano pozicijo. |
|
17. |
Kapitalska zahteva institucije za vsako vrsto blaga se izračuna na podlagi ustrezne lestvice zapadlosti kot vsota naslednjih:
|
|
18. |
Skupna kapitalska zahteva institucije za tveganja spremembe cen blaga se v skladu z odstavkom 17 izračuna kot vsota kapitalskih zahtev za vsako vrsto blaga. |
(b) Enostavni pristop
|
19. |
Kapitalska zahteva institucije za vsako vrsto blaga se izračuna kot vsota:
|
|
20. |
Skupna kapitalska zahteva institucije za tveganja v zvezi z borznim blagom se v skladu z odstavkom 19 izračuna kot seštevek kapitalskih zahtev za vsako vrsto borznega blaga. |
(c) Razširjeni pristop lestvice zapadlosti
|
21. |
Pristojni organi lahko dovolijo institucijam, da namesto določil iz členov 13, 14, 17 in 18 uporabljajo minimalni razmik, ceno prenosa (carry rate) in skupno ceno (outright rate) iz spodnje tabele 2, če po mnenju svojih pristojnih organov:
|
Tabela 2
|
|
Plemenite kovine (razen zlata) |
Ostale kovine |
Kmetijski proizvodi ( razen kovin) |
Drugo blago, vključno z energetskim blagom |
|
Razmik (%) |
1,0 |
1,2 |
1,5 |
1,5 |
|
Cena prenosa (carry rate) (%) |
0,3 |
0,5 |
0,6 |
0,6 |
|
Skupna cena (outright rate) (%) |
8 |
10 |
12 |
15 |
PRILOGA V
UPORABA NOTRANJIH MODELOV ZA IZRAČUN KAPITALSKIH ZAHTEV
|
1. |
Pristojni organi lahko ob upoštevanju pogojev iz te priloge institucijam dovolijo, da izračunajo kapitalsko zahtevo za pozicijsko tveganje, valutno tveganje in/ali tveganje spremembe cen blaga po svojih notranjih modelih za upravljanje s tveganji namesto ali v kombinaciji z metodami, ki so navedene v Prilogah I, III in IV. V vsakem primeru mora biti uporaba modelov za izvajanje nadzora nad kapitalom priznana s strani pristojnih organov. |
|
2. |
Pristojni organi priznajo notranje modele sistema upravljanja s tveganji institucij le, če so prepričani, da je konceptualno ustrezen, se dosledno izvaja in, da predvsem izpolnjuje naslednje pogoje:
Pregled iz točke (h) prvega pododstavka pokriva tako delovanje enot, ki se ukvarjajo s trgovanjem in neodvisne enote za upravljanje s tveganji. Najmanj enkrat na leto mora institucija opraviti celovit pregled sistema upravljanja s tveganji. Pregled vključuje naslednje:
|
|
3. |
Institucije imajo vzpostavljene procese, da zagotovijo, da njihove interne modele primerno ovrednoteni s strani ustrezno kvalificiranih oseb, neodvisno od procesa razvoja modelov, da zagotovijo, da so konceptualno ustrezni in primerno zajemajo vsa bistvena tveganja. Ovrednotenje se izvede ob začetku uporabe modelov in ob vseh večjih spremembah notranjih modelov. Ovrednotenje se izvaja tudi periodično, zlasti ko pride do večjih strukturnih sprememb na trgu ali v primeru sprememb sestave portfelja, zaradi česar notranji modeli morda niso več ustrezni. Institucije uporabljajo razvoj tehnik in dobre prakse. Ovrednotenje notranjih modelov ni omejeno na testiranje za nazaj ampak vključuje pa najmanj naslednje:
|
|
4. |
Institucija natančnost in izvajanje svojih notranjih modelov spremlja s testiranjem za nazaj. Testiranje za nazaj mora za vsak delovni dan zagotoviti primerjavo med enodnevno mero tvegane vrednosti, izračunano na podlagi notranjega modela institucije za izračun pozicij portfelja ob koncu dneva in enodnevno spremembo vrednosti portfelja. Pristojni organi preverijo sposobnost institucije, da izvaja testiranje za nazaj za dejanske in hipotetične spremembe vrednosti portfelja. Testiranje hipotetične spremembe vrednosti portfelja za nazaj temelji na primerjavi med zaključno dnevno vrednostjo portfelja in, ob nespremenjenih pozicijah, njegovo vrednostjo ob koncu naslednjega dne. Pristojni organi od institucij zahtevajo, da sprejmejo potrebne ukrepe za izboljšanje svojih programov testiranja za nazaj, če so ti pomanjkljivi. Pristojni organi lahko od institucij zahtevajo, da izvedejo testiranje za nazaj tako na rezultate hipotetičnega portfelja trgovanja (z uporabo sprememb vrednosti portfelja, ki bi nastale, če bi pozicije ob zaključku dneva ostale nespremenjene) kakor tudi na rezultate dejanskih dnevnih dobičkov in izgub iz trgovanja (brez odpravnin, provizij in čistih prihodkov iz obresti), ali za oboje. |
|
5. |
Za izračun kapitalske zahteve za posebno tveganje iz naslova dolžniških in lastniških finančnih instrumentov lahko pristojni organi priznajo instituciji uporabo notranjih modelov, če notranji modeli v skladu s pogoji iz te priloge izpolnjujejo naslednje pogoje:
Institucija mora izpolniti tudi naslednje pogoje:
Institucije pri uporabi notranjih modelov upoštevajo razvoj tehnik in dobre prakse, takoj ko so na voljo. Poleg tega ima institucija vzpostavljeno metodo, ki zajema, pri izračunu kapitalskih zahtev, tveganje neplačila svojih pozicij v trgovalni knjigi, ki preseže tveganje neplačila, zajeto v izračunu na podlagi tvegane vrednosti, kakor je določeno v prejšnjih zahtevah iz tega odstavka. Da bi se kreditna institucija izognila dvojnemu štetju pri izračunu dodatne kapitalske zahteve za tveganje neplačila, lahko upošteva obseg, v katerem je bilo tveganje neplačila že vključeno v izračun tvegane vrednosti, zlasti za tveganost pozicij, ki bi lahko bile in bi bile zaprte v 10 dneh v primeru neugodnih razmer na trgu ali drugih znakov poslabšanja kreditnega okolja. Če institucija izračuna dodatno kapitalsko zahtevo za presežno tveganje neplačila, mora imeti vzpostavljene metodologije za potrjevanje izračuna. Institucija mora dokazati, da njen pristop izpolnjuje standarde ustreznosti na način primerljiv kot pristop, določen v členih 84 do 89 Direktive 2006/…/ES, pod predpostavko nespremenjene stopnje tveganja, in da se po potrebi prilagaja z upoštevanjem vpliva likvidnosti, koncentracij, varovanja in raznolikosti (optionality). Institucija, ki ne zajame presežnega tveganja neplačila z notranjimi razvitimi pristopi (notranjimi modeli), izračuna dodatno kapitalsko zahtevo na podlagi pristopa, ki je skladen s pristopi, določenimi v členih 78 do 83 ali 84 do 89 Direktive 2006/…/ES. V zvezi z pozicijami v denarnih sredstvih ali sintetičnih izpostavljenostih listinjenja, za katere bi se uporabljal odbitek na podlagi obravnave, določene v členu 66(2) Direktive 2006/…/ES, ali ki se tehtajo z utežjo tveganja 1 250 %, kakor je določeno v delu 4 Priloge IX k navedeni direktivi, se za te pozicije uporablja kapitalska zahteva, ki ni manjša od zahteve, opredeljene v okviru navedene obravnave. Institucije, ki trgujejo s takimi izpostavljenostmi, lahko uporabijo drugačno obravnavo, pri čemer morajo biti zmožne pristojnim organom poleg namena trgovanja dokazati tudi, da za izpostavljenosti listinjenja ali, v primeru sintetičnih listinjenj, ki se opirajo izključno na kreditne izvedene finančne instrumente, za izpostavljenosti listinjenja kot take ali za njihove sestavne dele tveganja (risk components), obstaja dvosmerni likvidni trg. Za namene tega oddelka se šteje, da dvosmerni trg obstaja, če obstajajo neodvisne ponudbe v dobri veri za nakup ali prodajo, tako da se lahko cena, ki je razumno povezana z zadnjo prodajno ceno ali v dobri veri s trenutno konkurenčno ponudbo oz. kotacijo povpraševanja, določi v enem dnevu in po tej ceni tudi poravna v razmeroma kratkem času v skladu s trgovalnimi običaji. Da lahko institucija uporabi to izjemo, mora imeti tudi dovolj tržnih podatkov, da zagotovi, da v celoti zajame koncentrirano tveganje neplačila pri teh izpostavljenosti v svojih notranjih modelih za merjenje presežnega tveganja neplačila v skladu z zgoraj navedenimi standardi. |
|
6. |
Institucije, ki uporabljajo notranje modele, ki niso priznani v skladu z odstavkom 4, so predmet dodatne kapitalske zahteve za posebno tveganje, ki se izračuna v skladu s Prilogo I. |
|
7. |
Za namene odstavka 9(b) se rezultati notranjih modelov institucije razvrstijo po multiplikatorju, ki je najmanj 3. |
|
8. |
Multiplikator se poveča za plus faktor med 0 in 1 v skladu s tabelo 1, v odvisnosti od števila preseganj za zadnjih 250 delovnih dni, ugotovljenih s testiranjem za nazaj, ki ga opravi institucija. Pristojni organi zahtevajo, da institucije dosledno izračunavajo ta preseganja s testiranjem za nazaj na podlagi dejanskih ali hipotetičnih sprememb vrednosti portfelja. Preseganje pomeni enodnevno spremembo vrednosti portfelja, ki presega ustrezno enodnevno mero tvegane vrednosti, izračunane z notranjim modelom institucije. Za določitev plus faktorja je treba število preseganj ugotavljati konsistentno vsaj četrtletno. Tabela 1
V posameznih primerih in zaradi izjemnih razmer se lahko pristojni organi odpovejo uveljavljanju zahteve, da se multiplikator poveča za vrednost plus faktorja v skladu s tabelo 1, če je institucija pristojnim organom dokazala, da je tako povečanje neupravičeno in da je notranji model v osnovi dobro deluje. Če veliko število preseganj kaže, da notranji model ni zadosti natančen, pristojni organi lahko notranjemu modelu odvzamejo soglasje o primernosti notranjega modela ali uveljavijo primerne ukrepe, s katerimi zagotovijo primerno izboljšanje notranjega modela. Zaradi možnosti pristojnih organov, da stalno spremljajo ustreznost plus faktorja, morajo institucije nemudoma in v vsakem primeru najkasneje v petih delovnih dneh obvestiti pristojne organe o preseganjih, ugotovljenih na podlagi testiranja za nazaj, ki bi po zgornji tabeli pomenilo povečanje plus faktorja. |
|
9. |
Vsaka institucija mora izpolniti kapitalsko zahtevo, ki je izražena kot višji izmed:
|
|
10. |
Pri izračunu tvegane vrednosti z notranjimi modeli veljajo naslednji minimalni standardi:
|
|
11. |
Pristojni organi zahtevajo, da notranji modeli natančno zajemajo vsa materialno pomembna cenovna tveganja iz naslova opcij ali opcijam podobnih instrumentov in da se druga tveganja, ki jih model ne zajema, ustrezno krijejo iz lastnih sredstev institucije. |
|
12. |
Notranji modeli zajemajo zadostno število dejavnikov tveganj, odvisno od stopnje aktivnosti institucije na zadevnih trgih in zlasti od naslednjega. Tveganje spremembe obrestnih mer Notranji modeli za merjenje tveganj vključijo niz dejavnikov tveganja, ki ustrezajo obrestnim meram v posamezni valuti, v kateri ima institucija obrestno občutljive bilančne ali zunajbilančne postavke. Institucija mora izdelati krivulje donosnosti s pomočjo splošno sprejetih metodologij. Za materialno pomembne izpostavljenosti obrestnemu tveganju v pomemebnih valutah in na pomembnih trgih, se krivulja donosnosti po zapadlosti razdeli na najmanj šest razredov tako, da zajame spremembe nestanovitnosti obrestnih mer na krivulji donosnosti. Notranji modeli morajo zajeti tudi tveganje ne nepopolnih korelacijskih gibanj različnih krivulj donosnosti. Valutno tveganje Notranji modeli vključijo dejavnike tveganja, ki se nanašajo na zlato in posamezne tuje valute, v katerih so pozicije institucije izražene. Za CIU se upoštevajo dejanske pozicije CIU v tujih valutah. Institucije se lahko zanesejo na poročanje tretje stranke o pozicijah CIU v tujih valutah, pri čemer se ustrezno zagotovi pravilnost tega poročila. Če institucija ni zmožna ugotoviti pozicij CIU v tujih valutah, se ta pozicija v CIU izloči in obravnava v skladu z četrtim pododstavkom točke 2.1 Priloge III. Tveganje v zvezi z lastniškimi finančnimi instrumenti Notranji modeli uporabljajo poseben dejavnik tveganja vsaj za vsak trg lastniških finančnih instrumentov, na katerem institucija ima pomembne pozicije. Tveganje spremembe cen blaga Notranji modeli uporabljajo poseben dejavnik tveganja vsaj za vsako vrsto blaga, v katerem institucija ima pomembne pozicije. Notranji modeli morajo zajemati tudi tveganje nepopolnih korelacijskih gibanj med podobnimi, toda neenakimi vrstami blaga in izpostavljenostjo spremembam terminskih cen zaradi neusklajenih zapadlosti. Upoštevati morajo tudi značilnosti trga, predvsem datume izročitve oz. poravnave in možnosti, ki jih imajo trgovci na voljo za zapiranje pozicij. |
|
13. |
Pristojni organi lahko dovolijo, da institucije uporabljajo empirične korelacije znotraj kategorij tveganj in med njimi, če se prepričajo, da ima institucija zanesljiv sistem za merjenje korelacij in se izvaja celovito. |
PRILOGA VI
IZRAČUN KAPITALSKIH ZAHTEV ZA VELIKE IZPOSTAVLJENOSTI
|
1. |
Presežek iz člena 31(b) se izračuna na podlagi tistih posameznih izpostavljenosti iz trgovanja do posameznih oseb ali skupine povezanih oseb, za katere je potrebno izračunati najvišjo kapitalsko zahtev za posebno tveganje iz Priloge I in/ali najvišjo kapitalsko zahtevo iz Priloge II ter vsota katerih je enaka znesku presežnih izpostavljenosti iz trgovanja iz člena 31(a); |
|
2. |
Kjer presežna izpostavljenost iz trgovanja obstaja 10 dni ali manj, je dodatna kapitalska zahteva za tveganje preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti iz trgovanja enaka 200 % zahtev iz odstavka 1 za te komponente. |
|
3. |
Po 10 dneh od nastanka presežne izpostavljenosti se posamezne presežne izpostavljenosti iz trgovanja izbrane v skladu z odstavkom 1, razvrstijo v ustrezno vrstico v stolpec 1 spodnje tabele 1 v naraščajočem vrstnem redu glede na njihovo kapitalsko zahtevo za posebno tveganje iz Priloge I in/ali kapitalsko zahtevo iz Priloge II. Dodatno kapitalsko zahtevo se izračuna kot vsoto kapitalskih zahtev za posebno tveganje iz Priloge I in/ali kapitalskih zahtev za te komponente iz Priloge II, pomnoženih z ustreznim faktorjem v stolpcu 2 tabele 1. |
Tabela 1
|
Preseganje omejitev (kot delež v lastnih sredstvih) |
Faktorji |
|
Do 40 % |
200 % |
|
od 40 % do 60 % |
300 % |
|
od 60 % do 80 % |
400 % |
|
od 80 % do 100 % |
500 % |
|
od 100 % do 250 % |
600 % |
|
nad 250 % |
900 % |
PRILOGA VII
TRGOVANJE
Del A — Namen trgovanja
|
1. |
Pozicije/portfelji za namene trgovanja ustrezajo naslednjim zahtevam:
|
Del B — Sistemi in kontrole
|
1. |
Institucije vzpostavijo in vzdržujejo sisteme in kontrole, ustrezne za zagotavljanje preudarnih in zanesljivih ocen vrednotenja. |
|
2. |
Sistemi in kontrole vključujejo vsaj naslednje elemente:
Poročanje se izvaja navzgor vse do uprave. |
Metode preudarnega vrednotenja
|
3. |
Vrednotenje na podlagi tekočih tržnih cen pomeni vsaj dnevno vrednotenje pozicij po dostopnih realiziranih cenah, pridobljenih od neodvisnih virov kot so na primer: borzne cene, elektronske kotacije ali kotacije več neodvisnih uglednih borznih posrednikov. |
|
4. |
Pri uporabi vrednotenja na podlagi tekočih tržnih cen se upošteva načelo previdnosti. Institucija uporabi preudarnejšo stran nakupnega ali prodajnega tečaja, razen če je institucija pomemben vzdrževalec trga za določeno vrsto finančnega instrumenta ali blaga in lahko zaključi trgovanje po povprečnem tržnem tečaju. |
|
5. |
Če uporaba tekočih tržnih cen ni možna, morajo institucije pred uporabo obravnave ki velja za trgovalno knjigo uporabiti svoj notranji model za vrednotenje pozicij/portfeljev. Uporaba notranjega modela je opredeljena kot vsakršno vrednotenje, ki mora biti opravljeno na podlagi primerjave, ekstrapolirano ali drugače izračunano na podlagi vhodnih tržnih podatkov. |
|
6. |
Pri uporabi notranjega modela vrednotenja morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
Za namene točke (d) se model razvije ali odobri neodvisno od trgovalne enote in se neodvisno preskusi, kar vključuje ovrednotenje matematičnih izračunov, predpostavk in programske opreme. |
|
7. |
Poleg dnevnega vrednotenja z uporabo tekočih tržnih cen ali vrednotenja z uporabo notranjega modela se opravi tudi neodvisen pregled cen. To je proces, s katerim se redno potrjujeta natančnost in neodvisnost tržnih cen ter vhodnih tržnih podatkov. Dnevno vrednotenje z uporabo tekočih tržnih cen lahko opravljajo trgovci, potrjevanje tržnih cen in vhodnih podatkov za notranji model pa naj opravlja enota, ki je neodvisna od trgovalne enote, najmanj enkrat mesečno (ali pogosteje, glede na naravo tržne/trgovalne dejavnosti). Če neodvisni viri oblikovanja cen niso na voljo ali so subjektivni, bi lahko bila primerna uporaba previdnostnih ukrepov, kot so prilagoditve vrednotenja. |
Prilagoditve vrednotenja ali rezervacije
|
8. |
Institucije vzpostavijo in vzdržujejo postopke za upoštevanje prilagoditev vrednotenja/rezervacij. |
Splošni standardi
|
9. |
Pristojni organi zahtevajo formalno upoštevanje prilagoditev vrednotenja/rezervacij zaradi naslednjih: pričakovanih neplačil nerealiziranega kreditnega razmika, stroškov zapiranja pozicij, operativnih tveganj, predčasnega zapiranja pozicij, stroškov investiranja in financiranja, prihodnjih administrativnih stroškov in po potrebi tveganja uporabe notranjega modela. |
Standardi za manj likvidne postavke
|
10. |
Manj likvidne pozicije izhajajo tako iz dogodkov na trgu kot iz razmer, povezanih z institucijo, npr. koncentrirane in/ali zastarele pozicije. |
|
11. |
Institucije upoštevajo več dejavnikov pri ugotavljanju, ali je za manj likvidne postavke potrebno oblikovati rezervacije vrednotenja. Ti dejavniki vključujejo časovno obdobje, potrebno za vzpostavitev varovanje pozicij/tveganj znotraj pozicije, nestanovitnost in povprečje razponov prodajnega/nakupnega tečaja, razpoložljivost tržnih kotacij (število in identiteta vzdrževalcev trga), nestanovitnost in povprečje trgovalnih obsegov, koncentracije na trgu, staranje pozicij, obseg, v katerem se vrednotenje opira na uporabo notranjega modela, in vpliv drugih tveganj, povezanih z uporabo modela. |
|
12. |
Pri uporabi vrednotenja, ki ga opravi tretja oseba, ali vrednotenja z uporabo notranjega modela institucije same ocenijo, ali bodo naredile oz. upoštevale prilagoditve vrednotenja. Poleg tega institucije preučijo potrebo po oblikovanju rezervacij za manj likvidne pozicije in redno preverjajo njihovo ustreznost. |
|
13. |
Če prilagoditve vrednotenja/rezervacije povzročijo materialno pomembne izgube v tekočem finančnem letu, se slednje odštejejo od lastnih sredstev institucije v skladu s točko (k) člena 57 Direktive 2006/…/ES. |
|
14. |
Drugi dobički/izgube iz naslova prilagoditev vrednotenja/rezervacij se vključijo v izračun „čistih dobičkov iz trgovalne knjige“, navedenih v točki (b) člena 13(2), in se v skladu z navedenimi določbami dodajo/odštejejo od dodatnih lastnih sredstev, primernih za pokrivanje za tržna tveganja. |
|
15. |
Prilagoditve/rezervacije vrednotenja, ki presegajo tiste iz računovodskega okvira, veljavnega za institucijo, se obravnavajo v skladu z odstavkom 13, če povzročijo materialno pomembno izgubo, drugače pa v skladu z odstavkom 14. |
Del C — Notranja varovanja
|
1. |
Notranje varovanje pred tveganji je pozicija, ki bistveno ali povsem izloči tveganje, vsebovano v poziciji ali nizu pozicij, ki ne izhajajo iz trgovalne knjige. Pozicije notranjega varovanja pred tveganji, so primerne za isto obravnavo kot postavke oz. pozicije trgovalne knjige, pod pogojem, da so namenjene trgovanju in da so izpolnjena splošna merila, ki se nanašajo na namen trgovanja in preudarno vrednotenje, določena v delih A in B. Pri tem se upošteva zlasti naslednje:
Tako spremljanje se zagotovi z ustreznimi postopki. |
|
2. |
Obravnava iz odstavka 1 se uporablja brez poseganja v izračun kapitalske zahteve, ki velja za „stran pozicije notranjega varovanja pred tveganji, ki ne izhaja iz trgovalne knjige“. |
|
3. |
Brez poseganja v določbe odstavkov 1 in 2, kadar institucija varuje izpostavljenosti bančne knjige z uporabo kreditnega izvedenega finančnega instrumenta iz trgovalne knjige (z uporabo notranjega varovanja), se šteje, da izpostavljenost bančne knjige ni varovana za namene izračuna kapitalskih zahtev, razen če institucija kupi od primernega tretjega dajalca zavarovanja za izpostavljenost bančne knjige kupi kreditni izvedeni finančni instrument, ki izpolnjuje zahteve, določene v odstavku 19 dela 2 Priloge VIII k Direktivi 2006/…/ES. Če je tako zavarovanje tretje osebe kupljeno in priznano kot varovanje za postavko bančne knjige za namene izračunavanja kapitalskih zahtev, v trgovalno knjigo ne bi bila vključena niti notranje varovanje s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom niti zunanje varovanje s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom za namene izračunavanja kapitalskih zahtev. |
Del D — Vključitev v trgovalno knjigo
|
1. |
Institucije imajo jasno opredeljene politike in postopke za določanje, katere pozicije je potrebno vključiti v trgovalno knjigo za namene izračuna kapitalskih zahtev, v skladu z merili, določenimi v členu 11, in ob upoštevanju sposobnosti in izkušenj, ki jih ima institucija na področju upravljanja s tveganji. Skladnost s temi politikami in postopki je v celoti dokumentirana in je predmet rednih pregledov notranje revizijske službe. |
|
2. |
Institucije imajo jasno opredeljene politike in postopke za celovito upravljanje trgovalne knjige. Te politike in postopki vključujejo najmanj:
|
|
3. |
Pristojni organi lahko dovolijo institucijam, da pozicije v trgovalni knjigi, določene v členu 57(l), (m) in (n) Direktive 2006/…/ES, obravnavajo kot lastniške instrumente ali dolžniške instrumente, če je to primerno in če kreditna institucija dokaže, da je aktivni vzdrževalec trga. V tem primeru mora imeti institucija ustrezne sisteme in kontrole za spremljanje trgovanja s primernimi instrumenti lastnih sredstev. |
|
4. |
Trgovanje s postavkami, podobnimi poslom začasne prodaje/začasnega nakupa, ki jih institucija vključi v svojo bančno knjigo, se lahko vključijo v trgovalno knjigo za namene kapitalskih zahtev, če tako obravnava vse take posle. Za ta namen so posli, ki so povezani s trgovanjem in so podobni poslom začasne prodaje/začasnega nakupa, opredeljeni kot posli, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 11(2) in dela A Priloge VII, pri čemer sta obe strani pozicij v obliki denarnih sredstev ali vrednostnih papirjev, ki jih je mogoče vključiti v trgovalno knjigo. Ne glede na to, kje se vključijo, so vsi posli, podobni poslom začasne prodaje/začasnega nakupa, predmet izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje nasprotne stranke v bančni knjigi (CCR). |
PRILOGA VIII
RAZVELJAVLJENE DIREKTIVE
DEL A
RAZVELJAVLJENE DIREKTIVE SKUPAJ Z NJIHOVIMI SPREMEMBAMI
(iz člena 52)
Direktiva Sveta 93/6/EGS z dne 15. marca 1993 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij
Direktiva 98/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o spremembi Direktive Sveta 93/6/EGS o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij
Direktiva 98/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o spremembi člena 12 Direktive Sveta 77/780/EGS o začetku upravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij, členov 2, 5, 6, 7, 8 in Prilog II in III Direktive Sveta 89/647/EGS o stopnji plačilne sposobnosti za kreditne institucije ter člena 2 in Priloge II k Direktivi Sveta 93/6/EGS o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij
Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih podjetij v finančnem konglomeratu in o spremembi Direktiv Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter Direktiv 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta
Samo člen 26
Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembi Direktiv Sveta 85/611/EGS in 93/6/EGS ter Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS
Samo člen 67
DEL B
ROKI ZA IZVEDBO
(iz člena 52)
|
Direktiva |
|
Rok za izvedbo |
|
Direktiva Sveta 93/6/EGS |
|
1.7.1995 |
|
Direktiva 98/31/ES |
|
21.7.2000 |
|
Direktiva 98/33/ES |
|
21.7.2000 |
|
Direktiva 2002/87/ES |
|
11.8.2004 |
|
Direktiva 2004/39/ES |
|
30.4.2006/31.1.2007 |
|
Direktiva 2005/1/ES |
|
13.5.2005 |
PRILOGA IX
KORELACIJSKA TABELA
|
Ta direktiva |
Direktiva 93/6/EGS |
Direktiva 98/31/ES |
Direktiva 98/33/ES |
Direktiva 2002/87/ES |
Direktiva 2004/39/ES |
|
Prvi stavek člena 1(1) |
|
|
|
|
|
|
Drugi stavek in (2) člena 1(1) |
Člen 1 |
|
|
|
|
|
Člen 2(1) |
|
|
|
|
|
|
Člen 2(2) |
Člen 7(3) |
|
|
|
|
|
Člen 3(1)(a) |
Člen 2(1) |
|
|
|
|
|
Člen 3(1)(b) |
Člen 2(2) |
|
|
|
Člen 67(1) |
|
Člen 3(1)(c) do (e) |
Člen 2(3) do (5) |
|
|
|
|
|
Člen 3(1)(f) do (g) |
|
|
|
|
|
|
Člen 3(1)(h) |
Člen 2(10) |
|
|
|
|
|
Člen 3(1)(i) |
Člen 2(11) |
|
Člen 3(1) |
|
|
|
Člen 3(1)(j) |
Člen 2(14) |
|
|
|
|
|
Člen 3(1)(k) in (l) |
Člen 2(15) in (16) |
Člen 1(1)(b) |
|
|
|
|
Člen 3(1)(m) |
Člen 2(17) |
Člen 1(1)(c) |
|
|
|
|
Člen 3(1)(n) |
Člen 2(18) |
Člen 1(1)(d) |
|
|
|
|
Člen 3(1)(o) do (q) |
Člen 2(19) do (21) |
|
|
|
|
|
Člen 3(1)(r) |
Člen 2(23) |
|
|
|
|
|
Člen 3(1)(s) |
Člen 2(26) |
|
|
|
|
|
Člen 3(2) |
Člen 2(7) in (8) |
|
|
|
|
|
Člen 3(3)(a) in (b) |
Člen 7(3) |
|
|
Člen 26 |
|
|
Člen 3(3)(c) |
Člen 7(3) |
|
|
|
|
|
Člen 4 |
Člen 2(24) |
|
|
|
|
|
Člen 5 |
Člen 3(1) in (2) |
|
|
|
|
|
Člen 6 |
Člen 3(4) |
|
|
|
Člen 67(2) |
|
Člen 7 |
Člen 3(4a) |
|
|
|
Člen 67(3) |
|
Člen 8 |
Člen 3(4b) |
|
|
|
Člen 67(3) |
|
Člen 9 |
Člen 3(3) |
|
|
|
|
|
Člen 10 |
Člen 3(5) do (8) |
|
|
|
|
|
Člen 11 |
Člen 2(6) |
|
|
|
|
|
Prvi odstavek člena 12 |
Člen 2(25) |
|
|
|
|
|
Drugi odstavek člena 12 |
|
|
|
|
|
|
Prvi pododstavek člena 13(1) |
Prvi pododstavek Priloge V(1) |
|
|
|
|
|
Drugi pododstavek člena 13(1) in odstavki (2) do (5) |
Drugi pododstavek Priloge V(1) in odstavka (2) do (5) |
Člen 1(7) in Priloga 4(a)(b) |
|
|
|
|
Člen 14 |
Priloga V(6) in (7) |
Priloga 4(c) |
|
|
|
|
Člen 15 |
Priloga V(8) |
|
|
|
|
|
Člen 16 |
Priloga V(9) |
|
|
|
|
|
Člen 17 |
|
|
|
|
|
|
Prvi pododstavek člena 18(1) |
Prvi pododstavek člena 4(1) |
|
|
|
|
|
Člen 18(1)(a) in (b) |
Člen 4(1)(i) in (ii) |
Člen 1(2) |
|
|
|
|
Člen 18(2) do (4) |
Člen 4(6) do (8) |
|
|
|
|
|
Člen 19(1) |
|
|
|
|
|
|
Člen 19(2) |
Člen 11(2) |
|
|
|
|
|
Člen 19(3) |
|
|
|
|
|
|
Člen 20 |
|
|
|
|
|
|
Člen 21 |
Priloga IV |
|
|
|
|
|
Člen 22 |
|
|
|
|
|
|
Prvi in drugi odstavek člena 23 |
Člen 7(5) in (6) |
|
|
|
|
|
Tretji pododstavek člena 23 |
|
|
|
|
|
|
Člen 24 |
|
|
|
|
|
|
Člen 25 |
|
|
|
|
|
|
Člen 26(1) |
Člen 7(10) |
Člen 1(4) |
|
|
|
|
Člen 26(2) do (4) |
Člen 7(11) do (13) |
|
|
|
|
|
Člen 27 |
Člen 7(14) in (15) |
|
|
|
|
|
Člen 28(1) |
Člen 5(1) |
|
|
|
|
|
Člen 28(2) |
Člen 5(2) |
Člen 1(3) |
|
|
|
|
Člen 28(3) |
|
|
|
|
|
|
Člen 29(1)(a) do (c) in naslednja dva pododstavka |
Priloga VI(2) |
|
|
|
|
|
Zadnji pododstavek člena 29(1) |
|
|
|
|
|
|
Člen 29(2) |
Priloga VI(3) |
|
|
|
|
|
Prvi pododstavek člena 30(1) in odstavek (2) |
Priloga VI(4) in (5) |
|
|
|
|
|
Drugi pododstavek člena 30(2) |
|
|
|
|
|
|
Člen 30(3) in (4) |
Priloga VI(6) in (7) |
|
|
|
|
|
Člen 31 |
Priloga VI(8)(1), (2) prvi stavek, odstavki (3) do (5) |
|
|
|
|
|
Člen 32 |
Priloga VI(9) in (10) |
|
|
|
|
|
Člen 33(1) in (2) |
|
|
|
|
|
|
Člen 33(3) |
Člen 6(2) |
|
|
|
|
|
Člen 34 |
|
|
|
|
|
|
Člen 35(1) do (4) |
Člen 8(1) do (4) |
|
|
|
|
|
Člen 35(5) |
Prvi stavek člena 8(5) |
Člen 1(5) |
|
|
|
|
Člen 36 |
Člen 9(1) do (3) |
|
|
|
|
|
Člen 37 |
|
|
|
|
|
|
Člen 38 |
Člen 9(4) |
|
|
|
|
|
Člen 39 |
|
|
|
|
|
|
Člen 40 |
Člen 2(9) |
|
|
|
|
|
Člen 41 |
|
|
|
|
|
|
Člen 42(1)(a) do (c) |
Prva, druga in tretja alinea člena 10 |
|
|
|
|
|
Člen 42(1)(d) in (e) |
|
|
|
|
|
|
Člen 42(1)(f) |
Četrta alinea člena 10 |
|
|
|
|
|
Člen 42(1)(g) |
|
|
|
|
|
|
Člen 43 |
|
|
|
|
|
|
Člen 44 |
|
|
|
|
|
|
Člen 45 |
|
|
|
|
|
|
Člen 46 |
Člen 12 |
|
|
|
|
|
Člen 47 |
|
|
|
|
|
|
Člen 48 |
|
|
|
|
|
|
Člen 49 |
|
|
|
|
|
|
Člen 50 |
Člen 15 |
|
|
|
|
|
Priloga I(1) do (4) |
Priloga I(1) do (4) |
|
|
|
|
|
Zadnji pododstavek Priloge I(4) |
Člen 2(22) |
|
|
|
|
|
Priloga I(5) do (7) |
Priloga I(5) do (7) |
|
|
|
|
|
Priloga I(8) |
|
|
|
|
|
|
Priloga I(9) do (11) |
Priloga I(8) do (10) |
|
|
|
|
|
Priloga I(12) do (14) |
Priloga I(12) do (14) |
|
|
|
|
|
Priloga I(15) in (16) |
Člen 2(12) |
|
|
|
|
|
Priloga I(17) do (41) |
Priloga I(15) do (39) |
|
|
|
|
|
Priloga I(42) do (56) |
|
|
|
|
|
|
Priloga II(1) in (2) |
Priloga II(1) in (2) |
|
|
|
|
|
Priloga II(3) do (11) |
|
|
|
|
|
|
Priloga III(1) |
Prvi pododstavek Priloge III(1) |
Člen 1(7) in Priloga 3(a) |
|
|
|
|
Priloga III(2) |
Priloga III(2) |
|
|
|
|
|
Prvi do tretji pododstavek Priloge III(2.1) |
Priloga III(3.1) |
Člen 1(7) in Priloga 3(b) |
|
|
|
|
Četrti pododstavek Priloge III(2.1) |
|
|
|
|
|
|
Peti pododstavek Priloge III(2.1) |
Priloga III(3.2) |
Člen 1(7) in Priloga 3(b) |
|
|
|
|
Priloga III(2.2), (3), (3.1) |
Priloga III(4) do (6) |
Člen 1(7) in Priloga 3(c) |
|
|
|
|
Priloga III(3.2) |
Priloga III(8) |
|
|
|
|
|
Priloga III(4) |
Priloga III(11) |
|
|
|
|
|
Priloga IV(1) do (20) |
Priloga VII(1) do (20) |
Člen 1(7) in Priloga 5 |
|
|
|
|
Priloga IV(21) |
Člen 11a |
Člen 1(6) |
|
|
|
|
Četrti pododstavek Priloge V(1) do (12) |
Priloga VIII(1) do (13)(ii) |
Člen 1(7) in Priloga 5 |
|
|
|
|
Priloga V(12) peti pododstavek |
|
|
|
|
|
|
Priloga V(12) šesti pododstavek k (13) |
Priloga VIII(13)(iii) do (14) |
Člen 1(7) in Priloga 5 |
|
|
|
|
Priloga VI |
Priloga VI(8)(2) po prvem stavku |
|
|
|
|
|
Priloga VII |
|
|
|
|
|
|
Priloga VIII |
|
|
|
|
|
|
Priloga IX |
|
|
|
|
|
P6_TA(2005)0353
Zakonsko predpisane revizije letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze in spremembi Direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (KOM(2004)0177 — C6-0005/2004 — 2004/0065(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2004)0177) (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 251(2) in člena 44(2)(g) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0005/2004), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za industrijo, raziskave in energijo (A6-0224/2005), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2004)0065
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 28. septembra 2005 z namenom sprejetja Direktive 2005/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, ki spreminja Direktivi Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 44(2)(g) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Četrta Direktiva Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb (3), Sedma Direktiva Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe o konsolidiranih računovodskih izkazi (4), Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (5) in Direktiva Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (6) zahtevajo, da revizijo letnih računovodskih izkazov ali konsolidiranih računovodskih izkazov opravi ena ali več oseb, ki so pooblaščene za opravljanje takih revizij. |
|
(2) |
Pogoji za dovoljenja za osebe, pooblaščene za opravljanje obvezne revizije, so bili določeni v Osmi direktivi Sveta 84/253/EGS z dne 10. aprila 1984, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe o dovoljenjih za osebe, pooblaščene za izvajanje obvezne revizije računovodskih listin (7). |
|
(3) |
Zaradi pomanjkanja usklajenosti pristopa do obvezne revizije v Skupnosti je Komisija v svojem sporočilu iz leta 1998 „Obvezna revizija v Evropski uniji: pot naprej“ (8), predlagala ustanovitev Odbora za revizijo, ki bi lahko oblikoval nadaljnje ukrepe v tesnem sodelovanju računovodske stroke in držav članic. |
|
(4) |
Na podlagi dela v tem odboru je Komisija novembra 2000 izdala Priporočilo o zagotavljanju kakovosti obvezne revizije v EU: minimalne zahteve (9) in maja 2002 Priporočilo o neodvisnosti zakonitih revizorjev v EU : zbirka temeljnih načel (10). |
|
(5) |
Cilj te direktive je doseči bistveno, čeprav ne popolno, uskladitev zahtev na področju obveznih revizij. Države članice, ki zahtevajo obvezno revizijo, lahko določijo strožje zahteve, razen če je v tej direktivi določeno drugače. |
|
(6) |
Strokovne revizorske kvalifikacije zakonitih revizorjev na podlagi te direktive se štejejo za enakovredne. Zato države članice ne morejo več vztrajati, da morajo večino glasovalnih pravic v revizijskem podjetju imeti revizorji, ki jih odobrijo države članice, ali da morajo večino članov upravnega ali poslovodnega telesa revizijskega podjetja odobriti države članice. |
|
(7) |
Obvezna revizija zahteva ustrezno znanje na področjih, kot so pravo družb, davčno in socialno pravo. To znanje je treba preskusiti pred odobritvijo zakonitega revizorja iz druge države članice. |
|
(8) |
Za zaščito tretjih oseb morajo biti vsi odobreni revizorji in revizijska podjetja vpisani v javno dostopnemu registru, ki vsebuje osnovne podatke o zakonitem revizorju ali revizijskem podjetju. |
|
(9) |
Zakoniti revizorji se morajo držati najvišjih etičnih standardov. Zato morajo delovati v skladu s poklicno etiko , ki obsega vsaj njihovo funkcijo zastopanja javnega interesa, poštenost in nepristranskost, strokovno usposobljenost in primerno skrbnost. Funkcija zastopanja javnega interesa zakonitega revizorja pomeni, da se na kakovost njegovega dela zanaša širša skupnost oseb in ustanov. Visoka kakovost revizije prispeva k urejenemu delovanju trgov z izboljšanjem neoporečnost in učinkovitosti finančnih poročil. Komisija lahko sprejme izvedbene ukrepe v zvezi s poklicno etiko kot minimalne standarde. Pri tem se lahko obravnavajo načela iz Etičnega kodeksa Mednarodnega združenja računovodij (IFAC). |
|
(10) |
Zakoniti revizorji in revizijska podjetja morajo spoštovati zasebnost svojih strank. Zato jih morajo zavezovati stroga pravila o zaupnosti in poklicni tajnosti, ki pa ne smejo ovirati pravilnega izvajanja te Direktive. Pravila o zaupnosti morajo veljati tudi za katerega koli zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje, ki ne sodeluje več pri posebni revizijski nalogi. |
|
(11) |
Zakoniti revizorji in revizijska podjetja morajo biti pri opravljanju obvezne revizije neodvisni. Lahko obvestijo revidirani organ o zadevah, ki izhajajo iz revizije, toda morali bi se vzdržati procesov notranjega odločanja v revidiranem organu. Če se znajdejo v položaju, ko je njihova neodvisnost preveč ogrožena celo po uporabi zaščitnih ukrepov za omilitev te ogroženosti , morajo odstopiti od revizije ali se je vzdržati. Ugotovitev, da nek odnos ogroža revizorjevo neodvisnost, se lahko razlikuje po odnosu med revizorjem in revidiranim organom od odnosa med mrežo in revidiranim organom. Če državna zakonodaja določa ali dopušča, da je sodelujoči organ v smislu člena 2(14) ali podoben organ kot v členu 45 Direktive 86/635/EGS član neprofitne revizijske družbe, bi objektivna, razumna in informirana stranka ne mogla sklepati, da odnos, ki temelji na članstvu, ogroža neodvisnost zakonitega revizorja, pod pogojem, da ta revizijska družba ob izvajanju zakonite revizije v eni od svojih članic poskrbi, da revizorji, ki izvajajo revizijo, in tiste osebe, ki bi lahko vplivale na zakonitost revizije, ravnajo po načelu neodvisnosti. Primeri ogrožanja neodvisnosti zakonitega revizorja ali revizijske družbe so neposredni ali posredni finančni interes za revidirano družbo in opravljanje dodatnih storitev, ki niso povezane z revizijo . Tudi višina honorarjev, prejetih od ene revidirane družbe, in/ali struktura honorarjev lahko ogrozijo neodvisnost zakonitega revizorja ali revizijske družbe. Vrste zaščitnih ukrepov za omilitev ali odstranitev te ogroženosti vključujejo prepovedi, omejitve, druge politike in postopke ter razkritje. Zakoniti revizorji in revizijske družbe morajo zavrniti kakršnokoli dodatno storitev, ki ni povezana z revizijo in bi lahko ogrozila njihovo neodvisnost. Komisija bi lahko sprejela izvedbene ukrepe za neodvisnost kot minimalne standarde. Ob tem bi Komisija lahko upoštevala načela iz priporočila Komisije z dne 16. maja 2002 o neodvisnosti zakonitih revizorjev v EU: zbirka temeljnih načel. Za določanje neodvisnosti revizorjev mora biti koncept „mreže“, v kateri delujejo revizorji, jasen. V tem oziru je treba upoštevati različne okoliščine, kot so primeri, v katerih lahko strukturo opišemo kot mrežo, ker je usmerjena k dobičku ali delitvi stroškov. Merila za dokazovanje obstoja mreže se presojajo in tehtajo na osnovi vseh razpoložljivih dejanskih okoliščin, kot je na primer obstoj skupnih rednih strank. |
|
(12) |
V primerih samorevizije ali lastnega interesa, v katerih je treba varovati neodvisnost zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, se bi morala odločiti država članica in ne zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ali naj zakoniti revizor ali revizijsko podjetje odstopi od revizijskega posla ali se ga vzdrži za naročnika revizije. Vendar pa to ne bi smelo povzročiti položaja, v katerem bi imele države članice splošno dolžnost, da zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem preprečijo opravljanje storitev za naročnike revizije, ki niso povezane z revizijo. Za ugotavljanje, ali je neprimerno, da v primerih lastnega interesa ali samorevizije zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ne izvaja obveznih revizij za ščitenje neodvisnosti zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, bi bilo treba upoštevati, ali je revidirana enota javnega interesa izdala prenosljive vrednostne papirje, ki so sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu v smislu člena 4(1), točka 18, Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov (11). |
|
(13) |
Pomembno je zagotoviti stalno visoko kakovost obveznih revizij, ki jih zahteva zakonodaja Skupnosti. Zato morajo vse obvezne revizije potekati v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (12) in ob upoštevanju izjave Komisije in Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2002 o izvajanju predpisov o finančnih storitvah. Tehnični odbor ali skupina za revidiranje bo pomagala Komisiji pri ocenjevanju tehnične ustreznosti vseh mednarodnih revizijskih standardov; vključiti mora tudi sistem javnih nadzornih organov držav članic. Da bi dosegli najvišjo raven uskladitve, države članice lahko predpišejo dodatne nacionalne revizijske postopke ali zahteve le, če ta potreba izhaja iz posebnih nacionalnih pravnih zahtev obvezne revizije letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov, ki jih ne vsebujejo sprejeti mednarodni revizijski standardi. Države članice lahko ohranijo dodatne revizijske postopke, dokler revizijski postopki ali zahteve niso vsebovani v naknadno sprejetih mednarodnih revizijskih standardih. Če bi sprejeti mednarodni revizijski standardi vseeno vsebovali revizijske postopke, izvajanje katerih bi povzročilo posebno pravno nasprotje z nacionalno zakonodajo zaradi posebnih nacionalnih zahtev v zvezi s področjem delovanja obvezne revizije, lahko države članice izločijo sporni del mednarodnih revizijskih standardov, dokler spori obstajajo, če veljajo ukrepi iz člena 26(3). Vsak dodatek ali izločitev s strani držav članic mora prispevati k visoki stopnji verodostojnosti letnih računovodskih izkazov družb in koristiti splošnemu interesu. Zgoraj navedeno pomeni, da lahko države članice na primer zahtevajo od nadzornega telesa dodatno revizijsko poročilo ali predpišejo druge zahteve na področju poročanja in revizije, ki temeljijo na nacionalnih pravilih o upravljanju podjetij. |
|
(14) |
Da bi Komisija sprejela mednarodni revizijski standard za uporabo v Skupnosti je potrebno, da je sprejet na mednarodni ravni in da je nastal ob sodelovanju vseh zainteresiranih strank po jasnem, odprtem in preglednem postopku, kar prispeva k verodostojnosti in kvaliteti letnih računovodskih izkazov in konsolidiranih računovodskih izkazov ter koristi splošnemu evropskemu interesu. Potrebo po sprejetju mednarodnega poročila revizijske prakse, kot dela standarda bi bilo treba oceniti v skladu s postopkom komitologije za vsak posamezni primer. Komisija zagotovi, da je pred začetkom postopka sprejetja opravljen pregled, ki pokaže, ali so te zahteve izpolnjene, in poroča članom revizijskega regulativnega odbora o rezultatih pregleda. |
|
(15) |
V primeru konsolidiranih računovodskih izkazov je pomembna jasna opredelitev odgovornosti zakonitih revizorjev, ki revidirajo sestavne dele skupine. V ta namen bi moral revizor skupine biti v celoti odgovoren za revizijsko poročilo. |
|
(16) |
Za doseganje večje primerljivosti med podjetji, ki uporabljajo enake revizijske standarde, in izboljšanje zaupanja javnosti v revizijsko funkcijo lahko Komisija sprejme skupno revizijsko poročilo za revizijo letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov, pripravljenih na podlagi odobrenih mednarodnih revizijskih standardov, razen če je bil ustrezen standard za takšno poročilo sprejet na ravni Skupnosti . |
|
(17) |
Redni pregledi so dober način doseganja stalne visoke kakovosti obveznih revizij. Zato morajo biti zakoniti revizorji in revizijska podjetja podvrženi sistemu zagotavljanja kakovosti, ki je neodvisen od zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij. Za izvajanje člena 29 o sistemih zagotavljanja kakovosti lahko države članice zahtevajo, da se v primeru, ko imajo posamezni revizorji skupno politiko zagotavljanja kakovosti, upoštevajo le zahteve za revizijska podjetja. Države članice lahko organizirajo sistem zagotavljanja kakovosti na način, ki bo zahteval pregled zagotavljanja kakovosti vsakega revizorja vsaj vsakih 6 let. Glede na to bi moralo biti financiranje sistema zagotavljanja kakovosti brez neprimernih vplivov. Komisija mora biti sposobna sprejeti izvedbene ukrepe v zvezi z organizacijo sistemov zagotavljanja kakovosti in v zvezi s financiranjem v primerih, ko je zaupanje javnosti v sistem zagotavljanja kakovosti močno ogroženo. Države članice se spodbuja, da s pomočjo sistema javnega nadzora poiščejo usklajen pristop za izvajanje revizij zagotavljanja kakovosti, da se zadevne stranke izognejo naložitvi nepotrebnih obremenitev. |
|
(18) |
Preiskave in ustrezne sankcije prispevajo k preprečevanju in popravljanju neustreznega opravljanja obvezne revizije. |
|
(19) |
Države članice bi morale organizirati učinkovit sistem javnega nadzora za zakonite revizorje in revizijska podjetja na podlagi nadzora v matični državi. Regulativni predpisi za javni nadzor morajo omogočiti učinkovito sodelovanje na ravni Skupnosti med nadzornimi službami držav članic. Pomembno je, da sistem javnega nadzora vodijo osebe, ki niso zaposlene na tem področju, vendar so usposobljene za delo na področju obvezne revizije. Vendar pa lahko države članice dovolijo manjšemu številu zaposlenih na tem področju, da sodelujejo pri upravljanju sistema javnega nadzora. Ti neizvajalci so lahko strokovnjaki, ki niso nikoli bili povezani s poklicem revizorja, ali bivši izvajalci, ki so zapustili poklic. Pristojni organi držav članic morajo medsebojno sodelovati, kadar je to potrebno za izvajanje nadzora nad zakonitimi revizorji ali revizijskimi podjetji, ki so jih sami pooblastili. Tako sodelovanje lahko pomembno prispeva k zagotavljanju stalne visoke kakovosti obveznih revizij v Skupnosti. Ker je pomembno zagotoviti učinkovito sodelovanje in usklajenost na evropski ravni med pristojnimi organi, ki jih imenujejo države članice, imenovanje ene same družbe, odgovorne za zagotavljanje sodelovanja, ne sme vplivati na možnost vsakega posameznega organa, da neposredno sodeluje z drugimi pristojnimi organi držav članic. |
|
(20) |
Da se zagotovi skladnost s členom 32(3) (Načela javnega nadzora) se šteje, da ima neizvajalec znanje na področjih, pomembnih za obvezno revizijo zaradi preteklih delovnih izkušenj ali znanja vsaj enega predmeta iz člena 8. |
|
(21) |
Zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje imenuje skupščina delničarjev ali članov revidirane družbe. Za zaščito neodvisnosti revizorja je pomembno, da mora biti njegova razrešitev mogoča le z utemeljenimi razlogi, ki jih je treba sporočiti organu ali organom, odgovornim za javni nadzor. |
|
(22) |
Družbe javnega interesa so bolj vidne in pomembnejše z gospodarskega vidika, zato morajo za obvezne revizije njihovih letnih računskih izkazov ali konsolidiranih računskih izkazov veljati strožje zahteve. |
|
(23) |
Notranji revizijski odbori in učinkovit sistem notranjega nadzora prispevajo k zmanjšanju finančnih, operativnih tveganj in tistih tveganj, ki izvirajo iz neupoštevanja predpisov, ter izboljšujejo kakovost finančnega poročanja. Države članice upoštevajo Priporočilo Komisije z dne 15. februarja 2005 o vlogi neizvršnih direktorjev ali članov nadzornega sveta javnih družb in o komisijah upravnega odbora ali nadzornega sveta (13) , ki določa, kako se ustanovi in kako deluje revizijska komisija. Države članice lahko določijo, da funkcije, dodeljene revizijski komisiji ali telesu, ki izvaja enakovredne naloge, lahko izvaja upravno ali nadzorno telo v celoti. |
|
(24) |
Glede na dolžnosti revizijske komisije v skladu s členom 41 ni zakoniti revizor ali revizijsko podjetje na noben način podrejen komisiji. |
|
(25) |
Države članice se lahko odločijo, da iz zahteve za revizijsko komisijo izvzamejo družbe v javnem interesu, ki so kolektivni naložbeni podjemi, katerih prenosljivi vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu. Ta možnost upošteva dejstvo, da v primerih, kjer kolektivni naložbeni podjem deluje le za namen združevanja sredstev, zaposlitev revizijske komisije ne bo vedno primerna. Finančno poročanje in s tem povezana tveganja niso primerljiva s tistimi drugih družb v javnem interesu. Razen tega delujejo kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in njihove družbe za upravljanje v strogo določenem zakonodajnem okolju ter jih upravljajo posebni mehanizmi, kot so kontrole, ki jih izvajajo njihovi skrbniki. Za tiste kolektivne naložbene podjeme, ki niso usklajeni z Direktivo 85/611/EGS (14) , vendar so predmet enakih zaščitnih ukrepov, kot je predvideno v tej zadnji direktivi, se državam članicam, v tem posebnem primeru dovoli, da jim omogočijo enako obravnavo kot kolektivnim naložbenim podjemom, usklajenim z EU. |
|
(26) |
Da se okrepi neodvisnost revizorjev za družbe javnega interesa, se morajo ključni revizijski partnerji, ki opravljajo revizijo teh družb, izmenjevati. Za organizacijo izmenjave morajo države članice zahtevati zamenjavo enega ali več ključnih revizijskih partnerjev, ki obravnavajo revidirano družbo, pri čemer omogočijo revizijskemu podjetju, s katerim so povezani ključni revizijski partnerji, da je še naprej zakoniti revizor te družbe. Kjer država članica meni, da je primerno za dosego določenih ciljev, lahko ta država članica kot drugo možnost zahteva zamenjavo revizijskega podjetja brez poseganja v člen 42(2). |
|
(27) |
Medsebojna povezanost kapitalskih trgov narekuje potrebo po zagotovitvi visoke kakovosti opravljenega dela revizorjev iz tretjih držav v zvezi s kapitalskim trgom Skupnosti. Zato morajo biti zadevni revizorji registrirani, da so vključeni v pregled zagotavljanja kakovosti ter sistem preiskav in sankcij. Odstopanja na podlagi vzajemnosti je treba omogočiti s poenotenim preverjanjem, ki ga v sodelovanju z državami članicami opravi Komisija. V vsakem primeru mora družbo, ki je izdala prenosljive vrednostne papirje na organiziranem trgu v smislu člena 4(1)(18) Direktive 2004/39/ES, zmeraj pregledati revizor, registriran v državi članici ali pod nadzorom pristojnih organov v tretji državi, iz katere prihaja revizor, če Komisija ali država članica prizna, da ta tretja država izpolnjuje zahteve, enakovredne zahtevam EU na področju načel nadzora, sistemov zagotavljanja kakovosti ter sistemov preiskave in sankcij, ter če je ta sporazum vzajemen. Če država članica meni, da je sistem zagotavljanja kakovosti tretje države enakovreden njenemu, to še ne pomeni, da morajo druge države članice sprejeti to oceno nacionalne enakovrednosti, niti s tem ne vpliva na odločbo Komisije. |
|
(28) |
Zapletenost revizij mednarodnih skupin zahteva dobro sodelovanje pristojnih organov držav članic in tistih v tretjih državah. Zato morajo države članice pristojnim organom tretjih držav prek pristojnih nacionalnih organov zagotoviti dostop do revizijskih delovnih dokumentov in drugih dokumentov. Da se zaščitijo pravice zadevnih strani ter da se hkrati pospeši dostop do teh dokumentov, bi morale države članice pristojnim organom tretjih držav, ki prejmejo soglasje nacionalnih pristojnih organov, omogočiti neposredni dostop. Eno od zadevnih meril za omogočanje dostopa je presoja izpolnjevanja zahtev, ki jih določi Komisija, s strani pristojnih organov v tretjih državah. V pričakovanju odločitve Komisije in brez poseganja v njeno odločitev lahko države članice ocenijo takšno ustreznost. |
|
(29) |
Razkritje podatkov iz členov 36 in 47 mora biti v skladu s pravili prenosa osebnih podatkov tretjim državam, določenimi v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (15). |
|
(30) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom 1999/468/ES in ob upoštevanju deklaracije Komisije in Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2002 o izvajanju zakonodaje o finančnih storitvah. Zato se ustanovi odbor, ki pomaga Komisiji. |
|
(31) |
Evropski parlament bi moral imeti tri mesece časa od prvega posredovanja osnutka predlogov sprememb in izvedbenih ukrepov za njihovo preučitev in oblikovanje mnenja. V nujnih in ustrezno utemeljenih primerih bi bilo možno ta čas skrajšati. Če pa Evropski parlament v tem času sprejme resolucijo, bi morala Komisija osnutek predlogov ali ukrepov ponovno preučiti. |
|
(32) |
Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive, morajo biti sprejeti v skladu s Sklepom 1999/468/ES. |
|
(33) |
V skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe, so ukrepi iz te direktive, ob zahtevanju uporabe enega sklopa mednarodnih računovodskih standardov, posodobitve zahtev o izobrazbi, opredelitve poklicne etike ter tehničnega izvajanja sodelovanja med pristojnimi organi držav članic in med temi organi in organi tretjih držav, potrebni za dosego ciljev nadaljnje okrepitve in usklajevanja kakovosti obvezne revizije v Skupnosti ter omogočanja sodelovanja med državami članicami in tretjimi državami za okrepitev zaupanja v obvezno revizijo. |
|
(34) |
Za zagotovitev večje preglednosti razmerja med zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem in revidirano družbo je treba Direktivi 78/660/EGS in 83/349/EGS spremeniti tako, da se zahteva razkritje stroškov revizije in stroškov storitev, ki niso povezane z revizijo v letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih. |
|
(35) |
Direktivo 84/253/EGS je treba razveljaviti, ker ne vsebuje celovitega sklopa pravil za zagotavljanje ustrezne revizijske infrastrukture, kot je javni nadzor, disciplinarni sistemi ter sistemi za zagotavljanje kakovosti, ter ker ne zagotavlja posebnih pravil za sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami na področju regulative. Za zagotovitev pravne varnosti pa mora biti jasno označeno, da se zakoniti revizorji in revizijska podjetja, določeni v skladu z Direktivo 84/253/EGS, štejejo za določene v skladu s to direktivo. |
|
(36) |
Zakoniti revizorji in revizijska podjetja so odgovorni za skrbno izvajanje svojega dela in zato morajo biti odgovorni za finančno škodo zaradi pomanjkanja potrebne skrbnosti. Vendar lahko na sposobnost revizorjev in revizijskih podjetij za pridobitev kritja poklicnega zavarovanja vpliva dejstvo, ali zanje velja neomejena finančna odgovornost. Komisija namerava proučiti te zadeve ob upoštevanju dejstva, da so režimi odgovornosti držav članic lahko bistveno različni — |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
POGLAVJE I
VSEBINA IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Vsebina
Ta direktiva vzpostavlja pravila v zvezi z obveznimi revizijami letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov.
Člen 2
Opredelitve pojmov
V tej direktivi veljajo naslednje opredelitve:
|
1) |
„obvezna revizija“ je revizija letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, če jo zahteva zakonodaja Skupnosti ; |
|
2) |
„zakoniti revizor“ je fizična oseba, ki jo v skladu s to direktivo odobrijo pristojni organi države članice za opravljanje obveznih revizij; |
|
3) |
„revizijsko podjetje“ je pravna oseba ali katera koli druga družba, ki jo v skladu s to direktivo pooblastijo pristojni organi države članice za opravljanje obveznih revizij ne glede na njeno pravno obliko; |
|
4) |
„revizijska družba tretje države“ je družba, ki izvaja ne glede na pravno obliko revizije letnih ali konsolidiranih računov družbe iz tretje države; |
|
5) |
„revizor tretje države“ je fizična oseba, ki izvaja revizije letnih ali konsolidiranih računov družbe iz tretje države; |
|
6) |
„revizor skupine“ je /so zakoniti revizor /zakoniti revizorji ali revizijsko podjetje/ revizijska podjetja , ki izvaja /izvajajo obvezno revizijo konsolidiranih računovodskih izkazov; |
|
7) |
„omrežje“ je večja struktura:
|
|
8) |
„podružnica revizijskega podjetja“ je vsako podjetje ne glede na njegovo pravno obliko, ki je z revizijskim podjetjem povezano s skupnim lastništvom, nadzorom in upravljanjem; |
|
9) |
„revizijsko poročilo“ je poročilo iz člena 51a Direktive 78/660/EGS in člena 37 Direktive 83/349/EGS, ki ga je izdal zakoniti revizor ali revizijsko podjetje; |
|
10) |
„pristojni organi“ so organi ali telesa, določena z zakonom, ki so pooblaščeni za zakonsko ureditev ter/ali nadzor zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij ali posebnih vidikov zakonske ureditve in/ali nadzora; sklicevanje na „pristojni organ“ v posebnem členu je sklicevanje na organ ali telo/telesa, odgovoren/odgovorna za funkcije v navedenem členu; |
|
11) |
„mednarodni revizijski standardi“ so Mednarodni revizijski standardi in z njimi povezana poročila in standardi , če so pomembni za obvezno revizijo; |
|
12) |
„mednarodni računovodski standardi“ so Mednarodni računovodski standardi (IAS), Mednarodni standardi za poročanje o finančnem položaju (IFRS) in pripadajoče razlage (Razlage SIC—IFRIC), poznejše spremembe teh standardov in pripadajoče razlage, prihodnji standardi in pripadajoče razlage, ki jih izda Uprava za mednarodne računovodske standarde (IASB); |
|
13) |
„družbe v javnem interesu“ so družbe, ki jih ureja zakonodaja države članice in ki lahko trgujejo z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu katere koli države članice v smislu člena 4(1), točka 18, Direktive 2004/39/ES, kreditne institucije v smislu člena 1, točka 1, Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (16) in zavarovalnice, kot je določeno v členu 2(1) Direktive 91/674/EGS. Države članice lahko za družbe javnega interesa imenujejo tudi druge družbe, na primer družbe, ki imajo zaradi svoje narave poslovanja, velikosti ali števila zaposlenih javni pomen; |
|
14) |
„zadruga“ je evropska zadruga, kot je določeno v členu 1 Uredbe Sveta (ES) št. 1435/2003 z dne 22. julija 2003 o statutu evropske zadruge (17) ali katera koli druga zadruga, za katero se na podlagi zakonodaje Skupnosti zahteva obvezna revizija, kot so kreditne institucije v smislu člena 1, točka 1, Direktive 2000/12/ES ter zavarovalnice iz člena 2(1) Direktive 91/674/EGS; |
|
15) |
„neizvajalec“ je vsaka fizična oseba, ki vsaj tri leta pred sodelovanjem pri urejanju sistema javnega nadzora ni izvajala obveznih revizij, ni imela volilnih pravic v revizijskem podjetju, ni bila članica upravnega ali poslovodnega telesa revizijskega podjetja in ni bila zaposlena v revizijskem podjetju ali kako drugače povezana z njim; |
|
16) |
„ključni revizijski partner/ključni revizijski partnerji“ je/so:
|
POGLAVJE II
ODOBRITEV, STALNO IZOBRAŽEVANJE IN MEDSEBOJNO PRIZNAVANJE
Člen 3
Potrditev zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij
1. Obvezne revizije izvajajo le zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, ki jih pooblasti država članica, ki zahteva obvezno revizijo.
2. Vsaka država članica imenuje pristojne organe, odgovorne za pooblaščanje zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij.
Pristojni organi so lahko strokovna združenja, če so predmet sistema javnega nadzora, kot ga predvideva ta Direktiva.
3. Brez poseganja v člen 11 pristojni organi držav članic kot zakonite revizorje lahko pooblastijo le fizične osebe, ki ustrezajo vsaj merilom, ki so določena v členih 4 in 6 do 10.
4. Pristojni organi držav članic kot revizijsko družbo lahko pooblastijo tiste družbe, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (a) do (d) spodaj. Države članice lahko postavijo dodatne zahteve le v zvezi s točko (c). Takšne zahteve morajo biti sorazmerne s cilji in ne smejo presegati nujnih potreb , in sicer:
|
a) |
fizične osebe, ki izvajajo obvezne revizije v imenu podjetja , morajo zadostiti vsaj pogojem iz člena 4 in členov 6 do 12 ter morajo biti pooblaščene kot zakoniti revizorji v zadevni državi članici ; |
|
b) |
večino volilnih pravic morajo imeti revizijska podjetja, ki jih pooblasti katerakoli država članica ali fizične osebe, ki morajo zadostiti vsaj pogojem iz člena 4 in členov 6 do12; države članice lahko določijo, da morajo biti take osebe pooblaščene tudi v drugi državi članici. Zaradi obveznih revizij zadrug in podobnih subjektov iz člena 45 Direktive 86/635/EGS lahko države članice vzpostavijo druge posebne določbe v zvezi z volilnimi pravicami; |
|
c) |
največ 75-odstotno večino članov upravnega ali poslovodnega telesa podjetja morajo sestavljati revizijska podjetja, ki jih pooblasti katerakoli država članica ali fizične osebe, ki morajo zadostiti vsaj pogojem iz člena 4 in členov od 6 do 12; države članice lahko določijo, da morajo biti take osebe pooblaščene tudi v kateri koli državi članici. Kjer tako telo nima več kot dveh članov, mora eden od članov izpolnjevati vsaj pogoje tega odstavka; |
|
d) |
podjetje izpolnjuje pogoje iz člena 4. |
Člen 4
Dobro ime
Pristojni organi države članice lahko pooblastijo le fizične osebe ali podjetja z dobrim imenom.
Člen 5
Preklic odobritve
1. Pooblastilo zakonitemu revizorju ali revizijskemu podjetju se prekliče, če je bilo dobro ime te osebe ali podjetja resno ogroženo. Države članice pa lahko določijo razumen rok za izpolnitev zahtev o dobrem imenu.
2. Pooblastilo revizijskega podjetja se prekliče, če kateri koli pogoj iz člena 3 (4), točki (b) in (c), ni izpolnjen. Države članice pa lahko določijo razumen rok za izpolnitev teh zahtev.
3. Kjer se potrditve zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja zaradi kakršnega koli razloga prekličejo, sporoči pristojni organ države članice, v kateri je bila pooblastitev preklicana, preklic in razloge za preklic ustreznim pristojnim organom držav članic, v katerih sta zakoniti revizor ali podjetje tudi pooblaščena in registrirana v registru omenjene države članice v skladu s členom 15(3).
Člen 6
Izobrazba
Brez poseganja v člen 11 se fizični osebi lahko odobri izvajanje obvezne revizije le, če izpolnjuje pogoje za vpis na univerzitetno stopnjo ali enakovredno raven in je zaključila tečaj teoretičnega usposabljanja, opravila praktično usposabljanje in izpit strokovne usposobljenosti, ki je enakovreden zaključnemu izpitu na univerzitetni ravni in ki ga organizira ali priznava zadevna država članica .
Člen 7
Preverjanje strokovne usposobljenosti
Preverjanje strokovne usposobljenosti iz člena 6 zagotavlja potrebno stopnjo teoretičnega znanja na področjih, ki so pomembna za obvezno revizijo, in sposobnost uporabe tega znanja v praksi. Vsaj del tega preverjanja mora biti pisen.
Člen 8
Preskus teoretičnega znanja
1. Preskus teoretičnega znanja, ki je del preverjanja, zajema zlasti naslednje teme:
|
a) |
splošna računovodska teorija in računovodska načela, |
|
b) |
pravne zahteve in standardi v zvezi s pripravo letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, |
|
c) |
mednarodni računovodski standardi, |
|
d) |
finančna analiza, |
|
e) |
stroškovno in poslovodno računovodstvo, |
|
f) |
obvladovanje tveganja in notranji nadzor, |
|
g) |
revizija ter strokovne spretnosti in znanja, |
|
h) |
pravne zahteve in strokovni standardi v zvezi z obvezno revizijo in zakonitimi revizorji, |
|
i) |
mednarodni revizijski standardi, |
|
(j) |
poklicna etika in neodvisnost. |
2. Zajema tudi vsaj naslednje teme, če so pomembne za revizijo:
|
a) |
pravo družb in upravljanje podjetij, |
|
b) |
pravo o plačilni nesposobnosti in podobnih postopkih, |
|
c) |
davčno pravo, |
|
d) |
civilno in gospodarsko pravo, |
|
e) |
pravo o socialni varnosti in zaposlovanju, |
|
f) |
informacijska tehnologija in računalniški sistemi, |
|
g) |
poslovna, splošna in finančna ekonomija, |
|
h) |
matematika in statistika, |
|
i) |
temeljna načela finančnega upravljanja podjetij. |
3. Komisija lahko v skladu s postopki iz člena 48(2), sprejme seznam tem, ki se vključijo v preskus teoretičnega znanja iz odstavka 1. Komisija bo pri sprejemanju teh izvedbenih ukrepov upoštevala razvoj revizije in revizorski poklic.
Člen 9
Oprostitve
1. Z odstopanjem od členov 7 in 8 lahko država članica določi, da je oseba, ki je opravila univerzitetno ali enakovredno preverjanje ali ima univerzitetno diplomo ali enakovredne kvalifikacije iz ene ali več tem iz člena 8, lahko oproščena preskusa teoretičnega znanja iz tem, ki jih zajema omenjeno preverjanje ali diploma.
2. Z odstopanjem od člena 7 lahko država članica določi, da je oseba, ki ima univerzitetno diplomo ali enakovredne kvalifikacije iz ene ali več tem iz člena 8, lahko oproščena preskusa, ali je sposobna uporabiti svoje teoretično znanje iz teh tem, če ji je bilo zagotovljeno praktično usposabljanje iz teh tem, potrjeno s preverjanjem ali diplomo, ki jo priznava država.
Člen 10
Praktično usposabljanje
1. Za zagotovitev sposobnosti uporabe teoretičnega znanja v praksi, katere preskus je vključen v preverjanje, pripravnik med drugim opravi najmanj triletno praktično usposabljanje na področju revizije letnih računovodskih izkazov, konsolidiranih računovodskih izkazov ali podobnih izkazov stanja. Vsaj dve tretjini praktičnega usposabljanja se opravita z zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem, odobrenim v kateri koli državi članici.
2. Države članice zagotovijo, da usposabljanje izvajajo osebe, ki nudijo ustrezna jamstva v zvezi s svojimi sposobnostmi zagotavljanja praktičnega usposabljanja.
Člen 11
Kvalifikacija z dolgoročnimi praktičnimi izkušnjami
Države članice lahko potrdijo za zakonitega revizorja osebo, ki ne izpolnjuje pogojev iz člena 6, če lahko on ali ona dokaže, da je:
|
a) |
15 let sodeloval /sodelovala v poklicnih dejavnostih, v katerih je pridobil /pridobila dovolj izkušenj na področju financ, prava in računovodstva, in je opravil izpit strokovne usposobljenosti iz člena 7, ali |
|
b) |
7 let sodeloval /sodelovala v poklicnih dejavnostih na teh področjih ter je opravil praktično usposabljanje iz člena 10 in izpit strokovne usposobljenosti iz člena 7 . |
Člen 12
Kombinacija praktičnega usposabljanja in teoretičnega usposabljanja
1. Države članice lahko zagotovijo, da se obdobja teoretičnega usposabljanja na področjih iz člena 8 štejejo k obdobju poklicne dejavnosti iz člena 11 pod pogojem, da je tako usposabljanje potrjeno z državno priznanim preverjanjem. Tako usposabljanje ne sme trajati manj kot eno leto in ne sme skrajšati obdobja poklicne dejavnosti za več kot štiri leta.
2. Obdobje strokovne dejavnosti in praktičnega usposabljanja ne sme biti krajše od tečaja teoretičnega in praktičnega usposabljanja iz člena 10.
Člen 13
Stalno izobraževanje
Država članica zagotavlja, da zakoniti revizorji odločajo o ustreznih programih stalnega izobraževanja za ohranitev teoretičnega znanja, strokovnih spretnosti in vrednosti na zadostni ravni in da je neizpolnjevanje zahtev stalnega izobraževanja predmet ustreznih sankcij iz člena 30.
Člen 14
Odobritev zakonitih revizorjev iz drugih držav članic
Pristojni organi držav članic uvedejo postopke za potrditev zakonitih revizorjev, ki so jih pooblastile druge države članice. V okviru teh postopkov je dovoljeno zahtevati zgolj preskus sposobnosti v skladu s členom 4 Direktive Sveta 89/48/EGS (18). Preskus , ki se opravlja v enem od jezikov, dovoljenih z jezikovnimi pravili, ki se uporabljajo v zadevni državi članici , preverja le ustrezno znanje zakonitega revizorja o pravu in o predpisih zadevnih držav članic, v kolikor je to pomembno za obvezno revizijo.
POGLAVJE III
REGISTRACIJA
Člen 15
Javni register
1. Države članice zagotovijo, da so zakoniti revizorji in revizijska podjetja vpisani v javnem registru v skladu s členoma 16 in 17. V izrednih okoliščinah lahko države članice razveljavijo zahteve, navedene v tem členu in členu 16 v zvezi z razkritjem le do mere, potrebne za ublažitev neizbežne in hude grožnje osebni varnosti katere koli osebe.
2. Države članice zagotovijo, da imajo vsi zakoniti revizorji in revizijska podjetja v javnem registru individualno številko. Podatki o registraciji se shranijo v register v elektronski obliki in so v elektronski obliki tudi dostopni javnosti.
3. Javni register vsebuje tudi ime in naslov organov, pristojnih za pooblastitev iz člena 3, zagotovitev kakovosti iz člena 29, preiskave in sankcije v zvezi z zakonitimi revizorji in revizijskimi podjetji iz člena 30 ter javni nadzor iz člena 32.
4. Države članice zagotovijo, da je javni register v celoti uporaben do (19).
Člen 16
Registracija zakonitih revizorjev
1. V zvezi z zakonitimi revizorji vsebuje javni register vsaj naslednje podatke:
|
a) |
ime, naslov in registracijsko številko; |
|
b) |
če je primerno, ime, naslov, spletni naslov in registracijsko številko revizijskega podjetja, v katerem je zakoniti revizor zaposlen ali s katerim je v partnerskem ali kakšnem drugem odnosu; |
|
c) |
vse ostale registracije zakonitih revizorjev pri pristojnih organih drugih držav članic in revizorjev v tretjih državah, vključno z imenom organa/imeni organov za registriranje ter, če je primerno, registracijsko številko/registracijske številke. |
2. Revizorji tretjih držav, registrirani v skladu s členom 45, so jasno prikazani v registru kot taki in ne kot zakoniti revizorji.
Člen 17
Registracija revizijskih podjetij
1. V zvezi z revizijskimi podjetji vsebuje javni register vsaj naslednje podatke:
|
a) |
ime, naslov in registracijsko številko; |
|
b) |
pravno obliko; |
|
c) |
podatke za vzpostavljanje stika s podjetjem, glavno kontaktno osebo in, kjer je primerno, spletni naslov; |
|
d) |
naslov vsakega urada v državi članici; |
|
e) |
ime in registracijsko številko vseh zakonitih revizorjev, zaposlenih v revizijskem podjetju, v partnerskem ali kakšnem drugem odnosu s tem podjetjem; |
|
f) |
imena in službeni naslovi vseh lastnikov ali delničarjev; |
|
g) |
imena in službeni naslovi vseh članov upravnega ali poslovodnega telesa; |
|
h) |
če je primerno, navedba članstva v omrežju ter seznam imen in naslovov včlanjenih podjetij in pridruženih podjetij ali navedba mesta, kjer so taki podatki javno dostopni; |
|
i) |
vse ostale registracije revizijskih podjetij pri pristojnih organih drugih držav članic in revizijskih enot v tretjih državah, vključno z imenom organa/imeni organov za registriranje in, kjer je primerno, registracijsko številko/registracijske številke. |
2. Revizorji tretjih držav, registrirani v skladu s členom 45, so jasno prikazani v registru kot taki in ne kot zakoniti revizorji.
Člen 18
Posodabljanje podatkov o registraciji
Države članice zagotovijo, da zakoniti revizorji in revizijska podjetja brez nepotrebnega odlašanja obvestijo pristojne organe, odgovorne za javni register, o vsaki spremembi podatkov iz javnega registra. Register je treba posodabljati po obvestilu brez nepotrebnega odlašanja.
Člen 19
Odgovornost za podatke o registraciji
Podatke, posredovane ustreznim pristojnim organom v skladu s členi 16, 17 in 18 , podpiše zakoniti revizor ali revizijsko podjetje. Kjer pristojni organ zagotovi podatke elektronsko, je to mogoče storiti na primer z elektronskim podpisom v skladu s členom 2, točka 1, Direktive 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis (20).
Člen 20
Jezik
1. Podatki, vpisani v javni register, se sestavijo v enem od jezikov, dovoljenih z jezikovnimi pravili, ki se uporabljajo v zadevni državi članici.
2. Države članice lahko dovolijo, da se podatki dodatno vpišejo v javni register v katerem koli uradnem jeziku/katerih koli uradnih jezikih Skupnosti. Države članice lahko zahtevajo prevod podatkov, ki mora biti potrjen.
V vseh primerih zadevna država članica zagotovi, da register pokaže, ali je prevod potrjen ali ne.
POGLAVJE IV
POKLICNA ETIKA , NEODVISNOST IN POSLOVNA SKRIVNOST
Člen 21
Poklicna etika
1. Države članice zagotovijo, da so vsi zakoniti revizorji in revizijska podjetja zavezani načelom poklicne etike . Ta opredeljujejo vsaj njihovo funkcijo zastopanja javnega interesa , njihovo poštenost in objektivnost ter njihovo strokovno usposobljenost in potrebno skrbnost.
2. Da se zagotovi zaupanje v revizorsko funkcijo in se zagotovi enotna uporaba odstavka 1, lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 48(2) sprejme izvedbene ukrepe v zvezi z načeli poklicne etike.
Člen 22
Neodvisnost in objektivnost
1. Države članice pri izvajanju obvezne revizije zagotavljajo, da je zakoniti revizor in /ali revizijsko podjetje neodvisno od revidirane družbe in ni na noben način vključeno v sprejemanje poslovodnih odločitev družbe .
2. Države članice zagotovijo, da zakoniti revizor ali revizorska družba obvezne revizije ne opravi, če obstaja kakršenkoli posredni ali neposredni finančni, poslovni, zaposlitveni ali drugi odnos med zakonitim revizorjem, revizijsko družbo ali mrežo (vključno z opravljanjem dodatnih storitev, ki niso povezana z revizijo in revidirano družbo), na osnovi katerega bi objektivna, razumna in obveščena tretja stranka zaključila, da je neodvisnost zakonitega revizorja ali revizorske družbe ogrožena. Če je neodvisnost zakonitega revizorja ali revizorske družbe ogrožena, na primer zaradi samopregledovanja, lastnega interesa ali zagovarjanja, domačnosti, zaupanja ali ustrahovanja, zakoniti revizor ali revizorska družba uporabi zaščitne ukrepe za zmanjšanje teh groženj. Zakoniti revizor ali revizorska družba obvezne revizije ne opravi, če so grožnje v primerjavi z uporabljenimi varovalnimi ukrepi tolikšne, da je neodvisnost kompromitirana.
Države članice razen tega zagotovijo, da zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, kar zadeva obvezne revizije družb javnega interesa in kjer je primerno za zaščito neodvisnosti zakonitega revizorja ali revizorskega podjetja, ne izvaja zakonite revizije v primeru samopregledovanja ali delovanja v lastnem interesu.
3. Države članice zagotovijo, da zakoniti revizor ali revizorska družba v revizijskih delovnih dokumentih zabeleži vse pomembne grožnje njegovi, njeni ali njihovi neodvisnosti in tudi zaščitne ukrepe sprejete za ublažitev teh groženj.
4. Da se zagotovi zaupanje v revizorsko funkcijo in enotno uporabo odstavkov 1 in 2, lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 48(2) sprejme izvedbene ukrepe na podlagi načel v zvezi s/z:
|
a) |
grožnjami in zaščitnimi ukrepi iz odstavka 3; |
|
b) |
okoliščinami, v katerih je pomen groženj iz odstavka 3 takšen, da ogroža neodvisnost zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja; |
|
c) |
vprašanjem, ali se lahko v primerih samopregledovanja in delovanja v lastnem interesu iz odstavka 2 izvajajo obvezne revizije ali ne. |
Člen 23
Zaupnost in poslovna skrivnost
1. Države članice zagotovijo, da so vsi podatki in dokumenti, do katerih imajo zakoniti revizorji in revizijska podjetja dostop, ko izvajajo obvezno revizijo, zaščiteni z ustreznimi pravili o zaupnosti in poslovni skrivnosti.
2. Zaupnost in pravila poslovne skrivnosti v zvezi z zakonitimi revizorji in revizijskimi podjetji ne ovirajo uveljavljanja uporabe določb te Direktive.
3. Kjer zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje nadomesti drug zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, zagotovi prejšnji zakoniti revizor ali revizijsko podjetje prihajajočim zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem dostop do vseh pomembnih podatkov v zvezi z revidirano družbo.
4. Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ki ne sodeluje več pri posamezni revizijski nalogi, ali prejšnji zakoniti revizor ali revizijsko podjetje je še vedno predmet določb odstavkov 1 in 2 ob upoštevanju te revizijske naloge.
Člen 24
Neodvisnost in objektivnost zakonitih revizorjev, ki izvajajo obvezno revizijo v imenu revizijskih podjetij
Države članice zagotovijo, da lastniki ali delničarji revizijskega podjetja ter člani upravnih, poslovodskih in nadzornih organov takšnega podjetja ali pridruženega podjetja ne posredujejo pri izvajanju obvezne revizije na noben način, ki bi ogrozil neodvisnost in objektivnost zakonitega revizorja, ki izvaja obvezno revizijo v imenu revizijskega podjetja.
Člen 25
Revizijske pristojbine
Države članice zagotovijo vzpostavitev ustreznih pravil, ki zagotavljajo, da revizijske pristojbine:
|
a) |
ne določa ali nanje ne vpliva zagotavljanje dodatnih storitev, izvedenih za revidirano družbo; |
|
b) |
ne morejo temeljiti na nobeni obliki naključja. |
POGLAVJE V
REVIZIJSKI STANDARDI IN POROČANJE O REVIZIJI
Člen 26
Revizijski standardi
1. Države članice od zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij zahtevajo, da izvajajo obvezne revizije v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi, ki jih je Komisija sprejela v skladu s postopkom iz člena 48(2). Države članice lahko uporabijo nacionalni revizijski standard, dokler Komisija ne sprejme mednarodnega revizijskega standarda, ki zadeva isto področje. Sprejeti mednarodni revizijski standardi se objavijo v celoti v vsakem od uradnih jezikov Skupnosti v Uradnem listu Evropske unije.
2. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 48(2) sprejme odločitev o uporabnosti mednarodnih revizijskih standardov v Skupnosti. Komisija sprejme le mednarodne revizijske standarde za uporabo v Skupnosti v primeru, če:
|
a) |
so splošno mednarodno sprejeti in razviti s primerno predpisanim postopkom, javnim nadzorom in preglednostjo; in |
|
b) |
prispevajo visoko stopnjo verodostojnosti in kvalitete letnim ali konsolidiranim računovodskim izkazom v skladu z načeli iz člena 2(3) Direktive 78/660/EGS in člena 16(3) Direktive 83/349/EGS; ter |
|
c) |
koristijo splošnemu evropskemu interesu. |
3. Države članice lahko predpišejo revizijske postopke ali dodatne zahteve ali v izjemnih primerih izločijo del mednarodnih revizijskih standardov , če ta potreba izhaja iz posebnih nacionalnih pravnih zahtev obvezne revizije. Države članice zagotovijo, da so ti revizorski postopki ali zahteve v skladu z določbami iz odstavka 2, točki (b) in (c), ter jih pred njihovim sprejetjem sporočijo Komisiji in državam članicam. V izjemnem primeru izločitve delov mednarodnega revizijskega standarda sporočijo države članice posebne nacionalne pravne zahteve in temelje za njihovo ohranitev Komisiji in drugim državam članicam vsaj šest mesecev pred sprejetjem na nacionalni ravni ali v primerih zahtev, ki so že obstajale ob sprejetju mednarodnega revizijskega standarda, najpozneje v treh mesecih po sprejetju ustreznega mednarodnega revizijskega standarda .
4. Države članice lahko uvedejo dodatne zahteve v zvezi z obvezno revizijo letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov za obdobje dveh let po preteku obdobja prenosa, navedenega v členu 53(1).
Člen 27
Obvezna revizija konsolidiranih računovodskih izkazov
Države članice zagotovijo, da v primeru obvezne revizije konsolidiranih računovodskih izkazov skupine podjetij:
|
a) |
skupinski revizor nosi popolno odgovornost za revizijsko poročilo o konsolidiranih računovodskih izkazih; |
|
b) |
revizor celotne skupine izvaja pregled in ohrani dokumentacijo svojega pregleda revizijskega dela, ki ga je opravil /so ga opravili revizor/revizorji iz tretjih držav, zakoniti revizor/zakoniti revizorji, revizijska družba/revizijske družbe ali revizorsko podjetje/revizorska podjetja za revizije skupin. Dokumentacija, ki jo ohrani revizor skupine, je namenjena za primeren pregled dela skupinskega revizorja, ki ga izvede ustrezni pristojni organ ; |
|
c) |
ko zakoniti revizor/revizorji ali revizijska družba/revizijske družbe iz tretje države, s katero ni bil sklenjen sporazum o sodelovanju iz člena 47, revidirajo del skupine podjetij , je revizor celotne skupine odgovoren, da organom za javni nadzor zagotovi dokumentacijo revizijskega dela, ki ga je izvajal/so ga izvajali revizor/revizorji ali revizijska družba/revizijske družbe iz tretje države, vključno z delovnimi dokumenti skupinske revizije. Za takšno zagotovitev ohrani skupinski revizor kopijo takšne dokumentacije ali se na zahtevo dogovori z revizorjem/revizorji ali revizijsko družbo/revizijskimi družbami o svojem ustreznem in neomejenem dostopu ali kako drugače ukrepa . Če je prenos delovnih dokumentov iz tretje države skupinskemu revizorju preprečen zaradi pravnih ali drugih ovir, vključuje dokumentacija, ki jo je ohranil skupinski revizor, dokazila, da je izvedel/izvedla ustrezne postopke za pridobitev dostopa do revizijske dokumentacije, ter pri ovirah, ki niso pravne in izvirajo iz državne zakonodaje, dokazila o takšni oviri. |
Člen 28
Poročanje o reviziji
1. Kjer revizijsko podjetje izvaja obvezno revizijo, podpiše revizijsko poročilo zakoniti revizor/revizorji, ki izvaja/izvajajo obvezno revizijo v imenu revizijskega podjetja. V izrednih okoliščinah lahko države članice določijo, da tega podpisa ni treba razkriti javnosti, če bi to predstavljalo neizbežno in pomembno grožnjo osebni varnosti katere koli osebe. V vsakem primeru se ime vključene osebe/imena vključenih oseb sporoči ustreznim pristojnim organom.
2. Ne glede na člen 51a(1) Direktive 78/660/EGS in v primeru, da Komisija ni sprejela revizijskega poročila o skupnih standardih v skladu s členom 26(1), lahko Komisija v skladu s postopki iz člena 48(2), da se izboljša zaupanje javnosti v revizijsko funkcijo , sprejme revizijsko poročilo o skupnih standardih za letne ali konsolidirane računovodske izkaze, ki so bili pripravljeni v skladu z odobrenimi mednarodnimi računovodskimi standardi.
POGLAVJE VI
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI
Člen 29
Sistemi zagotavljanja kakovosti
1. Države članice zagotovijo, da so vsi zakoniti revizorji in revizijska podjetja predmet sistema zagotavljanja kakovosti, ki izpolnjujejo vsaj naslednja merila:
|
a) |
sistem zagotavljanja kakovosti mora biti organiziran tako, da je neodvisen od pregledanih zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij ter je predmet javnega nadzora, kot je opisano v Poglavju VIII; |
|
b) |
financiranje sistema zagotavljanja kakovosti mora biti varno in brez vsakega možnega neprimernega vpliva zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij; |
|
c) |
sistem zagotavljanja kakovosti mora imeti ustrezna sredstva; |
|
d) |
osebe, ki izvajajo preglede zagotavljanja kakovosti morajo biti ustrezno strokovno usposobljene in imeti izkušnje na področju obvezne revizije in finančnega poročanja ter morajo biti posebno usposobljene za preglede zagotavljanja kakovosti; |
|
e) |
izbira izvedencev za posebne naloge pregleda zagotavljanja kakovosti mora biti izvedena v skladu z objektivnim postopkom, zasnovanim tako, da se zagotovi, da med izvedenci in zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem, ki se pregleduje, ni navzkrižij interesov; |
|
f) |
preverjanje kakovosti skupaj z ustreznim testiranjem izbranih revizijskih dokumentov, mora vključevati oceno skladnosti z uporabljenimi revizijskimi standardi in zahtevami za neodvisnost , s količino in kakovostjo porabljenih sredstev, zaračunanimi revizijskimi pristojbinami notranjega nadzornega sistema kakovosti revizijskega podjetja ; |
|
g) |
rezultat pregleda zagotavljanja kakovosti mora biti sestava poročila, ki vsebuje glavne ugotovitve pregleda zagotavljanja kakovosti; |
|
h) |
pregled zagotavljanja kakovosti je treba izvajati vsaj vsakih šest let; |
|
i) |
skupni rezultati sistema zagotavljanja kakovosti morajo biti objavljeni enkrat na leto; |
|
j) |
zakoniti revizor ali revizijsko podjetje v razumnem obdobju spremlja priporočila pregledov kakovosti. |
Če priporočil, ki veljajo za točko (j), zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ne sprejme v razumnem obdobju, postane, če je primerno, predmet sistema disciplinskega ukrepa ali sankcije iz člena 30.
2. V skladu s postopki iz člena 48(2) Komisija lahko sprejme izvedbene ukrepe , da se izboljša zaupanje javnosti v revizijsko funkcijo in zagotovi enotna uporaba odstavka (1)(a) in (b) ter odstavka (1)(e) do (j) .
POGLAVJE VII
PREISKAVE IN SANKCIJE
Člen 30
Sistemi preiskav in sankcij
1. Države članice zagotovijo učinkovite sisteme preiskav in sankcij za odkrivanje, popravljanje in preprečevanje neustreznega opravljanja obvezne revizije.
2. Brez poseganja v nacionalne ureditve civilne odgovornosti, države članice predvidijo primerne sankcije , ali sankcije opozorilne narave za revizorje in revizijska podjetja, če se obvezne revizije ne izvajajo v skladu s predpisi, sprejetimi za izvajanje te direktive.
3. Države članice določijo, da so sprejeti ukrepi ali sankcije proti zakonitim revizorjem in revizijskim podjetjem primerno predstavljeni javnosti. Sankcije morajo vključevati možnost preklica pooblastil.
Člen 31
Odgovornost revizorjev
Komisija pred koncem leta 2006 predloži poročilo o vplivu veljavnih pravil o nacionalni odgovornosti na izvajanje obveznih revizij na evropskih kapitalskih trgih in o zavarovalnih pogojih za zakonite revizorje in revizijska podjetja, vključno z analizo omejitev finančne odgovornosti. Komisija se, kjer je primerno, posvetuje z javnostjo. Glede na to poročilo predloži Komisija, če je primerno, priporočila državam članicam.
POGLAVJE VIII
JAVNI NADZOR IN UREDITVENI PREDPISI MED DRŽAVAMI ČLANICAMI
Člen 32
Načela javnega nadzora
1. Države članice organizirajo učinkovit sistem javnega nadzora za zakonite revizorje in revizijska podjetja na podlagi načel iz odstavkov od 2 do 7.
2. Vsi zakoniti revizorji in revizijska podjetja morajo biti predmet javnega nadzora.
3. Sistem javnega nadzora morajo voditi osebe, ki niso zaposlene na tem področju, vendar so usposobljene za delo na področju obvezne revizije. Vendar pa lahko države članice dovolijo manjšemu številu zaposlenih na tem področju, da sodelujejo pri upravljanju sistema javnega nadzora. Osebe, vključene v upravljanje sistema javnega nadzora,, morajo biti izbrane z neodvisnim in preglednim imenovanjem.
4. Sistem javnega nadzora ima temeljno odgovornost za nadzor naslednjega:
|
a) |
potrditve in registracije zakonitega revizorja ter revizijskih podjetij in |
|
b) |
sprejetja etičnih standardov, standardov notranjega nadzora kakovosti revizijskih podjetij in revizij ter |
|
c) |
stalnega izobraževanja, zagotavljanja kakovosti in preiskovalnih ter disciplinarnih sistemov. |
5. Sistem javnega nadzora mora imeti pravico, da po potrebi opravi preiskave zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij, ter pravico, da ustrezno ukrepa.
6. Sistem javnega nadzora mora biti pregleden. To vključuje objavo letnih načrtov dela in poročil o delu.
7. Sistem javnega nadzora mora biti ustrezno financiran. Financiranje sistema javnega nadzora mora biti varno in brez vsakega neprimernega vpliva zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij.
Člen 33
Sodelovanje med sistemi javnega nadzora na ravni Skupnosti
Države članice zagotovijo, da ureditveni predpisi za sisteme javnega nadzora omogočajo učinkovito sodelovanje na ravni Skupnosti med službami nadzora držav članic. S tem namenom oblikujejo države članice posebno telo, odgovorno za sodelovanje .
Člen 34
Vzajemno priznanje ureditvenih predpisov med državami članicami
1. Ureditveni predpisi držav članic morajo upoštevati načelo ureditve in nadzora matične države, v kateri je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje odobren in v kateri ima revidirana družba sedež.
2. V primeru obvezne revizije konsolidiranih računovodskih izkazov država članica, ki zahteva obvezno revizijo, ne more naložiti dodatnih zahtev v zvezi z obvezno revizijo glede registracije, pregleda zagotavljanja kakovosti, revizijskih standardov, etike in neodvisnosti za zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje, ki izvaja obvezno revizijo hčerinske družbe, ustanovljene v drugi državi članici.
3. V primeru podjetja, katerega vrednostni papirji so na reguliranem trgu v drugi državi članici, kot sedež podjetja, država članica, v kateri se trguje z vrednostnimi papirji, ne more naložiti dodatnih zahtev v zvezi z obvezno revizijo glede registracije, pregleda zagotavljanja kakovosti, revizijskih standardov, etike in neodvisnosti zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, ki izvaja obvezno revizijo letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov podjetja.
Člen 35
Imenovanje pristojnih organov
1. Države članice imenuje enega ali več pristojnih organov za izvajanje nalog, določenih s to direktivo. Države članice obvestijo Komisijo o svojem imenovanju.
2. Pristojni organi morajo biti organizirani tako, da ne pride do navzkrižja interesov.
Člen 36
Poslovna skrivnost in regulativno sodelovanje držav članic
1. Pristojni organi držav članic, odgovorni za pooblastitev, registracijo, zagotovitev kakovosti, inšpekcijo in disciplino, medsebojno sodelujejo, kadar je potrebno, za namen izvajanja posameznih dolžnosti v skladu z Direktivo. Pristojni organi v državi članici, odgovorni za pooblastilo, registracijo, zagotovitev kakovosti, inšpekcijo in disciplino, pomagajo pristojnim organom v drugih državah članicah. Še zlasti si pristojni organi izmenjujejo podatke in sodelujejo v preiskavah povezanih z izvedbo obveznih revizij.
2. Obveznost varovanja poslovne skrivnosti velja za vse osebe, ki so ali so bile zaposlene pri pristojnih organih. Podatki, za katere velja poslovna skrivnost, se ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali organu, razen z zakonom, uredbo ali upravnimi postopki države članice.
3. Odstavek 2 pristojnim organom ne preprečuje izmenjave zaupnih podatkov. Za tako izmenjane podatke velja uradna tajnost, ki jo morajo spoštovati osebe, ki so ali so bile zaposlene v pristojnih organih.
4. Pristojni organi, če se tako od njih zahteva in brez nepotrebnega odlašanja, zagotovijo podatke za namen, določen v odstavku 1. Kjer je potrebno, naprošeni pristojni organi, ki sprejmejo take zahteve, brez nepotrebnega odlašanja izvedejo potrebne ukrepe, da zberejo zahtevane podatke. Če naprošeni pristojni organ ne more zagotoviti zahtevanih podatkov brez nepotrebnega odlašanja, obvesti o ovirah pristojni organ, ki je za podatke zaprosil. Za tako izmenjane podatke velja uradna tajnost, ki jo morajo spoštovati osebe, ki so ali so bile zaposlene v pristojnih organih, ki so prejeli podatke.
Pristojni organ lahko prošnjo za posredovanje podatkov zavrne v naslednjih primerih:
|
a) |
posredovanje podatkov lahko negativno vpliva na suverenost, varnost ali javni red naslovljene države ali krši nacionalna varnostna pravila, ali |
|
b) |
pred organi naslovljene države so sproženi sodni postopki v zvezi z enakimi dejanji in proti istim zakonitim revizorjem ter revizijskim podjetjem, ali |
|
c) |
pristojni organi naslovljene države so izrekli zaključno sodbo proti tem osebam zaradi enakih dejanj. |
Brez poseganja v odgovornosti, ki so predmet sodnega postopka, dobijo pristojni organi podatke v skladu z odstavkom 1, ki jih lahko uporabijo le za opravljanje svojega dela na podlagi te direktive in v okviru upravnih ali sodnih postopkov, ki izrecno veljajo za opravljanje tega dela.
5. Kjer je pristojni organ prepričan, da se izvajajo ali so se izvajale dejavnosti v nasprotju s to direktivo na ozemlju druge države članice, o tem kar najbolj natančno obvesti pristojni organ druge države članice. Pristojni organ druge države članice ustrezno ukrepa. O rezultatu in vmesnih dogodkih kar najbolje obvesti pristojni organ, ki je prijavil nepravilnosti.
6. Pristojni organ ene države članice lahko tudi zahteva, da pristojni organ druge države članice izvede preiskavo v svoji državi.
Lahko tudi zahteva, da njegovo osebje v času preiskave spremlja osebje pristojnega organa druge države članice.
Preiskava je v celoti predmet nadzora države članice, na ozemlju katere poteka preiskava.
Pristojni organi lahko zavrnejo zahtevo po izvedbi preiskave, določene v prvem pododstavku, ali zahtevo po tem, da njihovo osebje spremlja osebje pristojnega organa druge države članice, kot je to določeno v drugem pododstavku, če bi taka preiskava škodljivo vplivala na suverenost, varnost ali javni red naslovljene države, ali pa če so že sproženi postopki v zvezi z enakimi dejavnostmi in proti istim osebam pred organi naslovljene države, ali pa je sodba proti takim osebam za enaka dejanja že izrečena s strani pristojnih organov naslovljene države.
7. V skladu s postopkom iz člena 48(2) Komisija lahko sprejme izvedbene ukrepe, da bi olajšala sodelovanje med pristojnimi organi na področju izmenjave podatkov in načinov čezmejnega preiskovanja, ki so določeni v odstavkih od 2 do 4.
POGLAVJE IX
IMENOVANJE, ODPUŠČANJE IN KOMUNIKACIJA
Člen 37
Imenovanje zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij
1. Zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje imenuje skupščina delničarjev ali člani revidirane družbe .
2. Države članice lahko dopuščajo druge sisteme ali načine za imenovanje zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, če so ti sistemi ali načini oblikovani za zagotavljanje neodvisnosti zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja od izvršnih članov upravnega odbora ali vodstvenega odbora revidirane družbe.
Člen 38
Odpust ali odstop zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij
1. Države članice zagotovijo, da odpust zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij temelji zgolj na utemeljenih razlogih; razhajanje mnenj o računovodskih obravnavah ali revizijskih postopkih ni utemeljen razlog za odpust.
2. Države članice zagotovijo, da revidirana družba in zakoniti revizor ali revizijsko podjetje obvestita organ ali organe, ki so odgovorni za javni nadzor, o preklicu pooblastil ali o odstopu v času imenovanja in predložita ustrezno razlago razlogov preklica ali odstopa.
Člen 39
Uporaba za družbe v javnem interesu, ki niso navedene
Države članice lahko izključijo družbe v javnem interesu, ki niso izdale prenosljivih vrednostnih papirjev, s katerimi se lahko trguje na organiziranem trgu v smislu člena 4(1), točka 18, Direktive 2004/39/ES, in njihovega zakonitega revizorja/zakonite revizorje ali revizijsko podjetje/revizijska podjetja iz ene ali več zahtev iz tega poglavja.
POGLAVJE X
POSEBNE DOLOČBE ZA OBVEZNE REVIZIJE DRUŽB JAVNEGA INTERESA
Člen 40
Poročilo o preglednosti
1. Države članice zagotovijo, da zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, ki izvajajo obvezno revizijo/obvezne revizije družb v javnem interesu, na svoji spletni strani objavijo, v treh mesecih po koncu vsakega finančnega leta, letno poročilo o preglednosti, ki vsebuje vsaj:
|
a) |
opis pravne strukture in lastništva; |
|
b) |
kjer revizijsko podjetje pripada omrežju, opis omrežja in pravno ter strukturno ureditev omrežja; |
|
c) |
opis upravne strukture revizijskega podjetja; |
|
d) |
opis sistema notranjega nadzora kakovosti revizijskega podjetja in izjavo upravnega ali poslovodnega organa o učinkovitosti delovanja; |
|
e) |
navedbo, kdaj je bilo opravljeno zadnje preverjanje kakovosti iz člena 29 ; |
|
f) |
seznam družb javnega interesa, za katere je revizijsko podjetje v zadnjem letu izvedlo obvezno revizijo; |
|
g) |
izjavo o neodvisnosti praks podjetja, ki potrjuje tudi, da je bil opravljen notranji pregled predpisane neodvisnosti; |
|
h) |
izjavo o politiki revizijskega podjetja v zvezi s stalnim izobraževanjem zakonitih revizorjev iz člena 13; |
|
i) |
finančne podatke, ki kažejo na pomembnost revizijskega podjetja, kot so skupni promet, razdeljen v pristojbine od obveznih revizij letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov ter pristojbine za druge zavarovalniške storitve, svetovalne storitve v zvezi z davki in druge storitve, ki niso povezane z revizijo; |
|
j) |
podatki o osnovi za prejemke partnerjev. |
V izrednih okoliščinah lahko države članice razveljavijo zahteve iz točke (f) do mere, potrebne za ublažitev neizbežne in pomembne grožnje osebni varnosti katere koli osebe.
2. Poročilo o preglednosti podpisuje zakoniti revizor ali revizijsko podjetje , odvisno od primera . To je na primer mogoče storiti z elektronskim podpisom v skladu s členom 2 (1) Direktive 1999/93/ES.
Člen 41
Revizijski odbor
1. Družbe v javnem interesu morajo imeti revizijsko komisijo. Države članice določijo, ali revizijsko komisijo sestavljajo neizvršilni člani upravnega telesa in/ ali člani nadzornega telesa revidirane družbe in/ali člani, ki jih imenuje skupščina delničarjev revidirane družbe. Vsaj en član notranje revizijske komisije mora biti neodvisen in mora razpolagati z ustreznimi znanji s področja računovodstva in/ali revizije.
Države članice lahko omogočijo, da lahko v družbah v javnem interesu, ki izpolnjujejo merila iz člena 2(1), točka (f), Direktive 2003/71/ES (21) , funkcije, dodeljene notranji revizijski komisiji izvaja upravno ali nadzorno telo kot celota; pri čemer predsednik takšnega telesa, če je izvršni član, ni predsednik notranje revizijske komisije.
2. Brez poseganja v odgovornost članov upravnega, poslovodskega ali nadzornega telesa ali drugih članov, ki jih imenuje skupščina delničarjev revidirane družbe, notranja revizijska komisija med drugim:
|
a) |
spremlja postopek poročanja o finančnem položaju; |
|
b) |
spremlja učinkovitost notranjega nadzora družbe, po potrebi notranjo revizijo, in sisteme za obvladovanje tveganja; |
|
c) |
nadzira obvezno revizijo letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov; |
|
d) |
pregleduje in spremlja neodvisnost zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja in še zlasti zagotavljanje dodatnih storitev revidirani družbi . |
3. Predlog upravnega telesa ali nadzornega odbora v družbah v javnem interesu za imenovanje zakonitega revizorja temelji na priporočilu notranje revizijske komisije.
4. Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje mora obveščati revizijsko komisijo o ključnih zadevah v zvezi z obvezno revizijo, še posebej o bistvenih pomanjkljivosti v interni kontroli poročanja o finančnem položaju.
5. Države članice lahko dovolijo ali določijo, da se določbe iz odstavkov 1 do 4 ne uporabljajo za organe javnega interesa, ki imajo telo, ki opravlja enakovredne funkcije kot revizijska komisija ter je bilo ustanovljeno in deluje v skladu z določbami, veljavnimi v državi članici, kjer je organ, ki ga je treba revidirati, registriran. V tem primeru organ razkrije, katero telo izvaja te funkcije in kako je sestavljeno.
6. Države članice lahko iz obveznosti, da imajo revizijsko komisijo, izvzamejo:
|
a) |
družbe javnega interesa, ki so hčerinska podjetja, kot je določeno v členu 1 Direktive 83/349/EGS, če podjetje izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1 do 4 na ravni skupine; |
|
b) |
družbe v javnem interesu, ki so kolektivna naložbena podjetja v smislu člena 1(2) Direktive 85/611/EGS; Države članice lahko izvzamejo tudi družbe v javnem interesu, katerih edini cilj so skupne naložbe kapitala, zagotovljene s strani javnosti, ki delujejo v skladu z načelom širjenja tveganja in si ne prizadevajo za pravno ali poslovno nadzorovanje katerega koli izdajatelja njenih temeljnih naložb, pri čemer so ta kolektivna naložbena podjetja pooblaščena in jih nadzorujejo pristojni organi ter imajo depozitarja, ki opravlja funkcije, enakovredne tistim iz Direktive 85/611/EGS; |
|
c) |
družbe v javnem interesu, katerih edina naloga je delovati kot izdajatelj zavarovanih vrednostnih papirjev, kot je določeno v členu 2(5) Uredbe Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES (22) ; v takšnih primerih države članice zahtevajo, da družba javnosti sporoči razloge, zakaj meni, da ni ustrezno imeti revizijske komisije ali upravnega ali nadzornega telesa, pooblaščenega za opravljanje funkcij revizijske komisije; |
|
d) |
kreditne institucije v smislu člena 1(1) Direktive 2000/12/ES, katerih delnice nimajo dovoljenja za trgovanje na organiziranem trgu nobene države članice v smislu člena 4(1), točka 18, Direktive 2004/39/ES in ki so, na nepretrgan in stalen način, izdajale le dolžniške vrednostne papirje, če skupna nominalna vrednost vseh takšnih dolžniških vrednostnih papirjev ostane pod 100 000 000 eurov, in niso objavile prospekta v skladu z Direktivo 2003/71/ES. |
Člen 42
Neodvisnost
1. Poleg določb v členih 22 in 24 morajo države članice zagotoviti, da zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, ki opravljajo obvezne revizije družb v javnem interesu:
|
a) |
vsako leto revizijski komisiji pisno potrdijo njihovo neodvisnost od revidirane družbe javnega interesa; |
|
b) |
vsako leto predložijo revizijski komisiji vse dodatne storitve, ki se zagotovijo revidirani družbi; in |
|
c) |
razpravljajo z revizijsko komisijo o grožnjah njihovi neodvisnosti in zaščitnih ukrepih za ublažitev teh groženj, kot so jih dokumentirali v skladu s členom 22(3). |
2. Države članice zagotovijo, da ključni revizijski partner/partnerji, odgovoren/odgovorni za izvajanje zakonitih revizij kroži/krožijo znotraj revizij najpozneje po sedmih letih od datuma imenovanja in se mu/jim dovoli, da ponovno sodeluje/sodelujejo pri reviziji revidirane družbe po najmanj dveh letih.
3. Zakonitemu revizorju ali ključnemu partnerju za revizijo, ki izvaja obvezno revizijo po pooblastilu revizijskega podjetja, ni dovoljeno prevzeti pomembnega vodstvenega položaja v revidirani družbi pred pretekom najmanj dveh let po njegovem ali njenem odstopu z mesta zakonitega revizorja ali ključnega partnerja pri reviziji.
Člen 43
Zagotavljanje kakovosti
Pregled kakovosti iz člena 29 za zakonite revizorje ali revizijska podjetja, ki izvajajo obvezne revizije družb javnega interesa, mora biti opravljen najkasneje vsaka tri leta .
POGLAVJE XI
MEDNARODNI VIDIKI
Člen 44
Odobritev revizorjev iz tretjih držav
1. Pristojni organi države članice lahko pod pogojem vzajemnosti dodelijo pooblastila revizorju iz tretje države, če je oseba priskrbela dokaz, da izpolnjuje zahteve, ki so enakovredne tistim iz členov 4 in 6 do 13.
2. Pristojni organi države članice pred dodelitvijo pooblastila revizorju iz tretje države, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 1, upoštevajo zahteve, določene v členu 14.
Člen 45
Registracija in nadzor revizorjev in revizijskih družb tretjih držav
1. Pristojni organi države članice registrirajo v skladu s členi od 15 do 17 vse revizorje in revizijske družbe tretje države, ki predstavijo revizijsko poročilo v zvezi z letnimi ali konsolidiranimi računovodskimi izkazi družbe , ki je registrirana zunaj Skupnosti in katere prenosljivi vrednostni papirji so sprejeti za trgovanje na organiziranem trgu zadevne države članice v skladu s členom 4(1), točka 18 Direktive 2004/39/ES, razen ko je družba izdajatelj izključno dolžniških vrednostnih papirjev, sprejetih za trgovanje na organiziranem trgu države članice v skladu s členom 2(1)b Direktive 2004/109/ES (23) (preglednost), katerih nominalna vrednost na enoto je najmanj 50 000 evrov ali, v primeru dolžniških vrednostnih papirjev, izraženih v ustrezni protivrednosti v drugi valuti, enakovrednih vsaj 50 000 evrov na dan izdaje.
2. Uporabita se člena 18 in 19 .
3. Države članice vključijo registrirane revizorje in revizijske družbe tretjih držav v svoj sistem nadzora, v svoj sistem zagotavljanja kakovosti ter v svoje sisteme preiskav in sankcij. Države članice lahko izključijo revizorje in revizijske družbe tretjih držav iz sistema zagotavljanja kakovosti, če je druga država članica, ali sistem zagotavljanja kakovosti tretje države, ki je bil ocenjen za enakovrednega v skladu s členom 46, že izvedel pregled kakovosti revizorja ali revidirane družbe tretje države v zadnjih treh letih.
4. Brez poseganja v člen 46 revizijska poročila v zvezi z letnimi ali konsolidiranimi računovodski izkazi iz odstavka 1, ki jih izdajo revizorji ali revizijske družbe tretjih držav , ki niso registrirane v državi članici, nimajo pravnih posledic v zadevni državi članici.
5. Države članice lahko registrirajo revizijska podjetja iz tretjih držav, če:
|
a) |
izpolnjujejo pogoje, ki so enakovredni tistim iz člena 3(3); |
|
b) |
večina članov upravnega ali poslovodnega telesa revizijske družbe tretje države izpolnjuje pogoje, ki so enakovredni tistim iz členov od 4 do 10; |
|
c) |
revizor tretje države , ki izvaja revizijo v imenu revizijske družbe tretje države , izpolnjuje pogoje, ki so enakovredni tistim iz členov od 4 do 10; |
|
d) |
se revizije letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov iz odstavka 1 izvajajo v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi iz člena 26 in tudi v skladu z zahtevami, določenimi v členih 22, 24 in 25 ali z enakovrednimi standardi in zahtevami ; |
|
e) |
na svoji spletni strani objavijo letno poročilo o preglednosti, ki vključuje podatke iz člena 40, ali izpolnjujejo enakovredno zahtevo po razkritju. |
6. Da se zagotovi enotna uporaba odstavka 5, točka (d), oceni Komisija v sodelovanju z državami članicami enakovrednost iz odstavka 5(d) in jo določi v skladu s postopkom iz člena 48(2). V času sprejemanja odločitve s strani Komisije lahko države članice ocenijo enakovrednost iz odstavka 1, dokler Komisija ne sprejme odločitve.
Člen 46
Odstopanje v primeru enakovrednosti
1. Države članice lahko na podlagi vzajemnosti razveljavijo ali spremenijo zahteve v členu 45(1) in (3) le, če so revizijske družbe ali revizorji tretjih držav , vključeni v sisteme javnega nadzora, zagotavljanja kakovosti, preiskav in sankcij, ki izpolnjujejo zahteve, enakovredne tistim v členih 29, 30 in 31 .
2. Da se zagotovi enotna uporaba odstavka 1, oceni Komisija v sodelovanju z državami članicami enakovrednost iz odstavka 1 in jo določi v skladu s postopkom iz člena 48(2). Države članice lahko ocenijo enakovrednost iz odstavka 1 ali se zanesejo na ocene drugih držav članic, dokler Komisija ne sprejme odločitve. Če Komisija odloči, da zahteva po preglednosti iz odstavka 1 ni usklajena, lahko zadevnim revizijskim družbam dovoli opravljanje revizijskih dejavnosti v skladu z ustreznimi zahtevami države članice v ustreznem prehodnem obdobju.
3. Države članice sporočijo Komisiji:
|
a) |
svojo oceno enakovrednosti iz odstavka 2, in; |
|
b) |
glavne elemente dogovorov o sodelovanju s tretjimi državami in njihovimi sistemi javnega nadzora, zagotavljanja kakovosti ter preiskave in sankcij, na podlagi odstavka 1. |
Člen 47
Sodelovanje s pristojnimi organi iz tretjih držav
1. Države članice lahko pristojnim organom tretje države predložijo revizijske delovne dokumente in druge dokumente v lasti zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij, ki jih ti odobrijo, če:
|
a) |
ti revizijski ali drugi dokumenti zadevajo revizije podjetij, ki so izdala vrednostne papirje v zadevni tretji državi, ali pa so sestavni deli skupine, ki izdaja obvezne konsolidirane računovodske izkaze v zadevni tretji državi ; |
|
b) |
prenos teh dokumentov poteka od domačih pristojnih organov k pristojnim organom zadevne tretje države na njihovo zahtevo; |
|
c) |
pristojni organi zadevne tretje države izpolnjujejo zahteve, razglašene za ustrezne glede na odstavek 3; |
|
d) |
obstajajo delovni dogovori, ki temeljijo na vzajemnosti med zadevnimi pristojnimi organi; |
|
e) |
prenos osebnih podatkov v tretjo državo je v skladu s poglavjem IV Direktive 95/46/ES. |
2. Delovni dogovori iz odstavka 1, točka (d), zagotovijo, da:
|
a) |
pristojni organi obrazložijo namen zahteve po revizijskih delovnih dokumentih in drugih dokumentih; |
|
b) |
za osebe, ki so ali so bile zaposlene pri pristojnih organih tretje države, ki so prejemniki podatkov, veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti; |
|
c) |
pristojni organi tretje države lahko uporabljajo revizijske delovne dokumente in druge dokumente le za izvajanje svojih funkcij javnega nadzora, zagotavljanja kakovosti in preiskav, ki izpolnjujejo zahteve, enakovredne tistim v členih 29, 30 in 32; |
|
d) |
se zahtevo pristojnih organov tretje države po revizijskih delovnih dokumentih in drugih dokumentih v lasti revizorjev ali revizijskih podjetij lahko zavrne, če bi posredovanje teh delovnih dokumentov lahko škodovalo suverenosti, varnosti ali javnemu redu Skupnosti ali zadevne države članice, ali če so se v zadevni državi članici že začeli sodni postopki v zvezi z enakimi dejanji in osebami. |
3. Primernost iz odstavka 1, točka (c), določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 48(2), da se spodbudi sodelovanje med pristojnimi organi . Ocena primernosti se izvede v sodelovanju z državami članicami in temelji na zahtevah člena 36 ali na enakih reprezentativnih rezultatih. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev z odločitvijo Komisije.
4. Izjemoma in z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice zakonitim revizorjem in revizijskim podjetjem, ki jih te odobrijo, dovolijo prenos revizijskih delovnih dokumentov in drugih dokumentov neposredno k pristojnim organom tretje države, če:
|
a) |
so pristojni organi v zadevni tretji državi uvedli preiskave; |
|
b) |
prenos ni v nasprotju z obveznostmi zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij v zvezi s prenosom revizijskih delovnih dokumentov in drugih dokumentov svojim domačim pristojnim organom; |
|
c) |
obstajajo delovni dogovori s pristojnimi organi zadevne tretje države, ki pristojnim organom države članice omogočajo vzajemni neposredni dostop do revizijskih delovnih dokumentov in drugih dokumentov revizijskih podjetij; |
|
d) |
pristojni organ prosilec tretje države domači pristojni organ zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja predhodno obvesti o vsaki neposredni zahtevi po podatkih in navede razloge zanjo; |
|
e) |
se upoštevajo pogoji iz odstavka 2. |
5. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 48(2) določi izjemne primere iz odstavka 4, da spodbudi sodelovanje med pristojnimi organi in zagotovi enotno uporabo zadevnega odstavka .
6. Države članice obvestijo Komisijo o delovnih dogovorih iz odstavkov 1 in 4.
POGLAVJE XII
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 48
Odbor
1. Komisiji pomaga revizijski regulativni odbor (v nadaljnjem besedilu „odbor“), sestavljen iz predstavnikov držav članic, ki mu predseduje predstavnik Komisije.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja regulativni postopek iz členov 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju člena 8 sklepa.
Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES se določi na tri mesece.
3. Brez poseganja v že sprejete izvedbene ukrepe in z izjemo določb člena 26 se po preteku dveh let od sprejema te direktive in najpozneje 1. aprila 2008 uporaba njenih določb, ki zahtevajo sprejem tehničnih pravil, predlogov sprememb in sklepov v skladu z odstavkom 2, prekine. Evropski parlament in Svet na predlog Komisije lahko v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe obnovita te določbe in jih zato pregledata pred iztekom zgoraj navedenega obdobja.
4. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 49
Predlog spremembe Direktive 78/660/EGS in Direktive 83/349/EGS
1. Odločba 78/660/EGS se dopolni na naslednji način:
|
(a) |
V členu 43(1) se doda naslednja točka:
|
|
(b) |
Člen 44(1) se nadomesti z naslednjim: „1. Države članice lahko dovolijo družbam iz člena 11, da sestavijo skrajšana pojasnila o računovodskih izkazih brez zahtevanih podatkov iz člena 43(1), točke (5) do (12), (14)(a) in (15). Vendar morajo ta pojasnila v celoti razkriti podatke, določene v členu 43(1)(6), za vse zadevne postavke.“ |
|
(c) |
Člen 45(2) se nadomesti z naslednjim: „2. Odstavek 1(b) velja tudi za podatke, določene v členu 43(1), točka (8). Države članice lahko dovolijo podjetjem iz člena 27, da se izognejo razkritju, določenemu v členu 43(1), točka (8). Države članice lahko podjetjem iz člena 27 tudi dovolijo, da se izognejo razkritju po členu 43(1), točka (15), če so ti podatki dostopni sistemu javnega nadzora, o katerem govori člen 32 [Osma direktiva o pravu družb], če to zahteva tovrstni javni nadzorni sistem.“ |
2. Členu 34 Direktive 83/349/EGS se doda točka:
|
„16) |
ločeno gledano, je celotni honorar za obvezno revizijo letnih računovodskih izkazov za finančno leto, ki jih zaračuna zakoniti revizor ali revizijsko podjetje , in celotni honorar , ki se zaračuna za druge nadzorne storitve, svetovalne storitve v zvezi z davki in druge storitve, ki niso povezane z revizijo.“ |
Člen 50
Razveljavitev Direktive 84/253/EGS
Direktiva 84/253/EGS se razveljavi z učinkom od datuma iz člena 54. Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se razume kot sklicevanja na to direktivo.
Člen 51
Prehodna določba
Za zakonite revizorje ali revizijska podjetja, ki jih odobrijo pristojni organi države članice v skladu z Direktivo 84/253/EGS pred začetkom veljavnosti določb iz člena 53(1), se šteje, da so jih odobrili v skladu s to direktivo.
Člen 52
Najmanjša uskladitev
Države članice, ki zahtevajo obvezno revizijo, lahko določijo strožje zahteve, razen če besedilo te direktive navaja drugače.
Člen 53
Prenos
1. Države članice sprejmejo in objavijo v … (24) določbe, potrebne za uskladitev s to direktivo. O tem nemudoma obvestijo Komisijo.
2. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
3. Države članice Komisiji predložijo besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 54
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 55
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V …, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 157, 28.6.2005, str. 115.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 28. septembra 2005.
(3) UL L 222, 14.8.1978, str. 11. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 178, 17.7.2003, str. 16).
(4) UL L 193, 18.7.1983, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/51/ES.
(5) UL L 372, 31.12.1986, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/51/ES.
(6) UL L 374, 31.12.1991, str. 7. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/51/ES.
(7) UL L 126, 12.5.1984, str. 20.
(8) UL C 143, 8.5.1998, str. 12.
(9) UL L 91, 31.3.2001, str. 91.
(10) UL L 191, 19.7.2002, str. 22.
(11) UL L 145, 30.4.2004, str. 1.
(12) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(13) UL L 52, 25.2.2005, str. 51.
(14) Direktiva Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjetjih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) ( UL L 375, 31.12.1985, str. 3) . Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( UL L 79, 24.3.2005, str. 9).
(15) UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
(16) UL L 126, 26.5.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES.
(17) UL L 207, 18.8.2003, str. 1.
(18) Direktiva Sveta 89/48/EGS z dne 21. decembra 1988 o splošnem sistemu priznavanja visokošolskih diplom, pridobljenih s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, ki traja najmanj tri leta ( UL L 19, 24.1.1989, str. 16). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2001/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 206, 31.7.2001, str. 1).
(19) Tri leta po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(20) UL L 13, 19.1.2000, str. 12.
(21) Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki ga je treba objaviti ob javni ponudbi ali sprejemu v trgovanje vrednostnih papirjev ( UL L 345, 31.12.2003, str. 64).
(22) UL L 149, 30.4.2004, str. 1.
(23) Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu ( UL L 390, 31.12.2004, str. 38).
(24) 24 mesecev po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
P6_TA(2005)0354
Razvoj železnic Skupnosti ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 91/440/EGS o razvoju železnic Skupnosti (KOM(2004)0139 — C6-0001/2004 — 2004/0047(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2004)0139) (1), |
|
— |
ob upoštevanju členov 251(2) in 71 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0001/2004), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0143/2005), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2004)0047
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 28. septembra 2005 z namenom sprejetja Direktive 2005/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 91/440/EGS o razvoju železnic Skupnosti in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije (1),
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (3),
skladno s postopkom, navedenim v členu 251 Pogodbe (4),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Namen Direktive Sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 o razvoju železnic Skupnosti (5) je bil olajšati prilagoditev železnic Skupnosti potrebam enotnega trga in povečati njihovo učinkovitost. |
|
(2) |
V Beli knjigi z naslovom „Evropska transportna politika za 2010: čas za odločitev“ (6) je Komisija napovedala, da namerava nadaljevati z oblikovanjem notranjega trga železniškega prometa, zato predlaga odprtje trga mednarodnega potniškega prometa. |
|
3) |
23. oktobra 2003 je Evropski parlament sprejel spremembo (7), ki je pozivala k odprtju celotnega notranjega in mednarodnega železniškega potniškega prometa za konkurenco do 1. januarja 2008. Ob tej priložnosti je Komisija izjavila, da namerava predstaviti poseben predlog, ki bo tesno povezan z obstoječo zakonodajo o javnih naročilih za storitve, pa tudi z ukrepi za zaščito pravic potnikov v mednarodnem potniškem prometu. |
|
(4) |
Mednarodni železniški potniki promet se trenutno zelo razlikuje. Prevozi na dolge razdalje (nočni vlaki) so v težavah in prevozniki v železniškem prometu so nekatere proge nedavno umaknili zaradi omejitve izgub. Trg mednarodnih visokohitrostnih prevozov je po drugi strani zaznal veliko povečanje in bo nadaljeval z njegovim učinkovitim razvojem z združevanjem in medsebojnim povezovanjem vseevropskega omrežja za visoke hitrosti do leta 2010. Vseeno obstaja močan pritisk konkurence nizkocenovnih letalskih družb v obeh primerih, zato je treba spodbujati nove pobude s pospeševanjem konkurence med prevozniki v železniškem prometu. |
|
(5) |
Odprtje trga za potniški promet ne bi bilo mogoče brez natančnih določb o načinu dostopa do infrastrukture, brez občutnega napredka na področju interoperabilnosti in brez strogega okvira za varnost železniškega prometa na nacionalni in evropski ravni. Vsi ti pogoji so zdaj vzpostavljeni po prenosu Direktiv 2001/12/ES (8), 2001/13/ES (9), 2001/14/ES (10) in 2004/49/ES (11). Dosledna uporaba tega novega institucionalnega okvira mora biti zagotovljena do datuma, ki je predlagan za odprtje omrežij za storitve potniškega prometa. Ker je treba te okvirne evropske direktive prenesti v nacionalno zakonodajo najpozneje do leta 2006, je treba omrežja za mednarodni potniški promet odpreti do leta 2008, vse druge vrste storitev potniškega prometa pa do leta 2012. |
|
(6) |
Države članice bi morale prosto odločati o hitrejši podelitvi pravic dostopa prevoznikom v železniškem prometu in mednarodnim združenjem za opravljenje notranjega in mednarodnega potniškega prometa. Uporaba takšnih pravic se lahko začasno omeji na prevoznike v železniškem prometu in njihove neposredno ali posredno nadzorovane hčerinske družbe, ki imajo licenco v državah članicah, kjer se uporabljajo podobni pogoji za dostop do železniške infrastrukture. |
|
(7) |
Število železniških prevozov brez vmesnih postaj je zelo nizko. V primeru potovanj z vmesnimi postajami je nujno treba odobriti nove prevoznike v železniškem prometu, ki bi sprejemali in odlagali potnike na progi, da bi zagotovili resnično donosnost takšnih ukrepov in preprečili postavljanje morebitnih konkurentov v neugoden položaj v primerjavi z obstoječimi prevozniki, ki imajo pravico sprejemati in odložiti potnike na progi. |
|
(8) |
Uredba Sveta (EGS) št. 1191/69 z dne 26. junija 1969 o ukrepanju držav članic glede obveznosti javne službe v železniškem in cestnem prometu ter prometu po celinskih plovnih poteh (12) pooblašča države članice in organe lokalnih oblasti, da dodeljujejo javna naročila za storitve. Ta naročila lahko zajemajo izključne pravice za izvajanje nekaterih storitev. Zato je treba zagotoviti skladnost določb te uredbe in načela odprtja potniškega prometa za konkurenco. 26. julija 2000 je Komisija predložila predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih držav članic glede obveznosti javne službe in dodeljevanje javnih naročil za storitve potniškega železniškega prometa, cestnega prometa in prometa po celinskih plovnih poteh (13), s katero naj bi se nadomestila Uredba (EGS) št. 1191/69. Glavni cilj predloga je zlasti uvedba sistema regulirane konkurenčnosti pri oddaji javnih naročil. Evropski parlament je v zvezi s tem po prvi obravnavi 14. novembra 2001 (14) sprejel stališče, vendar Svet še ni sprejel skupnega stališča, tako da zakonodajnega postopka še ni bilo mogoče nadaljevati. |
|
(9) |
Za zagotovitev posebne infrastrukture, na primer prog za visoke hitrosti, potrebujejo prevozniki v železniškem prometu z gospodarskega vidika določeno gotovost glede načrtovanja in pravno varnost kot spodbudo za obsežne dolgoročne naložbe. Zato jim je načeloma treba omogočiti sklenitev okvirnih pogodb za dobo 10 let. Direktivo 2001/14/ES bi bilo treba ustrezno spremeniti. |
|
(10) |
Uporaba te direktive se oceni na podlagi dveh poročil Komisije, ki se predložita dve leti po odprtju trga za mednarodne in notranje storitve potniškega prometa in ki bosta ločeno obravnavali ti dve področji . Poročili bi morali obsegati prve ocene Komisije o vplivu prvega in drugega železniškega paketa na standarde kakovosti javnih storitev, socialne standarde zaposlenih in okoljsko uspešnost. Ob tem bi Komisija morala predstaviti presojo vpliva odprtja omrežja na notranji potniški promet do 31. decembra 2005. |
|
(11) |
Ker cilja predlaganega ukrepa, namreč razvoja železnic skupnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj morajo zagotoviti pravične in enakopravne pogoje dostopa do infrastrukture ter upoštevati očitno mednarodne dimenzije delovanja pomembnih elementov železniškega omrežja ter se zaradi potrebe po usklajenem vsenacionalnem ukrepanju ta cilj lažje dosega na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. |
|
(12) |
Direktivi 91/440/EGS in 2001/14/ES je zato treba ustrezno spremeniti — |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Direktiva 91/440/EGS se spremeni na naslednji način:
|
1) |
četrta alinea člena 3 se črta; |
|
2) |
v členu 3 se po peti alinei vstavi naslednja alinea:
|
|
3) |
prva alinea člena 5(3) se črta; |
|
4) |
v členu 8(1) se črtajo besede „in mednarodna združenja“; |
|
5) |
odstavek (1) člena 10 se črta; |
|
6) |
spremembe iz točk 1), 3), 4) in 5) zgoraj začnejo veljati 1. januarja 2008 ; |
|
7) |
v člen 10 se vstavijo naslednji odstavki 3a, 3b, 3c in 3d: „3a. Prevoznikom v železniškem prometu, ki sodijo v področje uporabe člena 2, se odobri za opravljanje mednarodnega potniškega prometa do 1. januarja 2008 in za vse druge vrste potniškega prometa do 1. januarja 2012 pod primernimi pogoji dostop do celotne infrastrukture. Pri izvajanju mednarodnega potniškega prometa imajo prevozniki v železniškem prometu pravico, da sprejemajo in odložijo potnike na vsaki železniški postaji med odhodno in namembno postajo . 3b. Države članice lahko omejijo pravico dostopa do prog iz odstavka 3a za storitve, ki jih ureja javno naročilo za storitve, v skladu z veljavno zakonodajo Skupnosti. Vsaka tovrstna omejitev , vključno z omejevanjem pravice sprejemati in odložiti potnike na vsaki postaji , se lahko uporabi samo na podlagi objektivne gospodarske analize regulatornega organa iz člena 30 Direktive 2001/14/ES (15), ali na podlagi sporazuma med zadevnimi regulatornimi organi, če bi se izkazalo, da sicer javna storitev ne bi bila več izvedljiva . 3c. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo sodni preskus sklepov iz odstavka 3(b). 3d. Države članice prosto odločajo o hitrejši podelitvi pravic dostopa prevoznikom v železniškem prometu in mednarodnim skupinam za opravljenje notranjega in mednarodnega potniškega prometa. Uporaba takšnih pravic se lahko začasno omeji na prevoznike v železniškem prometu in njihove neposredno ali posredno nadzorovane hčerinske družbe, ki imajo licenco v državah članicah, kjer se uporabljajo podobni pogoji za dostop do železniške infrastrukture . |
|
8) |
v člen 14 se vstavi naslednji odstavek: „Komisija najpozneje do 31. decembra 2009 oziroma 31. decembra 2013 Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Svetu predloži poročili o izvajanju določb te direktive ; prvo poročilo se nanaša na mednarodni potniški promet, drugo pa na vse ostale vrste potniškega prometa, obe pa morata vsebovati oceno postopkov dodeljevanja vlakovnih poti in učinkov na javna naročila za storitve .“ |
Člen 2
Člen 17(5) Direktive 2001/14/ES se nadomesti z:
„5. Okvirne pogodbe se načeloma sklepajo za obdobje največ petih let in se obnavljajo za enaka obdobja. Upravljavec infrastrukture lahko v določenih primerih privoli v krajše ali daljše obdobje. Obdobja, daljša od petih let, se morajo utemeljiti s sklicevanjem na sklenjene gospodarske pogodbe, posebne naložbe ali tveganja.
Pri prevozih, na katerih se uporablja posebna infrastruktura, navedena v členu 24, in pri katerih so potrebne obsežne in dolgoročne naložbe, se okvirna pogodba lahko sklene za obdobje 10 let. Obdobje, daljše od 10 let, je dovoljeno le v izjemnih primerih, zlasti za obsežne dolgoročne naložbe, in še posebej, kadar so tovrstne naložbe vezane na pogodbene obveznosti, vključno z večletnim amortizacijskim načrtom.“
Člen 3
Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do … (16). O tem takoj obvestijo Komisijo.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva, skupaj s tabelo, ki prikazuje, kako določbe te direktive ustrezajo sprejetim nacionalnim predpisom.
Člen 4
Ta direktiva začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 5
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V …, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C …
(2) UL C 221, 8.9.2005, str. 56.
(3) UL C 71, 22.3.2005, str. 26.
(4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 28. septembra 2005.
(5) UL L 237, 24.8.1991, str. 25. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.
(6) KOM(2001)0370.
(7) UL C 82 E, 1.4.2004, str. 502.
(8) Direktiva 2001/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o spremembi Direktive Sveta 91/440/EGS (UL L 75, 15.3.2001, str. 1).
(9) Direktiva 2001/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu ( UL L 75, 15.3.2001, str. 26). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/49/ES (UL L 164, 30.4.2004, str. 44).
(10) Direktiva 2001/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala ( UL L 75, 15.3.2001, str. 29). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/49/ES.
(11) Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala.
(12) UL L 156, 28.6.1969, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1893/91 (UL L 169, 29.6.1991, str. 1).
(13) UL C 365 E, 19.12.2000, str. 169.
(14) UL C 140 E, 13.6.2002, str. 262.
(15) UL L 75, 15.3.2001, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/49/ES (UL L 164, 30.4.2004, str. 44).“
(16) 18 mesecev po dnevu sprejetja te direktive.
P6_TA(2005)0355
Izdajanje spričeval za vlakovno osebje ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju spričeval za vlakovno osebje, ki upravlja lokomotive in vlake v železniškem omrežju Skupnosti (KOM(2004)0142 — C6-0002/2004 — 2004/0048(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2004)0142) (1), |
|
— |
ob upoštevanju členov 251(2) in 71 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0002/2004), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0133/2005), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2004)0048
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 28. septembra 2005 z namenom sprejetja Direktive 2005/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju spričeval strojevodjem in vlakovnemu osebju, ki upravlja lokomotive in vlake v železniškem omrežju Skupnosti
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu z Direktivo 2004/49/ES (4) morajo upravljavci infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu vzpostaviti sisteme varnega upravljanja, ki bodo v železniškem sistemu omogočili vsaj doseganje skupnih varnostnih ciljev, izpolnjevanje nacionalnih varnostnih predpisov in zahtev, opredeljenih v tehničnih specifikacijah za interoperabilnost, in uporabo bistvenih vidikov skupnih varnostnih metod. Sistemi varnega upravljanja med drugim predvidevajo programe in sisteme za usposabljanje osebja, ki zagotavljajo ohranjanje usposobljenosti osebja in opravljanje nalog na ustrezen način. |
|
(2) |
Direktiva 2004/49/ES določa, da morajo prevozniki v železniškem prometu pridobiti varnostno spričevalo za dostop do železniške infrastrukture. |
|
(3) |
V skladu z Direktivo Sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 o razvoju železnic Skupnosti (5) imajo prevozniki v železniškem prometu, ki so imetniki licence, od 15. marca 2003 dalje dostop do vseevropskega železniškega omrežja za prevoz blaga in najpozneje od 2008 dalje do celotnega mednarodnega železniškega omrežja za tovorni promet. Nadalje je v okviru drugega železniškega paketa predvidena razširitev dostopa do celotnega omrežja za mednarodnega železniškega tovornega prometa za vse vrste storitev v zvezi z železniškim tovornim prometom. Takšna postopna razširitev pravic dostopa bo neizogibno vodila v povečanje čezmejnega železniškega tovornega prometa. Posledica bo povečana potreba po strojevodjih, ki so usposobljeni in imajo licenco za opravljanje čezmejnega prometa. |
|
(4) |
Študija, ki jo je izvedla Komisija leta 2002, je pokazala, da se zakonodaje držav članic na področju izdaje spričeval strojevodjem bistveno razlikujejo. Da bi odpravili te razlike in hkrati ohranili sedanjo visoko raven varnosti v železniškem sistemu Skupnosti, je treba sprejeti pravila za izdajo spričeval strojevodjem na ravni Skupnosti. |
|
(5) |
Poleg tega morajo takšna pravila na ravni Skupnosti prispevati h uresničevanju strategij Skupnosti glede svobode gibanja delavcev, svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev v okviru skupne prometne politike in hkrati izključiti kakršno koli izkrivljanje konkurence. |
|
(6) |
Da bi zagotovila potrebno enotnost in preglednost, mora Skupnost vzpostaviti enoten postopek izdaje spričeval, sestavljen iz dveh delov: prvi je osnovna licenca, ki izkazuje skladnost z nekaterimi zahtevami in osnovnimi zmožnostmi ter sposobnost za upravljanje vlakov, drugi pa je usklajeno dopolnilno spričevalo, ki izkazuje tehnična in posebna znanja za te storitve. Odgovornost za podelitev osnovne licence bi morale imeti države članice, za podelitev usklajenega dopolnilnega spričevala pa prevozniki v železniškem prometu. Te dokumente bi morale države članice medsebojno priznavati. |
|
(7) |
Ta direktiva sledi in večinoma temelji na „zgodovinskih“ sporazumih, ki sta ju socialna partnerja, Skupnost evropskih železnic (CER) in Evropska Federacija delavcev v prometu (FET), dosegla o „evropski licenci za strojevodje, ki opravljajo interoperabilne čezmejne storitve“ in o „določenih vidikih pogojev dela mobilnih delavcev, ki opravljajo interoperabilne čezmejne storitve (6) “, dne 27. januarja 2004. |
|
(8) |
Skupne določbe o izdajanju spričeval morajo olajšati mobilnost strojevodij med državami članicami in različnimi prevozniki v železniškem prometu in na splošno poenostaviti priznavanje dovoljenj in usklajenih dopolnilnih spričeval s strani vseh udeležencev v železniškem sektorju , ob spodbujanju izboljšanja usposabljanja in zaposlovanja zadevnega osebja. Zato je treba določiti minimalne zahteve za pridobitev osnovnega dovoljenja in usklajenega dopolnilnega spričevala, ki jih morajo vlagatelji izpolnjevati. |
|
(9) |
V okviru postopnega odpiranja železniške infrastrukture in rasti konkurence med prevozniki v železniškem prometu, bi bilo treba ohraniti znanje strojevodij, pridobljeno z usposabljanjem, z zagotavljanjem medsebojnega priznavanja njihove usposobljenosti prek uvajanja skupnih meril, da se jim tako olajša možnosti zaposlitve. |
|
(10) |
Zahteve za pridobitev licence in spričevala morajo določati vsaj minimalno starost strojevodij, zdravstvene in psihične sposobnosti vlagatelja, poklicne izkušnje in poznavanje nekaterih zadev, povezanih z upravljanjem lokomotiv, ter poznavanje infrastrukture. |
|
(11) |
Naloge in zahteve, opredeljene v Prilogah I do VI te direktive, se lahko pregledajo, da se jih prilagodi tehničnemu in znanstvenemu napredku. Glede tehničnih določb morajo biti te priloge v celoti usklajene s tehničnimi specifikacijami za interoperabilnost (TSI) in pregledane v skladu s postopki, določenimi z Direktivama 96/48/ES (7) in 2001/16/ES (8) o interoperabilnosti, ter polni skladnosti z Uredbo (ES) št. 881/2004 (9) zlasti členov 3, 4, 6, 12 in 17 Uredbe glede vloge socialnih partnerjev. |
|
(12) |
Ta direktiva ne sme posegati v izvajanje Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (10), niti v izvajanje Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (11). |
|
(13) |
Nacionalni varnostni organi morajo uporabljati vse informacije, ki jih vsebujejo licenca, usklajeno dopolnilno spričevalo in registri, da bi olajšali ocenjevanje izdaje spričeval osebju, predvideno v členih 10 in 11 Direktive 2004/49/ES in pospešili izdajo varnostnih spričeval, ki jih predvidevata ista člena. |
|
(14) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti skladno s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (12). |
|
(15) |
Države članice morajo v okviru izvajanja te direktive predvideti ustrezne kontrole in kazni za kršitve nacionalnih predpisov. |
|
(16) |
Za nemoteno delovanje železniškega prevoza je treba strojevodjem, ki so opravljali svoj poklic že pred začetkom veljavnosti te direktive, omogočiti, da v prehodnem obdobju ohranijo pridobljene pravice. |
|
(17) |
Nadomestitev nacionalnih pravil o izdaji spričeval strojevodjem z določbami te direktive bi se morala izvajati postopno in na takšen način, ki kar najmanj obremenjuje prevoznike v železniškem prometu in upravljavce infrastrukture. Ti organi morajo zato biti pozvani, da zlasti določijo, kako naj se pridobljene izkušnje upoštevajo pri izdajanju licenc in spričeval po tej direktivi. |
|
(18) |
Ker skupnega zakonskega okvira za izdajo spričeval strojevodjem in vlakovnemu osebju, ki upravlja lokomotive in vlake za prevoz potnikov in blaga, ni mogoče vzpostaviti na ravni držav članic, lahko sprejme Skupnost ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev — |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
POGLAVJE I
PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Predmet urejanja
Ta direktiva določa pogoje in postopke za izdajo spričeval strojevodjem in vlakovnemu osebju, ki upravlja lokomotive in vlake v železniškem omrežju Skupnosti. V ta namen nadalje določa naloge, za katere so pristojni organi držav članic, strojevodje in druge interesne skupine v tem sektorju, zlasti prevozniki v železniškem prometu, upravljavci infrastrukture in izobraževalni centri.
Zaposlitev strojevodij in vlakovnega osebja, ki je pridobilo spričevalo v skladu s to direktivo, prevoznikov v železniškem prometu in upravljavcev infrastrukture ne odvezuje obveznosti, da v skladu s členom 9 in Prilogo III k Direktivi 2004/49/ES vzpostavijo sistem nadzora in interne kontrole, ki bo spremljal in kontroliral usposobljenost in ravnanje strojevodij in vlakovnega osebja. Spričevalo prav tako ne odvezuje prevoznika v železniškem prometu ali upravljavca infrastrukture odgovornosti glede varnosti in še zlasti usposabljanja osebja.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej direktivi:
|
a) |
„pristojni organ“ pomeni organ, ki ga je imenovala država članica za namen izdaje licence strojevodjem, potem ko je ta organ ugotovil, da vlagatelji izpolnjujejo predpisane zahteve. To je nacionalni varnostni organ iz člena 16 Direktive 2004/49/ES; |
|
b) |
„strojevodja“ pomeni osebo, ki je sposobna samostojno, odgovorno in varno upravljati vlake, redno ali občasno, vključno z vlečnimi vlaki, ranžirnimi lokomotivami, delovnimi vlaki ali vlaki za prevoz potnikov ali blaga po železnici. Naloge strojevodje so navedene v Prilogi II k tej direktivi; |
|
c) |
„vlakovno osebje“ pomeni osebje, ki ne vključuje strojevodij , ki pa je prisotno na lokomotivi ali na vlaku, in ki redno ali občasno izvaja dolžnosti, povezane z varnostjo v vlaku in na njem ter katerega poklicne kvalifikacije ustrezno prispevajo k varnosti v prometu v zvezi s samim vlakom ter njegovimi potniki in tovorom ; |
|
d) |
„upravljavec infrastrukture“ pomeni vsak organ ali podjetje, ki je pristojno zlasti za vzpostavitev in vzdrževanje železniške infrastrukture ali dela le-te iz člena 3 Direktive 91/440/EGS; |
|
e) |
„prevoznik v železniškem prometu“ pomeni vsako javno ali zasebno podjetje, katerega dejavnost je opravljanje storitev za prevoz blaga in/ali potnikov po železnici, pri čemer mora to podjetje zagotoviti vleko; to vključuje tudi prevoznike, ki zagotavljajo samo vleko; |
|
f) |
„tehnične specifikacije za interoperabilnost“ ali „TSI“ pomenijo specifikacije, sprejete z Direktivama 96/48/ES in 2001/16/ES, ki jih je treba upoštevati za zagotavljanje interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema; |
|
g) |
„agencija“ pomeni Evropska agencija za železnice, ustanovljena z Uredbo (ES) št. 881/2004; |
|
h) |
„varnostno spričevalo“ pomeni spričevalo, ki ga je izdal nacionalni varnostni organ prevozniku v železniškem prometu v skladu s členom 10 Direktive 2004/49/ES; |
|
i) |
„varnostno pooblastilo“ pomeni spričevalo, ki ga je izdal nacionalni varnostni organ upravljavcu infrastrukture v skladu s členom 11 Direktive 2004/49/ES; |
|
j) |
„center za usposabljanje“ pomeni organ, pooblaščen ali priznan s strani pristojnega organa, za izvajanje tečajev usposabljanja. |
Člen 3
Področje uporabe
Namen te direktive je izdaja spričeval strojevodjem in vlakovnemu osebju, ki upravlja lokomotive in vlake v železniškem omrežju Skupnosti za prevoznika v železniškem prometu, za katerega je potrebno varnostno spričevalo, ali za upravljavca infrastrukture, za katerega je potrebno varnostno pooblastilo.
POGLAVJE II
IZDAJA SPRIČEVAL STROJEVODJEM
Člen 4
Postopek izdaje spričeval na ravni Skupnosti
1. Vsak strojevodja mora imeti potrebne sposobnosti in kvalifikacije za upravljanje vlakov ter naslednje dokumente:
|
a) |
licenco, ki vsebuje osebne podatke o strojevodji, podatke o organu, ki jo je izdal in čas njene veljavnosti. Licenca je last strojevodje in se mu izda na podlagi vloge, če izpolnjuje minimalne zahteve glede zdravstvenih in psiholoških sposobnosti, izobrazbe in splošnih poklicnih veščin. Dovoljenje mora izpolnjevati zahteve iz Priloge I; |
|
b) |
usklajeno spričevalo, ki dokazuje, da je imetnik opravil dodatno usposabljanje v okviru sistema varnega upravljanja, ki ga je vzpostavil prevoznik v železniškem prometu oziroma upravljavec infrastrukture, odvisno pri kom je strojevodja zaposlen, in v katerem so navedene infrastrukture in vozna sredstva, ki jih imetnik spričevala lahko uporablja. Usklajeno spričevalo mora biti skladno z zahtevami iz Priloge I. |
2. Usklajeno dopolnilno spričevalo pooblašča za vožnjo v eni ali v obeh naslednjih kategorijah:
|
a) |
kategorija A: ranžirne lokomotive, delovni vlaki in železniška vozila za vzdrževanje ; |
|
b) |
kategorija B: prevoz potnikov in/ali blaga. |
3. Glede licence iz odstavka 1(a), se za priznavanje poklicnih kvalifikacij strojevodij, ki so državljani države članice in so pridobili spričevalo o usposabljanju v tretji državi, še vedno uporablja splošni sistem za priznavanje poklicnih kvalifikacij, vzpostavljen z Direktivo 92/51/EGS (13). Strojevodjem, katerih poklicne kvalifikacije so priznane na tej podlagi, se izda spričevalo v skladu s to direktivo.
Člen 5
Organi izdaje
1. Licenco iz člena 4(1)(a) izda pristojni organ iz člena 2(a). Pristojni organ lahko prenese to nalogo samo v skladu s pogoji, predvidenimi v členu 17.
2. Usklajeno spričevalo iz člena 4(1)(b) izda prevoznik v železniškem prometu oziroma upravljavec infrastrukture, pri katerem je strojevodja zaposlen.
Člen 6
Vzajemno priznavanje
1. Strojevodja, ki je imetnik v skladu s to direktivo izdane licence in usklajenega dopolnilnega spričevala, lahko upravlja vlake, če prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec infrastrukture, ki je pristojen za zadevni prevoz, razpolaga z varnostnim spričevalom oziroma varnostnim pooblastilom, vendar samo na delu železniškega omrežja, za katerega veljata tako usklajeno dopolnilno spričevalo kakor tudi varnostno spričevalo oziroma varnostno pooblastilo.
2. Druge države članice priznajo dovoljenje, ki ga je izdala država članica v skladu s to direktivo.
POGLAVJE III
POGOJI IN POSTOPKI ZA PRIDOBITEV LICENCE IN USKLAJENEGA DOPOLNILNEGA SPRIČEVALA
Člen 7
Minimalne zahteve
Vlagatelji morajo za pridobitev licence izpolnjevati minimalne zahteve, določene v členih 8, 9 in 11(1) in (2).
Vlagatelji morajo za pridobitev usklajenega dopolnilnega spričevala imeti licenco in izpolnjevati minimalne zahteve, določene v členih 10 in 11(1), (3) in (4).
Brez poseganja v člen 6 lahko država članica na svojem ozemlju uporabi strožje pogoje za izdajo licence.
Člen 8
Minimalna starost
Vlagatelji morajo imeti vsaj 20 let. Država članica pa lahko izda licenco tudi vlagateljem, ki so dopolnili 18 let, vendar je veljavnost takšne licence omejena na ozemlje države članice, ki jo je izdala.
Člen 9
Usposabljanje in osnovne veščine
1. Vlagatelji morajo opraviti osnovno usposabljanje, ki ustreza stopnji 3, opredeljeni v Sklepu Sveta 85/368/EGS z dne 16. julija 1985 o primerljivosti poklicnih kvalifikacij med državami članicami Evropske skupnosti (14) in izpolnjevati zahteve, določene v Prilogi III.
2. Vlagatelji dokažejo svoje fizične in psihične sposobnosti tako, da opravijo zdravstveni pregled pri zdravniku, ki ga je priznal pristojni organ. Pregled mora vključevati vsaj preverjanje zahtev, navedenih v točki 2.1 in v točki 4 Priloge III.
3. Vlagatelji dokažejo svoje psihološke sposobnosti tako, da opravijo pregled , ki ga opravi ali nadzoruje psiholog ali zdravnik , ki ga je priznal pristojni organ. Pregled mora vključevati vsaj preverjanje zahtev, navedenih v točki 2.2 Priloge III.
4. Merilo, ki se nanaša na osnovno jezikovno znanje in je določeno v točki 5 Priloge III, mora biti izpolnjeno in ga je treba vedno znova preverjati, kadar strojevodje uporabljajo nove infrastrukture, ki vključujejo nove jezikovne zahteve.
Člen 10
Poklicne izkušnje
Brez poseganja v člen 6 lahko država članica na svojem ozemlju določi, da morajo vlagatelji predložiti dokaze o vsaj dveh letih poklicnih izkušenj v kategoriji A, kakor je navedeno v členu 4(2)(a), preden lahko napredujejo v kategorijo B .
Brez poseganja v člen 6 se za opravljanje čezmejnih storitev zahteva najmanj tri leta poklicnih izkušenj v kategoriji B (kakor je opredeljena v členu 4(2)(b)).
Člen 11
Poklicne kvalifikacije
1. Vlagatelji opravijo celoten program usposabljanja v skladu s točko 1 Priloge IV, katerega vsebina deloma pokriva licenco in deloma usklajeno dopolnilno spričevalo. Metoda usposabljanja izpolnjuje merila iz točk 2 in 3 Priloge IV.
2. Vlagatelji opravijo preverjanje splošnega strokovnega znanja, ki obsega vsaj splošne teme, navedene v Prilogi V.
3. Vlagatelji opravijo preverjanje poklicnega znanja o voznih sredstvih, za katere želijo pridobiti usklajeno dopolnilno spričevalo; to preverjanje obsega vsaj splošne teme, navedene v Prilogi VI.
4. Vlagatelji opravijo preverjanje znanja o infrastrukturi, za katero želijo pridobiti usklajeno dopolnilno spričevalo. To preverjanje obsega vsaj splošne teme, navedene v Prilogi VII. Po potrebi mora preverjanje vključevati tudi jezikovno znanje v skladu s členom 9(4).
Člen 12
Vloga za licenco
1. Pristojni organ objavi postopek za pridobitev licence, vključno s potrebnimi obrazci.
2. Vse vloge za pridobitev licence mora vložiti delojemalec vlagatelja ali vlagatelj sam pri pristojnem organu.
3. Vloge, vložene pri pristojnem organu, se lahko nanašajo na:
|
a) |
izdajo nove licence, če gre za strojevodjo začetnika ali strojevodjo, ki je ta poklic opravljal že pred začetkom veljavnosti te direktive, ali za izdajo dvojnika; |
|
b) |
posodobitev, če so se spremenili podatki na licenci in jih je treba posodobiti. |
Člen 13
Izdaja licence
Pristojni organ izda licenco najpozneje v treh tednih od prejetja vseh zahtevanih dokumentov.
Licenca je v uradnem jeziku ali jezikih države članice, ki je dovoljenje izdala. Veljavnost licence je treba podaljšati vsakih pet let.
Licenca je last strojevodje in je izdana v enem izvodu. Dvojnik licence sme izdati samo pristojni organ na podlagi ustreznega zahtevka.
Člen 14
Minimalne zahteve spremljanja
1. Da bi obdržali licenco in usklajeno spričevalo, morajo imetniki redno opravljati preverjanja in/ali preizkuse v zvezi s pogoji, navedenimi v členih 9 in 11. Upošteva se naslednje minimalne zahteve:
|
a) |
zdravstveni pregledi (fizične in psihične sposobnosti): do 55. leta vsaka tri leta, potem pa vsako leto; |
|
b) |
poznavanje infrastrukture (vključno z infrastrukturo in pravili za upravljanje): o določeni potni povezavi na vsake dve leti po več kot enoletni odsotnosti ; |
|
c) |
znanje o železniškem voznem parku: vsake dve leti; |
|
d) |
obnavljanje splošnega poklicnega znanja in uresničevanje določb s področja prometnih in varnostnih predpisov s stalnim usposabljanjem: vsako leto. |
Prevoznik v železniškem prometu za vsak redni pregled pisno potrdi v usklajenem spričevalu in registru, predvidenem v členu 20, da strojevodja izpolnjuje te zahteve.
2. Da bi obdržali usklajena dopolnilna spričevala, sprejmejo prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture v okviru svojih sistemov varnega upravljanje, vzpostavljenih v skladu s členom 9 Direktive 2004/49/ES, ukrepe (npr. vožnja pod nadzorom) in določijo obdobja veljavnosti glede spretnosti v zvezi z železniškim voznim parkom, linijami in, kjer je to potrebno, z znanjem jezika, da strojevodje ne uporabljajo linij in/ali vozil, zajetih v njihovih usklajenih dopolnilnih spričevalih, po teh obdobjih.
Člen 15
Prenehanje delovnega razmerja
Če strojevodji preneha delovno razmerje pri prevozniku v železniškem prometu ali pri upravljavcu infrastrukture , mora slednji o tem nemudoma obvestiti pristojni organ.
Brez poseganja v člen 14 dovoljenja ne preneha veljati.
Usklajeno dopolnilno spričevalo preneha veljati s prenehanjem delovnega razmerja. Kljub temu in v skladu s členom 20(2) mora zadevni prevoznik v železniškem prometu voditi evidenco o spričevalu v svojem registru. Strojevodje obdržijo potrjeni dvojnik usklajenega dopolnilnega spričevala, ki ga imajo.
To spričevalo lahko predložijo kateremu koli prevozniku v železniškem prometu ali upravljavcu infrastrukture, da lahko ta prilagodi usposabljanje z namenom izdaje novega usklajenega dopolnilnega spričevala.
Člen 16
Spremembe in odvzem dokumentov
1. Če se zdravstveno stanje strojevodje spremeni tako, da je verjetno njegova sposobnost opravljanje poklica ter nadaljnja ohranitev licence ali usklajenega dopolnilnega spričevala vprašljiva, mora delodajalec ali po potrebi strojevodja sam o tem nemudoma obvestiti pristojni organ.
2. Če pristojni organ ugotovi ali je obveščen , da strojevodja ne izpolnjuje več ene ali več minimalnih zahtev, mu takoj odvzame licenco in svojo utemeljeno odločitev nemudoma sporoči vpletenim osebam in delodajalcu brez poseganja v pravico do pritožbe, predvideno v členu 19. Odvzem je začasen ali stalen, odvisno od stopnje tveganja za varnost v železniškem prometu. Pristojni organ ustrezno posodobi register iz člena 20. Delodajalec, takoj ko je obveščen, odvzame usklajeno dopolnilno spričevalo, bodisi začasno ali stalno, odvisno od razlogov, ki jih navede pristojni organ. Pristojni organ posodobi register, predviden v členu 20.
Če delodajalec ugotovi, da strojevodja ne ustreza več enemu ali več od zahtevanih pogojev, mu nemudoma odvzame usklajeno dopolnilno dovoljenje ter nemudoma obvesti zadevne stranke in pristojni organ o svoji obrazloženi odločitvi. Delodajalec posodobi register, predviden v členu 20.
3. Države članice zagotovijo, da se v primeru odvzema licenc in usklajenih dopolnilnih spričeval vzpostavi neodvisni postopek za oceno in, kjer je to primerno, za njihovo obnovo. Zadevni uslužbenec lahko ta postopek zahteva.
4. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečitev ponarejanja spričeval in vnašanje nedovoljenih sprememb v register, predviden v členu 20. Delodajalci zagotovijo in nadzorujejo veljavnost licenc in dopolnilnih spričeval strojevodij, ki so pri njih aktivno zaposleni.
POGLAVJE IV
NALOGE IN ODLOČITVE PRISTOJNEGA ORGANA
Člen 17
Naloge pristojnega organa
1. Pristojni organ opravlja svoje naloge na pregleden in nediskriminatoren način.
Med pripravo licenc hitro odgovarja na zastavljena vprašanja in tudi sam po potrebi nemudoma zaprosi za dodatne informacije.
2. Naloge pristojnega organa vključujejo:
|
a) |
izdajanje licenc, po preverjanju, da so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v tej direktivi, na podlagi potrebnih dokumentov, ki jih predložijo vlagatelji; |
|
b) |
odobritev in preverjanje sistemov varnega upravljanja v skladu z Direktivo 2004/49/ES; |
|
c) |
naloge ključnega inšpekcijskega nadzora; |
|
d) |
zagotavljanje kakovosti in objektivnosti postopka usposabljanja in preverjanja znanja. |
3. Pristojni organ lahko naloge iz odstavka 5 prenese na tretje osebe ali sklene pogodbo s podizvajalcem, pri čemer mora preprečiti navzkrižje interesov.
Naloge se prenesejo na pregleden in nediskriminatoren način.
4. Če pristojni organ prenese naloge ali sklene podizvajalsko pogodbo s prevoznikom v železniškem prometu, mora biti izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
|
a) |
prevoznik v železniškem prometu izdaja licence samo svojim strojevodjem; |
|
b) |
prevoznik v železniškem prometu ni edini izvajalec prenesenih nalog ali podizvajalec na konkretnem ozemlju. |
5. Naloge iz (a) do (e) se lahko prenesejo, če so izpolnjeni s tem povezani pogoji:
|
a) |
testiranje fizičnih in psihičnih sposobnosti izvedejo zdravniki ali službe medicine dela, ki jih je pooblastil pristojni organ; |
|
b) |
testiranje psiholoških sposobnosti izvedejo psihologi , prometni psihologi ali službe psihologije dela, ki jih je pooblastil pristojni organ; |
|
c) |
preverjanje splošnega strokovnega znanja izvedejo ustanove in ocenjevalci, ki jih je oboje pooblastil pristojni organ; |
|
d) |
izdajanje novih licenc ali njihovo posodabljanje se lahko prenese na tretje osebe, ki jih je pooblastil pristojni organ; |
|
e) |
naloge v zvezi z vodenjem registra iz člena 20 se lahko prenesejo na tretje osebe, ki jih je pooblastil pristojni organ; |
6. Kadar pristojni organ prenese ali odda naloge v podizvajanje, mora pooblaščena oseba ali podizvajalec pri izvajanju nalog izpolnjevati obveznosti, ki jih imajo pristojni organi po tej direktivi.
7. Kadar pristojni organ prenese naloge ali jih odda v podizvajanje, vzpostavi sistem kontrole za izvajanje nalog, s katerim ugotavlja izpolnjevanje pogojev, določenih v odstavkih 3 in 4.
8. Preverjanje znanja o voznih sredstvih in infrastrukturah izvede prevoznik v železniškem prometu.
Člen 18
Pooblastitev in priznavanje
Naloge se lahko v skladu s členom 17 prenesejo le na fizične ali pravne osebe, ki jih je že pooblastil pristojni ali akreditacijski organ, ki ga je imenovala država članica. Postopek pooblastitve je osnovan na merilih sposobnosti, neodvisnosti, nepristranskosti in odsotnosti vsakršnega navzkrižja interesov ter na oceni dokumentacije, ki so jo predložili kandidati, ki ustrezno dokazujejo njihove sposobnosti na zadevnem področju.
Država članica zagotavlja objavo in posodabljanje registra oseb in organov, pooblaščenih v skladu s to direktivo.
Brez poseganja v odstavek 1 lahko država članica določi, da mora biti fizična ali pravna oseba, priznana v skladu s to direktivo, priznana s strani pristojnega organa ali telesa, ki ga je imenovala država članica. Priznavanje temelji na merilih neodvisnosti, sposobnosti in nepristranskosti. Vendar, kjer gre za zelo redko sposobnost, se lahko pri tem pravilu naredi izjema, pod pogojem, da Komisija poda pozitivno mnenje v skladu s postopkom, predvidenim v členu 31.
Člen 19
Odločitve pristojnega organa
1. Pristojni organ mora svoje odločitve utemeljiti.
2. Pristojni organ vzpostavi upravni pritožbeni postopek, ki delodajalcem in strojevodjem omogoča, da lahko zahtevajo ponovno obravnavo odločitve glede katere koli prošnje iz člena 12 ali odvzema iz člena 16(2).
3. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev pravnega varstva glede odločitev pristojnega organa.
Člen 20
Registri in izmenjava informacij
1. Pristojni organi morajo:
|
a) |
voditi register vseh licenc, ki so bila izdana, prenehala veljati, bila spremenjena, odvzeta, preklicana ali prijavljena kot izgubljena ali uničena. Register vsebuje podatke o vseh licencah, do katerih je možno dostopati prek nacionalne številke, dodeljene vsaki strojevodji. Register se redno posodablja; |
|
b) |
posredovati informacije o licencah pristojnim organom drugih držav članic, agenciji ali delodajalcu strojevodij, ki želi pridobiti ali preveriti določene podatke med rekrutiranjem. |
2. Prevozniki v železniškem prometu morajo:
|
a) |
voditi register vseh usklajenih dopolnilnih spričeval, ki so bila izdana, prenehala veljati, bila spremenjena, odvzeta, preklicana ali prijavljena kot izgubljena ali uničena. Register vsebuje podatke o vseh spričevalih in rednih preverjanjih iz člena 14. Register se redno posodablja; |
|
b) |
sodelovati s pristojnim organom države članice, v kateri imajo sedež, da povežejo svoj register z registrom pristojnega organa, s čimer slednji pridobi takojšnji dostop do zahtevanih podatkov; |
|
c) |
posredovati informacije o spričevalih pristojnim organom drugih držav članic. |
3. Pristojni organi sodelujejo z agencijo, da bi zagotovili interoperabilnost registrov. V ta namen Komisija v skladu s postopkom iz člena 31(2) in na podlagi osnutka, ki ga je pripravila agencija, sprejme osnovne parametre registra, ki ga je treba vzpostaviti, npr. podatke, ki jih je treba hraniti, format podatkov in protokol za izmenjavo podatkov.
4. Pristojni organi zagotovijo, da so registri, vzpostavljeni v skladu z odstavkom 1, in načini uporabe teh registrov skladni z Direktivo 95/46/ES.
5. Agencija zagotovi, da je sistem, vzpostavljen v skladu z odstavkoma 2(a) in (b), skladen z Uredbo (ES) št. 45/2001.
6. Strojevodje morajo imeti vedno dostop do podatkov o sebi, shranjenih v registrih pristojnih organov in prevoznikov v železniškem prometu, ter na zahtevo dobiti njihovo kopijo.
POGLAVJE V
USPOSABLJANJE STROJEVODIJ
Člen 21
Usposabljanje
1. Postopek za pridobitev licence iz člena 12(1) vključuje program usposabljanja, potreben za izpolnjevanje zahtev glede poklicnih kvalifikacij, opredeljenih v členu 11.
Cilji usposabljanja so določeni v Prilogi V. Možno jih je dopolniti z:
|
a) |
relevantnimi tehničnimi specifikacijami za interoperabilnost; |
|
b) |
ali z merili, ki jih je predlagala agencija v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 881/2004 in sprejela Komisija v skladu s postopkom iz člena 31(2). |
2. Vsak prevoznik v železniškem prometu sam določi postopek za pridobitev usklajenega spričevala. Cilji programa usposabljanja so opredeljeni v členu 11, bolj podrobno pa v Prilogah VI in VII.
3. Države članice v skladu s členom 13 Direktive 2004/49/ES sprejmejo ukrepe, s katerimi strojevodjem omogočijo pravičen in nediskriminatoren dostop do usposabljanja, ki je potrebno za izpolnjevanje pogojev za pridobitev licence in usklajenega dopolnilnega spričevala.
Člen 22
Financiranje usposabljanja
Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture so pogodbeno odgovorni za poklicno usposabljanje, tako za osnovno usposabljanje kot za usposabljanje na delovnem mestu.
Prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec infrastrukture, ki zaposli strojevodjo, katerega usposabljanje je delno ali v celoti financiral drug prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec infrastrukture, ki ga je strojevodja prostovoljno zapustil po manj kot petih letih zaposlitve, mora temu prevozniku v železniškem prometu ali upravljavcu infrastrukture povrniti stroške tega usposabljanja.
Podrobna pravila za izvajanje te določbe se oblikujejo na podlagi priporočila agencije v okviru člena 17 Uredbe (ES) št. 881/2004 .
Člen 23
Preverjanja
Preverjanja in ocenjevalci za namen ugotavljanja izpolnjevanja zahtevanih poklicnih kvalifikacij se določijo pri določanju postopka za pridobitev licence iz člena 12(1) in usklajenega dopolnilnega spričevala. Preverjanja nadzorujejo komisije, sestavljene iz strokovnih ocenjevalcev, ki so usposobljeni, neodvisni, nepristranski in brez vsakršnih navzkrižij interesov. Preizkuševalci, ki preverjajo zahtevano usposobljenost za licenco, so pooblaščeni v skladu s členom 18 .
Izbira ocenjevalcev in preverjanj temelji na merilih Skupnosti, ki jih predlaga agencija in sprejme Komisija na podlagi postopka, določenega v členu 31(2). Če merila na ravni Skupnosti niso na voljo, pristojni organi določijo merila na nacionalni ravni.
POGLAVJE VI
OCENJEVANJE
Člen 24
Standardi kakovosti
Pristojni organi zagotovijo, da so vse naloge, povezane z usposabljanjem, ocenjevanjem sposobnosti, posodabljanjem licenc in dopolnilnih spričeval, stalno nadzorovane v okviru sistema standardov kakovosti, ki zagotavlja doseganje ciljev v zvezi z osnovnimi zahtevami in poklicnimi kvalifikacijami, določenih s to direktivo.
Člen 25
Neodvisno ocenjevanje
1. Vsaka država članica v časovnih presledkih, ki niso daljši od pet let, izvede neodvisno ocenjevanje postopkov za pridobitev in preverjanje znanja, razumevanja, veščin in sposobnosti ter sistema za izdajo licenc in usklajenih dopolnilnih spričeval. Ocenjevanje izvedejo kvalificirane osebe, ki same ne opravljajo dejavnosti, ki so predmet ocenjevanja.
2. Rezultati neodvisnega ocenjevanja se ustrezno dokumentirajo in predložijo ustreznim pristojnim organom. Po potrebi države članice sprejmejo ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri neodvisnem ocenjevanju.
POGLAVJE VII
IZDAJA SPRIČEVAL VLAKOVNEMU OSEBJU
Člen 26
Določila, ki se uporabljajo za vlakovno osebje
Vsi člani vlakovnega osebja so imetniki spričevala, ki ga je izdal pristojni organ v skladu z določbami tega člena.
Do 1. januarja 2009 bo agencija obravnavala profile in naloge vlakovnega osebja glede na njihove različne vplive na varnost prevoza. Agencija bo v okviru člena 17 Uredbe (ES) št. 881/2004 pripravila priporočila v zvezi z izdajo spričeval za vlakovno osebje v skladu z to direktivo in z enotnimi evropskimi standardi usposobljenosti.
Na podlagi teh priporočil Komisija sprejme shemo o izdajanju spričeval za vlakovno osebje v skladu s postopkom iz člena 31(2). Po sprejetju postane shema sestavni del te direktive in se navede v Prilogi k tej direktivi.
Do sprejetja sheme se za vlakovno osebje uporabljajo ustrezni TSI, sprejeti v skladu z Direktivama 96/48/ES in 2001/16/ES.
Če takih pravil Skupnosti ni, minimalne zahteve določi in objavijo pristojni organi.
POGLAVJE VIII
KONTROLE IN KAZNI
Člen 27
Državne kontrole
1. Pristojni organ lahko na vlaku, ki vozi na območju v njegovi pristojnosti, kadar koli preveri, ali osebje razpolaga z dokumenti, izdanimi v skladu s to direktivo.
2. Ne gleda na preverjanje iz odstavka 1 so lahko strojevodje v primeru napake na delovnem mestu pozvani, da dokažejo sposobnost za opravljanje dela. Takšno preverjanje obsega predvsem preverjanje izpolnjevanja zahtev, določenih v členu 11(3) in (4).
3. Pristojni organ lahko izvede upravne preiskave, s katerimi preveri ali strojevodje, prevozniki v železniškem prometu, upravljavci infrastrukture, ocenjevalci in centri za usposabljanje, ki delujejo na območju v njegovi pristojnosti, upoštevajo določbe te direktive.
4. Če pristojni organ meni, da licenca, ki jo je izdal pristojni organ v drugi državi članici ne ustreza ustreznim merilom, se lahko obrne na ta organ in zahteva dodaten nadzor ali odvzem licence. Organ, ki je izdal takšno licenco, preveri zahtevo v roku treh tednov in o svoji odločitvi obvesti drugi organ.
5. Če pristojni organ meni, da dopolnilno spričevalo ne ustreza relevantnim merilom, se lahko obrne na prevoznika v železniškem prometu in zahteva dodatno kontrolo ali odvzem dopolnilnega spričevala.
6. Če država članica meni, da odločitev, ki jo je sprejel pristojni organ v drugi državi članici v skladu z odstavkom 4, ne ustreza ustreznim merilom, o tem obvesti Komisijo, ki mora podati mnenje v roku treh mesecev. Po potrebi se zadevni državi članici predlagajo korektivni ukrepi. V primeru razhajanja mnenj ali spora se zadeva posreduje odboru iz člena 31(1), in Komisija sprejme vse potrebne ukrepe v skladu s postopkom iz člena 31(2).
Člen 28
Kazni
Države članice določijo predpise o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, ter z vsemi potrebnimi ukrepi zagotovijo, da se te kazni izvajajo. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne, nediskriminatorne in odvračilne. Države članice o teh določbah uradno obvestijo Komisijo najpozneje do datuma, opredeljenega v členu 34, ter jo nemudoma uradno obvestijo o kakršnih koli poznejših spremembah omenjenih določb.
POGLAVJE IX
KONČNE DOLOČBE
Člen 29
Odstopanja
Države članice lahko iz ukrepov, ki jih sprejmejo pri izvajanju te direktive, izvzamejo:
|
a) |
podzemne železnice, tramvaje in druge sisteme lahke železnice; |
|
b) |
omrežja, ki so operativno ločena od ostalega železniškega sistema in so predvidena samo za opravljanje lokalnega, mestnega in primestnega potniškega prometa, kakor tudi prevoznike, ki izvajajo dejavnost samo na teh omrežjih; |
|
c) |
zasebno železniško infrastrukturo, ki jo uporablja izključno njen lastnik za lastne prevoze blaga; |
|
d) |
strojevodje, ki vozijo le na odsekih tirov, ki so zaprti za redni promet, zaradi vzdrževanja, prenavljanja in nadgradnje železniškega sistema. |
Člen 30
Spremembe prilog
Priloge se prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku v skladu s postopkom iz člena 31(2) ob polnem upoštevanju postopkov in pristojnosti po Uredbi (ES) št. 881/2004 o ustanovitvi Evropske železniške agencije, zlasti členov 3, 4, 6, 12 in 17 Uredbe .
Socialni partnerji so vključeni v prilagoditveni proces v okviru odbora za sektorski dialog, ustanovljenega s Sklepom 98/500/ES (15).
Člen 31
Odbor
1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 21 Direktive 96/48/ES.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja postopek iz členov 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES v skladu s členom 8 tega sklepa.
Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.
3. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 32
Poročilo
Agencija ocenjuje potek izdaje spričeval strojevodjem v skladu s to direktivo in drugim razvojem dogodkov v državah članicah v zvezi z upravljanjem usposobljenosti strojevodij . Najpozneje do 1. januarja 2009 Komisiji predloži poročilo, v katerem po potrebi navede izboljšave sistema v zvezi s postopki izdaje licenc in usklajenih dopolnilnih spričeval, izdajo pooblastil centrom za usposabljanje in ocenjevalcem, sistemom kakovosti, ki so jih vzpostavili pristojni organi, vzajemnim priznavanjem spričeval in mobilnostjo na trgu dela.
Komisija na podlagi priporočil sprejme ustrezne ukrepe in po potrebi predlaga spremembe te direktive.
Člen 33
Sodelovanje
Države članice si medsebojno pomagajo pri izvajanju te direktive.
Člen 34
Prenos
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2006 . O tem takoj obvestijo Komisijo.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva, skupaj s tabelo, ki prikazuje, kako določbe te direktive ustrezajo sprejetim nacionalnim predpisom.
Člen 35
Postopno uvajanje
1. Ta direktiva se uvaja postopoma z naslednjimi fazami:
|
a) |
v prvi fazi (2006–2008) prenesejo države članice to direktivo v nacionalno zakonodajo. Vzpostavljeni so registri iz člena 20; |
|
b) |
z učinkom od 1. januarja 2007 se začetni skupini strojevodij izdajo licence in usklajena dopolnilna spričevala v skladu s to direktivo; to skupino sestavljajo strojevodje, ki upravljajo lokomotive in vlake, za katere pravica do dostopa do železniškega omrežja Skupnosti izhaja iz Direktive 91/440/EGS, ali ki upravljajo potniške vlake, ki se jih upravlja na podlagi sporazumov čezmejnega sodelovanja, sklenjenih med prevozniki; |
|
c) |
z učinkom od 1. januarjem 2009 in v skladu s shemo izdajanja spričeval, ki ga sprejme Komisija v skladu s členom 26, dobi vlakovno osebje spričevala v skladu s to direktivo; |
|
d) |
z učinkom od 1. januarja 2010 dobijo vsi drugi strojevodje spričevala v skladu s to direktivo. |
2. Komisija na zahtevo katere koli države članice zaprosi Agencijo, da po posvetovanju z državo članico, ki je vložila zahtevo, izvede analizo stroškov in koristi pri uporabi te direktive za strojevodje in vlakovno osebje, ki delujejo izključno na ozemlju te države članice. Analiza stroškov in koristi zajema obdobje 10 let in se predloži Komisiji ob koncu stopnje iz odstavka 1(a).
Če analiza stroškov in koristi pokaže, da so stroški uporabe te direktive za tovrstne strojevodje in vlakovno osebje večji od koristi, Komisija v skladu s postopkom iz člena 31(2) v roku šestih mesecev po predložitvi analize stroškov in koristi sprejme odločitev. S to odločitvijo so lahko tovrstni strojevodje in vlakovno osebje izvzeti iz uporabe odstavka 1(c) in (d) za obdobje do 10 let.
3. Določi se prehodno obdobje, ki se začne z dnevom začetka veljavnosti te direktive in konča dve leti po sprejetju odločitve o osnovnih parametrih registra iz člena 20. V skladu z določbami, ki veljajo pred začetkom veljavnosti te direktive, lahko države članice v prehodnem obdobju izdajo licence strojevodjem, ki so opravljali svoj poklic ali začeli z odobrenim izobraževanjem in programom usposabljanja ali odobrenim tečajem usposabljanja pred začetkom veljavnosti te direktive.
4. Države članice pred letom 2015 nadomestijo vsa spričevala, izdana pred začetkom veljavnosti te direktive in med gornjim prehodnim obdobjem, z licencami in usklajenimi dopolnilnimi spričevali, ki so skladni s to direktivo , brez poseganja v odstavek 2 .
5. Vse strojevodje, ki so imetniki spričeval, izdanih v skladu z določbami, veljavnimi pred vstopom te direktive v veljavo, lahko opravljajo svoj poklic do leta 2010, če sodelujejo pri izvajanju čezmejnih storitev, v drugih primerih pa do 2015. Brez poseganja v splošno ureditev priznavanja poklicnih dovoljenj iz Direktive 92/51/EGS, ki se še naprej uporablja do konca prehodnega obdobja, na podlagi te direktive ne obstaja nikakršna obveznost v zvezi z vzajemnim priznavanjem relevantnih dovoljenj.
6. Agencija lahko kadar koli prouči možnost uporabe pametne kartice namesto licence in usklajenega dopolnilnega spričevala iz člena 4. Prednost pametne kartice je v združitvi obeh dokumentov, hkrati pa bi se lahko uporabljala tudi v druge namene, bodisi na področju varnosti ali upravljanja strojevodij. Komisija lahko po potrebi v skladu s postopkom iz člena 31(2) in na podlagi osnutka, ki ga pripravi agencija, sprejme tehnične in operativne specifikacije takšne pametne kartice.
Člen 36
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 37
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V …, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 221, 8.9.2005, str. 64 .
(2) UL C 71, 22.3.2005, str. 26 .
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 28. septembra 2005.
(4) Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (Direktiva o varnosti na železnici) ( UL L 164, 30.4.2004, str. 44).
(5) UL L 237, 24.8.1991, str. 25 . Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu leta 2003.
(6) UL L 195, 27.7.2005, str. 18 .
(7) Direktiva Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti ( UL L 235, 17.9.1996, str. 6 ). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( UL L 164, 30.4.2004, str. 114 ).
(8) Direktiva 2001/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti ( UL L 110, 20.4.2001, str. 1 ). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/50/ES.
(9) Uredba (ES) št. 881/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o ustanovitvi Evropske železniške agencije ( UL L 164, 30.4.2004, str. 1 ).
(10) UL L 281, 23.11.1995, str. 31 . Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 ( UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
(12) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(13) UL L 209, 24.7.1992, str. 25 . Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena s Sklepom Komisije 2004/108/ES ( UL L 32, 5.2.2004, str. 15 ).
(14) UL L 199, 31.7.1985, str. 56.
(15) Sklep Komisije 98/500/ES z dne 20. maja 1998 o ustanovitvi Odborov sektorskega dialoga med socialnimi partnerji na evropski ravni ( UL L 225, 12.8.1998, str. 27 ). Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen z Aktom o pristopu iz leta 2003.
PRILOGA I
VZOREC LICENCE IN DOPOLNILNEGA SPRIČEVALA SKUPNOSTI
1. Lastnosti licence
Fizikalne lastnosti licence za strojevodje morajo izpolnjevati standarda ISO 7810 in 7816-1.
Postopki za preverjanje skladnosti lastnosti licenc za strojevodje z mednarodnimi standardi morajo izpolnjevati standard ISO 10373.
2. Vsebina licence
Naslovnica licence vsebuje:
|
a) |
besede „Licenca za strojevodje“ napisane z velikimi tiskanimi črkami v jeziku ali jezikih države članice, ki izdaja licenco; |
|
b) |
ime države članice, ki izdaja licenco (izbirno); |
|
c) |
razpoznavni znak države članice, ki izdaja licenco, v skladu s standardom ISO 3166. ki določa kode držav; znak je natisnjen v negativu v modrem pravokotniku in obkrožen z 12 rumenimi zvezdami; |
|
d) |
podatke o izdani licenci, ki so oštevilčeni na naslednji način:
|
|
e) |
besede „Vzorec Evropskih skupnosti“ v jeziku ali jezikih države članice, ki izdaja licenco, in besede „Licenca za strojevodje“ v drugih jezikih Skupnosti, natisnjene v rumeni barvi, ki tvorijo ozadje dovoljenja; |
|
f) |
referenčne barve:
|
3. Usklajeno dopolnilno spričevalo
Usklajeno dopolnilno spričevalo vsebuje:
|
9. |
ime in naslov prevoznikov v železniškem prometu, za katere je strojevodja pooblaščen za vožnjo vlakov; |
|
10. |
kategorije vlakov, ki jih imetnik lahko upravlja; |
|
11. |
vrsta voznega sredstva, ki ga imetnik lahko upravlja; |
|
12. |
infrastruktura, na kateri je imetnik pooblaščen za vožnjo; |
|
13. |
dodatni podatki in omejitve. |
4. Podatki v nacionalnem registru
|
(a) |
Podatki v zvezi z licenco:
|
|
(b) |
Podatki v zvezi z usklajenim dopolnilnim spričevalom:
|
PRILOGA II
NALOGE STROJEVODJE
|
1. |
Izvajanje predpisanih pregledov pred odhodom, zlasti v zvezi z delovanjem in obremenitvijo vozila. |
|
2. |
Sodelovanje pri preverjanju delovanja zavor. |
|
3. |
Upravljanje lokomotiv na ustrezen in varen način ob upoštevanju signalov, omejitev hitrosti in voznih redov. |
|
4. |
Upravljanje varnostnega pedala in sistema za nadzor vlaka ter opazovanje in upravljanje instrumentov. |
|
5. |
Pravočasno ugotavljanje in identificiranje tehničnih in obratovalnih okvar ter nenavadnih dogodkov in po potrebi preverjanje poškodb in pomanjkljivosti na vozilu, varovanje vlaka in klicanje pomoči. |
|
6. |
Odpravljanje manjših okvar in sprejemanje ukrepov za odpravo večjih okvar na vozilu. |
|
7. |
Varno ranžiranje vlaka. |
|
8. |
Priprava rednih zapisnikov in predložitev jedrnatih pisnih in ustnih poročil ali računalniško pripravljenih poročil o nenavadnih dogodkih. |
PRILOGA III
OSNOVNE ZAHTEVE
1. Kvalifikacije
|
— |
opravljen vsaj devetletni program za pridobitev srednješolske izobrazbe, ki mu sledi dve ali tri leta posrednješolskega izobraževanja v tehničnih poklicih ali v okviru vajeništva ali v komercialnih poklicih; |
|
— |
ali: vsaj dvanajstletno izobraževanje. |
2. Minimalna vsebina pregledov pred zaposlitvijo
2.1 Zdravstveni pregledi
|
— |
splošni zdravstveni pregled; |
|
— |
preverjanje senzoričnih funkcij (vid, sluh, zaznavanje barv); |
|
— |
preiskava krvi in urina za ugotavljanje bolezni diabetes mellitus in drugih predpostavk v skladu s klinično preiskavo; |
|
— |
EKG v mirovanju; |
|
— |
test za ugotavljanje uživanja nedovoljenih drog. |
2.2 Psihološki pregledi
Psihološki pregledi pomagajo prevozniku v železniškem prometu pri zaposlovanju in upravljanju delavcev, ki imajo kognitivne, psihomotorične, vedenjske in osebnostne lastnosti, da opravljajo svoje naloge na varen način.
Psiholog mora pri določanju vsebine psihološkega pregleda upoštevati vsaj naslednja merila, bistvena za zahteve posamezne varnostne funkcije:
|
— |
kognitivne sposobnosti: pozornost in koncentracija, pomnjenje, zaznavanje, argumentiranje, komunikacija; |
|
— |
psihomotorične sposobnosti: odzivni čas, koordinacija rok; |
|
— |
vedenjske in osebnostne lastnosti: obvladovanje čustev, zanesljivost, samostojnost, vestnost. |
Če psiholog katero od navedenih meril izpusti, mora takšno odločitev utemeljiti in dokumentirati.
3. Redni pregledi po zaposlitvi
Poleg rednih zdravstvenih pregledov v skladu s členom 14(1) mora zdravnik medicine dela predpisati pogostejše preiskave, če to zahteva zdravstveno stanje člana osebja.
3.1 Minimalna vsebina rednih zdravstvenih pregledov po zaposlitvi
Če delavec izpolnjuje zahteve pregledov pred zaposlitvijo, morajo redni zdravstveni pregledi obsegati vsaj:
|
— |
splošni zdravstveni pregled; |
|
— |
preverjanje senzoričnih funkcij (vid, sluh, zaznavanje barv); |
|
— |
preiskavo krvi in urina za ugotavljanje bolezni diabetes mellitus in drugih predpostavk v skladu s klinično preiskavo; |
|
— |
test za ugotavljanje uživanja nedovoljenih drog, če je to klinično predvideno. |
Dodatno morajo strojevodje, starejši od 40 let, opraviti tudi EKG v mirovanju.
3.2 Preverjanje fizičnih sposobnosti
Fizična sposobnost se preverja redno in po vsaki nesreči pri delu ali po vsakem obdobju odsotnosti po nesreči, v katero so bile vključeni ljudje. Zdravnik medicine dela ali zdravniška služba prevoznika se lahko odloči za dodaten zdravstveni pregled, še posebej po 30-dnevnem bolniškem dopustu. Delodajalec lahko zahteva, da pooblaščeni zdravnik preveri fizično sposobnost strojevodje, če ga je moral umakniti iz dela iz varnostnih razlogov.
V času službe strojevodja ne sme biti nikoli pod vplivom snovi, ki bi lahko vplivale na njegovo koncentracijo, pozornost ali vedenje.
4. Zdravstvene zahteve
4.1 Splošne zahteve
Osebje ne sme imeti zdravstvenih težav ali jemati zdravil, ki bi lahko povzročila:
|
— |
nenadno izgubo zavesti; |
|
— |
zmanjšanje pozornosti ali koncentracije; |
|
— |
nenadno nezmožnost opravljanja dela; |
|
— |
izgubo ravnotežja ali koordinacije; |
|
— |
bistveno omejitev gibljivosti. |
4.2 Vid
Izpolnjene morajo biti naslednje zahteve:
|
— |
ostrina vida na daljavo s pomočjo ali brez: 0,8 in najmanj 0,3 pri slabšem očesu; |
|
— |
maksimalne korekcijske kontaktne leče: daljnovidnost +5/kratkovidnost -8. Odstopanja so dovoljena v izjemnih primerih in na podlagi pridobitve mnenja očesnega specialista. Zdravnik medicine dela nato sprejme odločitev; |
|
— |
kratkovidnost in srednjevidnost: zadostna, bodisi s pomočjo ali brez; |
|
— |
dovoljene so kontaktne leče; |
|
— |
normalni barvni vid: uporaba odobrenega testa, npr. Ishihara, in po potrebi drugih odobrenih testov; |
|
— |
vidno polje: celotno; |
|
— |
vid na obeh očesih: efektiven; |
|
— |
binokularen vid: efektiven; |
|
— |
občutljivost na kontraste: dobra; |
|
— |
brez napredujoče očesne bolezni; |
|
— |
očesni vsadki, keratotomija in keratektomija, so dovoljeni samo, če jih pregleduje zdravnik medicine dela, letno ali v časovnih presledkih, ki jih določi zdravnik medicine dela. |
4.3 Sluh
Zadosten sluh, dokazan z avdiogramom, kar pomeni, da:
|
— |
sluh zadostuje za vodenje telefonskega razgovora in omogoča, da oseba sliši opozorilne tone in radijska sporočila. |
Referenčne vrednosti so:
|
— |
izguba sluha ne sme presegati 40 dB pri 500 in 1 000 Hz; |
|
— |
izguba sluha ne sme presegati 45 dB pri 2 000 Hz za uho s slabšim prevajanjem zvoka. |
4.4 Nosečnost
Nosečnost je v primeru manjše tolerance ali na podlagi patoloških izvidov razlog za začasno izključitev strojevodje. Zdravnik medicine dela (kakor je opredeljen zgoraj) zagotovi spoštovanje zakonskih določb o varovanju nosečih delavk.
4.5 Posebne zdravstvene zahteve za strojevodje
4.5.1 Vid
|
— |
ostrina vida na daljavo s pomočjo ali brez: 1,2 in najmanj 0,5 pri slabšem očesu; |
|
— |
odpornost na bleščanje; |
|
— |
barvne kontaktne leče in fotokromatične leče niso dovoljene. Leče z UV filtrom so dovoljene. |
4.5.2 Sluh in govor
|
— |
nobenih nepravilnosti v vestibularnem sistemu; |
|
— |
kronična govorna motnja (zaradi nujnosti glasne in jasne izmenjave sporočil) ni dovoljena; |
|
— |
uporaba slušnih pripomočkov ni dovoljena. |
5. Jezikovna preverjanja
Osebje, pristojno za kontrolo železniškega prometa, mora biti sposobno uporabljati sporočila in komunikacijske metode, opisane v TSI „Delovanje“.
Strojevodje in drugo osebje prevoznikov v železniškem prometu, ki komunicirajo z upravljavcem infrastrukture o ključnih varnostnih vprašanjih, morajo imeti znanje jezika, ki ga določi konkretni upravljavec infrastrukture. Znanje jezika strojevodij mora biti na ravni, ki omogoča aktivno in učinkovito sporazumevanje v rutinskih, težkih in izrednih razmerah.
PRILOGA IV
POKLICNE KVALIFIKACIJE
Splošni program in metoda usposabljanja
1. Uvod
Vsebina in organizacija usposabljanja obsega:
|
— |
predstavitev prevoznika v železniškem prometu in konkretnega delovnega mesta, vključno s prvo pomočjo in predpisi o zdravju in varnosti pri delu; |
|
— |
operativna pravila, varnostni predpisi v železniškem prometu; |
|
— |
tehniko (železniška infrastruktura in vozna sredstva) s poudarkom na signalizaciji, zavornih sistemih in sistemih za nadzor vlaka, pripravi vlaka, ugotavljanju in odpravljanju napak; sprejemanje odločitev o ustreznosti lokomotive za obratovanje; |
|
— |
komunikacijo; usposabljanje za uporabo zvočnikov kot del storitev za stranke; |
|
— |
priučitev voznih spretnosti: spremljanje izkušenih strojevodij, vožnja pod nadzorom, simulator, samostojna vožnja; |
|
— |
pridobitev znanja o lokalnih pogojih in progah; to usposabljanje se lahko opravi po usposabljanju za strojevodjo, ko se strojevodji dodeli delovno področje; |
|
— |
nezgode in izjemne situacije: obvladovanje stresnih in konfliktnih situacij; |
|
— |
gašenje požara. |
Zahtevana znanja so razdeljena na tri dele:
|
— |
splošni del, podrobneje obrazložen v Prilogi V; |
|
— |
del, ki se nanaša na vozna sredstva, podrobneje obrazložen v Prilogi VI; |
|
— |
del, ki se nanaša na infrastrukturo, podrobneje obrazložen v Prilogi VII. |
2. Metoda usposabljanja
Treba je zagotoviti ustrezno ravnotežje med teoretičnim usposabljanjem (učilnica in predstavitve) in praktičnim usposabljanjem (na delovnem mestu, vožnja z in brez nadzora).
Računalniško podprto usposabljanje je sprejemljivo za individualno učenje operativnih pravil, signalizacije itd. Vendar je treba zagotoviti, da se uporabljajo samo simulatorji zadnje generacije.
Uporaba simulatorjev je lahko koristna za učinkovito usposabljanje strojevodij, predvsem za zmanjšanje časa uporabe infrastrukture za vožnjo, soočanje z izjemnimi situacijami in upravljanje novih tipov lokomotiv.
Pridobivanje znanja o progah naj bi potekalo na način, da oseba, ki se usposablja za strojevodjo spremlja strojevodjo na določenem številu voženj na določeni progi in sicer podnevi in ponoči. Kot alternativno metodo je možno uporabiti video posnetke, ki prikazujejo progo z vidika strojevodje v vozniški kabini.
3. Preverjanje
Usposabljanje se zaključi s teoretičnim in praktičnim preverjanjem znanja.
Sposobnosti za vožnjo se običajno ocenijo z vožnjami v železniškem omrežju. Prav tako je možno uporabiti simulatorje za preverjanje uporabe operativnih pravil in sposobnosti strojevodij za vožnjo v posebej težkih razmerah.
PRILOGA V
PREVERJANJE SPLOŠNEGA STROKOVNEGA ZNANJA
Splošne zadeve
Cilji splošnega usposabljanja so:
|
— |
pridobitev teoretičnega in praktičnega znanja o železniških tehnologijah, vključno z varnostnimi in operativnimi predpisi; |
|
— |
pridobitev teoretičnega in praktičnega znanja o nevarnostih, povezanih z delovanjem železnice, in različnih sredstvih za njihovo obvladovanje; |
|
— |
pridobitev teoretičnega in praktičnega znanja o enem ali več načinov delovanja železnice; |
|
— |
pridobitev teoretičnega in praktičnega znanja o enem ali več voznih sredstvih. |
Strojevodje morajo zlasti:
|
— |
razumeti posebne zahteve za opravljanje poklica strojevodje, njihovo pomembnost ter poklicne in osebne zahteve (dolg delovni čas, odsotnost od doma itd); |
|
— |
uporabljati varnostne predpise za osebje; |
|
— |
identificirati vlečna vozila; |
|
— |
poznati delovne metode in jih natančno uporabiti v praksi; |
|
— |
poznati referenčne dokumente in navodila (priročnik za postopke in priročnik za proge, kot je opredeljeno v TSI „Delovanje“, priročnik za strojevodjo, priročnik za okvare itd.); |
|
— |
prilagoditi življenjski slog svojemu poklicu; |
|
— |
poznati ukrepe za primer nesreč, ki vključujejo ljudi; |
|
— |
poznati nevarnosti, na splošno povezane z železniškim prometom; |
|
— |
poznati načela prometne varnosti; |
|
— |
uporabiti načela elektrotehnologije. |
PRILOGA VI
PREVERJANJE ZNANJA O VOZNIH SREDSTVIH
Po opravljenem posebnem usposabljanju o voznih sredstvih so strojevodje zmožni opravljati naslednje naloge.
1. Testi in kontrole pred odhodom
Strojevodje morajo znati:
|
— |
izvesti kontrolo proge in uporabiti ustrezno dokumentacijo; |
|
— |
zbrati dokumentacijo in potrebno opremo; |
|
— |
preveriti zmogljivost vlečnega vozila; |
|
— |
preveriti podatke, vnesene v dokumentacijo, ki se nahaja na vlečni enoti; |
|
— |
na podlagi navedenih preverjanj in testov zagotoviti, da je vlečna enota zmožna vleči vlak in da varnostna oprema deluje; |
|
— |
izvesti morebitna rutinska preventivna vzdrževalna dela. |
2. Znanje o voznih sredstvih
Za upravljanje lokomotive morajo strojevodje poznati vse kontrolne sisteme in indikatorje, ki jih imajo na voljo, še posebej:
|
— |
vlečni sistem; |
|
— |
zavorni sistem; |
|
— |
naprave v zvezi z varnostjo obratovanja. |
Da bi lahko zaznali in locirali nepravilnosti v voznih sredstvih, jih javili in določili, kaj je potrebno za njihovo odpravo, in v določenih primerih sprejeli ukrepe, morajo strojevodje poznati (1):
|
— |
sestavne dele voznih sredstev, namen sestavnih delov, posebne sisteme vlečnih vozil, predvsem sistem za ustavljanje vlaka z odzračevanjem zavorne cevi; |
|
— |
pomen oznak na notranjem in zunanjem delu voznega sredstva, predvsem simbolov za transport nevarnega blaga; |
|
— |
dele, specifične za vlečna vozila (2). |
3. Testiranje zavor
Strojevodje morajo znati:
|
— |
pred odhodom preveriti dejansko zavorno moč vlaka, ki mora ustrezati zavorni moči, določeni za progo in navedeni v dokumentaciji vozila; |
|
— |
preveriti delovanje zavor vlečnega vozila pred odhodom, ob zagonu in med vožnjo. |
4. Način delovanja in največja hitrost vlaka glede na lastnosti proge
Strojevodje morajo znati:
|
— |
uporabljati podatke, ki so mu bili posredovani pred odhodom; |
|
— |
določiti način delovanja in največjo hitrost vlaka na osnovi spremenljivk, kot so na primer omejitev hitrosti ali morebitne spremembe v signalizaciji. |
5. Upravljanje vlaka na način, ki ne poškoduje naprav ali vozil
Strojevodje morajo znati:
|
— |
uporabljati vse razpoložljive kontrolne sisteme v skladu z veljavnimi pravili; |
|
— |
zagnati vlak in hkrati upoštevati omejitve glede inercije in moči; |
|
— |
opredeliti položaj vlaka na progi v vsakem trenutku; |
|
— |
uporabljati zavore za upočasnitev in ustavljanje ob upoštevanju voznih sredstev in naprav. |
6. Motnje
Strojevodje morajo znati:
|
— |
biti pozorni na neobičajne dogodke v zvezi z obnašanjem vlaka; |
|
— |
ugotoviti znake motenj, razlikovati med njimi in ustrezno reagirati na njihovo relativno pomembnost, pri čemer ima prednost varnost železniškega prometa in ljudi; |
|
— |
poznati razpoložljiva varnostna in komunikacijska sredstva; |
|
— |
pregledati vlak, da bi ugotovil morebitne manjše motnje; |
|
— |
poskusiti odpraviti takšne motnje. |
7. Nezgode in nesreče pri delovanju, požari in nesreče, ki vključujejo ljudi
Strojevodje morajo znati:
|
— |
sprejeti ukrepe za zaščito vlaka in poklicati pomoč v primeru nesreče, v kateri so udeleženi potniki in osebje na vlaku; |
|
— |
ugotoviti, ali vlak prevaža nevarno blago in ga določiti na podlagi dokumentacije vlaka in popisa vagonov. |
8. Pogoji za nadaljnjo vožnjo po nesreči, ki je vključevala vozna sredstva
Po nesreči morajo strojevodje znati:
|
— |
odločiti, ali vozilo lahko nadaljuje z vožnjo in pod kakšnimi pogoji; |
|
— |
obvestiti upravljavca infrastrukture o teh pogojih takoj, ko je to mogoče. |
9. Mirovanje vlaka
Strojevodje morajo sprejeti ukrepe, s katerimi tudi v najbolj težkih razmerah preprečijo nepričakovan zagon vlaka.
(1) Še posebej:
|
— |
mehanske strukture, |
|
— |
zavorni sistem, |
|
— |
obese in sisteme za priključitev, |
|
— |
pogon, |
|
— |
varnostno opremo. |
(2) Še posebej:
|
— |
tokovni odjemnik in visokonapetostne tokokroge, |
|
— |
rezervoarje za gorivo, sistem oskrbe z gorivom, izpušni sistem, |
|
— |
prenos moči, motorje in menjalnike, |
|
— |
komunikacijsko opremo (radijska povezava vlaka z mestom vodenja in upravljanja prometa itd.). |
PRILOGA VII
PREVERJANJE ZNANJA O INFRASTRUKTURI
Poznavanje infrastrukture
1. Testiranje zavor
Strojevodje morajo znati pred odhodom preveriti dejansko zavorno moč vlaka, ki mora ustrezati zavorni moči, določeni za progo in navedeni v dokumentaciji vozila.
2. Način delovanja in največja hitrost vlaka glede na lastnosti proge
Strojevodje morajo znati:
|
— |
seznaniti se s podatki, ki so mu bili posredovani pred odhodom, npr. omejitev hitrosti ali spremembe v signalizaciji; |
|
— |
določiti način delovanja in največjo hitrost vlaka glede na lastnosti proge. |
3. Poznavanje proge
Strojevodje morajo biti sposobni predvideti težave in reagirati v skladu z vidiki varnosti in opravljanja nalog. Zato morajo dobro poznati železniške proge in naprave na svojih progah ter morebitnih dogovorjenih enakovrednih progah.
Pomembni so naslednji vidiki:
|
— |
pogoji delovanja (spremembe tira, enosmerni prevoz itd.); |
|
— |
določitev tirov, ki jih je mogoče uporabiti za dano vrsto prevoza; |
|
— |
sistem delovanja; |
|
— |
sistem zapiranja železniške proge in pripadajoči ukrepi; |
|
— |
imena, položaj in oddaljenost postaj ter mest vodenja in upravljanja prometa za ustrezno prilagoditev hitrosti; |
|
— |
prikaz prehodov med sistemi delovanja ali sistemi za oskrbo z električno energijo; |
|
— |
omejitev hitrosti za različne kategorije vlakov; |
|
— |
topografske značilnosti; |
|
— |
posebni pogoji zaviranja, npr. pogoji, ki veljajo za proge z velikim naklonom; |
|
— |
operativne posebnosti: posebni signali, znaki, pogoji za odhod itd. |
4. Varnostni predpisi
Strojevodje morajo znati:
|
— |
zagnati vlak šele, ko so izpolnjeni vsi predpisani pogoji (vozni red, ukaz ali signal za odhod, po potrebi delovanje signalov itd.); |
|
— |
opazovati signale na progi ali v vozniški kabini, jih nemudoma in brez napak razvozlati ter izvesti predpisane ukrepe; |
|
— |
varno upravljati vlak v skladu s posebnimi načini delovanja: posebni načini delovanja na zahtevo, začasna omejitev hitrosti, vožnja v nasprotno smer, dovoljenje za nadaljevanje vožnje v nevarnih razmerah, kljub signalu za ustavitev, ranžiranje, obračanje, vožnja skozi območja gradbišč itd.; |
|
— |
spoštovati načrtovane in dodatne ustavitve in v času ustavitev po potrebi izvesti dodatne operacije za potnike, še posebej odpiranje in zapiranje vrat. |
5. Upravljanje vlaka
Strojevodje morajo znati:
|
— |
opredeliti položaj vlaka na progi v vsakem trenutku; |
|
— |
uporabljati zavore za upočasnitev in ustavljanje ob upoštevanju voznih sredstev in naprav; |
|
— |
prilagoditi hitrost vlaka voznemu redu in morebitnim predpisom o varčevanju z energijo, pri čemer mora upoštevati lastnosti vlečnega vozila, vlaka, proge in okolja. |
6. Motnje
Strojevodje morajo znati:
|
— |
biti pozorni na neobičajne dogodke v zvezi z infrastrukturo in okoljem, kolikor to pač dopušča upravljanje vlaka: signali, tiri, oskrba z energijo, železniški prehodi, okolica tirov, preostali promet; |
|
— |
biti pozorni na neobičajne dogodke v zvezi z obnašanjem vlaka; |
|
— |
biti sposobni oceniti oddaljenost ovir; |
|
— |
takoj ko je mogoče, obvestiti upravljavca infrastrukture o mestu in vrsti motnje ter zagotoviti, da je ta pravilno razumel informacijo; |
|
— |
zagotoviti ali sprejeti ukrepe za zagotovitev varnosti prometa in ljudi, kadar koli je to potrebno. |
7. Nezgode in nesreče pri delovanju, požari in nesreče, ki vključujejo ljudi
Strojevodje morajo znati:
|
— |
sprejeti ukrepe za zaščito vlaka in poklicati pomoč v primeru nesreče, v kateri so udeleženi potniki in osebje; |
|
— |
določiti mesto ustavitve vlaka v primeru požara in po potrebi olajšati evakuacijo potnikov; |
|
— |
takoj ko je to mogoče, posredovati koristne informacije o požaru, če sami ne morejo pogasiti požara; |
|
— |
po nesreči odločiti, ali vozilo lahko nadaljuje z vožnjo in pod kakšnimi pogoji; |
|
— |
obvestiti upravljavca infrastrukture o teh pogojih takoj, ko je to mogoče. |
P6_TA(2005)0356
Pravice in obveznosti potnikov v mednarodnem železniškem prometu ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah in obveznostih potnikov v mednarodnem železniškem prometu (KOM(2004)0143 — C6-0003/2004 — 2004/0049(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2004)0143) (1), |
|
— |
ob upoštevanju členov 251(2) in 71(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0003/2004), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0123/2005), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2004)0049
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 28. septembra 2005 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2005 Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe (3),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V okviru skupne prometne politike je pomembno zajamčiti kakovost storitev v železniškem prometu in uporabniške pravice potnikov v železniškem prometu ter izboljšati kakovost in učinkovitost storitev železniškega potniškega prometa, da se pripomore k povečanju deleža železniškega prevoza v primerjavi z drugimi vrstami prevoza. |
|
(2) |
Strategija varstva potrošnikov 2002-2006 (4) si je postavila za cilj dosego visoke ravni varstva potrošnikov na področju prevoza in skladnost varstva potrošnikov na področju prevoza z zahtevami člena 153(2) Pogodbe. |
|
(3) |
Sedaj veljavna Konvencije o mednarodnih železniških prevozih (COTIF) z dne 9. maja 1980 vključuje Enotna pravila za pogodbo o mednarodnem železniškem prevozu potnikov in prtljage (CIV - Dodatek A h Konvenciji). COTIF je bila spremenjena z Vilniuškim protokolom z dne 3. junija 1999. Skupnost bo lahko pristopila k COTIF, ko bo začel veljati Vilniuški protokol. Pomembno je, da naj ta uredba upošteva določila, ki so že predvidena v CIV. Kljub temu je zaželeno, da se razširi obseg uporabe in se poleg mednarodnih zaščiti tudi potnike v notranjem prometu. Zaradi pravne varnosti je ključnega pomena, da se, kadar koli CIV že vsebuje določbe, izogne dobesednemu vključevanju teh določb v to uredbo. |
|
(4) |
Med pravice uporabnikov železniških storitev sodi prejemanje informacij v zvezi s storitvijo pred in med potovanjem ter po njegovem zaključku. |
|
(5) |
Potnik v železniškem prometu je šibkejša stran prevozne pogodbe, zato je treba njegove pravice v tem pogledu zaščititi. |
|
(6) |
Računalniško podprti sistemi, ki se uporabljajo za prodajo vozovnic, lahko za potnike v železniškem prometu ob pravilni uporabi predstavljajo pomembno in koristno storitev. Zato je treba olajšati nediskriminacijski dostop do teh sistemov. |
|
(7) |
Prevozniki v železniškem prometu bi morali sodelovati pri zagotavljanju lažjega prehoda z enega omrežja na drugo in od enega operaterja k drugemu ter prek tega sodelovanja spodbujati izstavitev enotnih vozovnic za potnike v železniškem prometu. |
|
(8) |
Za zagotovitev, da bodo potniki v železniškem prometu uživali ugodnosti, ki izhajajo iz določb te uredbe, bi morali prevozniki v železniškem prometu, ki opravljajo železniški potniški promet, sodelovati. To sodelovanje mora biti brez razlikovanja odprto za vse prevoznike v železniškem prometu, ki opravljajo železniški potniški promet. |
|
(9) |
Železniški potniški promet naj bo vsem državljanom v splošno korist. Vsi potniki, vključno s potniki, ki so invalidi, ali drugimi potniki z omejeno sposobnostjo gibanja, imajo pravico do enakih možnosti za potovanje z vlakom brez diskriminacije . |
|
(10) |
Prevozniki v železniškem prometu in upravitelji postaj bi morali vedno upoštevati vse možne težave ljudi z omejeno sposobnostjo gibanja, tako da se ob nakupu novega železniškega voznega parka ali spreminjanju postaj informacije in pomoč ter celotna dostopnost železniškega omrežja sistematično izboljšajo. |
|
(11) |
Sistem neomejene odgovornosti v primeru smrti ali poškodbe potnika je primeren v smislu varnega in sodobnega sistema železniškega prevoza. |
|
(12) |
Uvedba omejitev odgovornosti za izgubo ali poškodbe prtljage in za škodo, nastalo kot posledica zamud, zamujenih povezav ali odpovedi potovanja, naj bi privedla k večji jasnosti in dajala spodbude za trg storitev železniškega potniškega prometa v korist potnikov. |
|
(13) |
Zaželeno je, da se žrtve nesreč in vzdrževane družinske člane razbremeni kratkotrajnih finančnih skrbi neposredno po nesreči. |
|
(14) |
Pomembno je, da določbe te uredbe veljajo tudi, kadar se prevoz potnikov kot del potovanja z železnico ali zaradi začasnih sprememb izvede z drugimi sredstvi prevoza, še zlasti po celinski ali morski plovni poti. Ta prednostna odgovornost železniškega operaterja je v skladu z mednarodnimi sporazumi, zlasti s členom 1(3) CIV, z Vilniuškim protokolom in členom 2(2) Atenske konvencije iz leta 2002, ki se nanaša na pomorski prevoz potnikov in njihove prtljage. |
|
(15) |
V primeru potovanja z zaporednimi prevozniki v železniškem prometu mora imeti potnik možnost uveljavljati odškodninski zahtevek pri vseh prevoznikih v železniškem prometu, ki sodelujejo pri prevozu. |
|
(16) |
Ohranitev visoke stopnje varnosti na železniških postajah in vlakih je v prid trgu storitev v železniškem potniškem prometu. |
|
(17) |
Potnik mora drugim potnikom in prevozniku v železniškem prometu v prid upoštevati določena pravila vedenja. |
|
(18) |
Pri presoji vplivov te uredbe je treba upoštevati zlasti inflacijo in razvijanje stopnje konkurenčnosti na ustreznih trgih storitev v železniškem potniškem prometu. |
|
(19) |
Ta uredba ne sme posegati v Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (5). |
|
(20) |
Države članice bi morale določiti kazni za kršitve določb te uredbe. |
|
(21) |
Ker ciljev predvidenega ukrepa, to je razvoja železnic Skupnosti in uvedbe pravic potnikov v železniškem prometu, ni mogoče v ustrezni meri doseči na ravni držav članic in jih je lažje dosegati na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejema ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, določenim v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tega, kar je potrebno za dosego teh ciljev. |
|
(22) |
Ukrepe, ki so potrebni za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (6) — |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
1. Ta uredba izvaja nekatere določbe Konvencije o mednarodnih železniških prevozih (COTIF) in vsebuje številne dopolnilne določbe.
2. Ta uredba določa pravice in obveznosti vseh potnikov v železniškem prometu.
Javna naročila za storitve morajo prav tako zagotoviti vsaj stopnjo varstva, predvideno s to uredbo. Države članice lahko določijo večje pravice v nacionalni zakonodaji ali v javnih naročilih za storitve. Pet let po začetku veljavnosti te uredbe lahko države članice zahtevajo odstopanje od te določbe. Komisija pri sprejemanju odločitve o odstopanju upošteva razmere in razvoj trga storitev v železniškem prometu v zadevnih državah članicah.
3. Če je Skupnost sklenila sporazum o železniškem prevozu s tretjo državo, ta ureditev velja tudi za mednarodna potovanja v to državo ali iz nje ter za tranzit čez njo.
Člen 2
Opredelitve pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:
|
1) |
„prevoznik v železniškem prometu“ je vsak javni ali zasebni prevoznik z licenco, izdano v skladu z veljavno zakonodajo Skupnosti, katerega dejavnost je redno opravljanje železniškega potniškega prometa in vključuje zagotavljanje vleke prevoznika; |
|
2) |
„upravljavec infrastrukture“ je vsak organ ali podjetje, ki nosi odgovornost predvsem za vzpostavitev in vzdrževanje celotne ali delne železniške infrastrukture po opredelitvi iz člena 3 Direktive Sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 o razvoju železnic Skupnosti (7), kar lahko obsega tudi upravljanje sistemov nadzora in varnosti te infrastrukture; naloge, ki jih ima upravljavec infrastrukture v mreži ali njenem odseku, so prenosljive na različne organe ali podjetja; |
|
3) |
„organ za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti“ je organ, ki je odgovoren za dodeljevanje zmogljivosti železniške infrastrukture; |
|
4) |
„organ za zaračunavanje uporabnine“ je organ, ki je odgovoren za zaračunavanje uporabe zmogljivosti železniške infrastrukture; |
|
5) |
„organizator potovanja“ je organizator ali posrednik, razen prevoznika v železniškem prometu v smislu člena 2(2) in (3) Direktive Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih (8); |
|
6) |
„glavna železniška postaja“ je železniška postaja , ki jo kot tako določi zadevna država članica, na podlagi količine prometa, mednarodnega značaja in/ali geografskega položaja ; |
|
7) |
„upravljavec postaje“ je organizacijska entiteta v državi članici, na katero je bila prenesena odgovornost za upravljanje in/ali vzdrževanje železniških postaj; |
|
8) |
„prevozna pogodba“ je pogodba med prevoznikom v železniškim prometu in/ali organizatorjem potovanj na eni ter potnikom na drugi strani ter o izvedbi enega ali več mednarodnih potovanj in po potrebi ene ali več rezervacij, ne glede na to, katero železniško ali drugo prevozno podjetje prevoz izvede in/ali katerega podizvajalca v okviru pogodbe je prevoznik v železniškem prometu in/ali organizator potovanj pooblastilo/pooblastil; |
|
9) |
„vozovnica“ je veljavni dokument, ki ga izda ali odobri prevoznik v železniškem prometu in služi kot dokaz za sklenitev prevozne pogodbe ter daje pravico do prevoza, ali ekvivalent v nepapirni, tudi elektronski obliki; |
|
10) |
„sezonska vozovnica“ pomeni prevozno pogodbo, ki imetniku dopušča redno potovanje na določeni progi v določenem časovnem obdobju; |
|
11) |
„rezervacija“ je pogodba med potnikom in prevoznikom v železniškem prometu, v zvezi s katero je bila potniku izpolnjena in izdana vozovnica ali katero drugo dokazilo ; |
|
12) |
„enotna vozovnica“ je ena ali več vozovnic, ki predstavljajo prevozno pogodbo, potrebno za izvedbo mednarodnega potovanja iz odhodnega v namembni kraj ob uporabi vrste storitev in/ali z vrsto železniških podjetij; |
|
13) |
„mednarodno potovanje“ je potovanje potnikov z železnico, pri katerem se prečka vsaj ena od notranjih meja Skupnosti in ki se lahko izvede ob uporabi mednarodne in/ali nacionalne storitve za del poti po domačem ozemlju; |
|
14) |
„mednarodni promet“ je železniški potniški promet, pri katerem vlak prečka vsaj eno od notranjih meja Skupnosti; vlak je lahko sklenjen in/ali razdeljen, odhodni in namembni kraji različnih delov vlaka pa so lahko različni; |
|
15) |
„zamuda“ je čas med načrtovanim prihodom po voznem redu ter dejanskim prihodom v okviru prevozne storitve ; spremembe v voznem redu, napovedane potnikom vsaj 48 ur vnaprej, niso opredeljene kot zamude; |
|
16) |
„odpoved“ je začasna opustitev načrtovanega potovanja, z izjemo potovanj, katerih odpoved je potnikom napovedana vsaj 48 ur vnaprej; |
|
17) |
„računalniško podprti sistem informiranja in rezervacij za železniški promet“ je računalniško podprti sistem, ki vsebuje podatke o vseh storitvah za potnike, ki jih ponujajo prevozniki v železniškem prometu; informacije, shranjene v računalniško podprtem sistemu informiranja in rezervacij, obsegajo:
|
|
18) |
„sistemski prodajalec“ je vsaka pravna ali fizična oseba in z njo povezane enote, ki so odgovorne za delovanje ali trženje računalniško podprtih sistemov informiranja in rezervacij v železniškem prevozu; prevozniki v železniškem prometu, ki imajo lastno prodajo prek računalniško podprtih sistemov informiranja in rezervacij, niso sistemski prodajalci po zgornji opredelitvi; |
|
19) |
„oseba z omejeno sposobnostjo gibanja“ je oseba, katere samostojnost, sposobnost orientacije, sporazumevanja ali gibanja je zmanjšana zaradi zmanjšanih fizičnih, čutnih ali gibalnih sposobnosti, umske prizadetosti, starosti, bolezni ali druge oblike nezmožnosti pri uporabi prevoznega sredstva in ki zaradi svojega položaja zahteva posebno pozornost in prilagajanje storitev, ki so na voljo vsem potnikom, njenim osebnim potrebam; |
|
20) |
„zaporedni prevoznik v železniškem prometu“ je prevoznik v železniškem prometu, ki opravlja del mednarodne storitve; |
|
21) |
„nadomestni prevoznik v železniškem prometu“ je prevoznik v železniškem prometu, ki ni sklenil prevozne pogodbe s potnikom, vendar mu je pogodbeni prevoznik v železniškem prometu v celoti ali deloma poveril izvedbo prevoza; |
|
22) |
„CIV“ pomeni Enotna pravila za pogodbo o mednarodnem železniškem prevozu potnikov in prtljage, kakor so bila spremenjena z Vilniuškim protokolom, Dodatek A k COTIF. |
POGLAVJE II
INFORMACIJE IN VOZOVNICE
Člen 3
Potovalne informacije
Prevozniki v železniškem prometu in/ali organizatorji potovanj morajo potnikom na njihovo zahtevo zagotoviti informacije, navedene v Prilogi I v zvezi s storitvami, ki jih ponujajo.
Informacije so na voljo v obliki, dostopni in razumljivi vsem, in so posredovane brezplačno . Posebno pozornost se namenja osebam z motnjami vida in/ali sluha.
Prevozniki v železniškem prometu in organizatorji potovanj odgovarjajo za natančnost informacij, posredovanih v tiskani ali elektronski obliki, v zvezi s storitvami, ki jih ponujajo.
Člen 4
Prevozna pogodba in vozovnice
1. Po prevozni pogodbi mora prevoznik ali prevozniki v železniškem prometu v namembni kraj prepeljati tako potnike kot tudi ročno prtljago in prtljago. Kolesa potnikov se prevažajo na vseh vlakih, vključno na čezmejnih vlakih in vlakih za visoke hitrosti, proti morebitnemu plačilu. Pogodbo je treba potrditi z izdajo ene ali več vozovnic potniku. Vozovnice štejejo kot očiten dokaz sklenjene pogodbe. Določbe členov 6 in 7 CIV se uporabljajo za prevozne pogodbe.
2. Brez poseganja v odstavek 1 morajo vozovnice, ki jih izdajo prevozniki v železniškem prometu, vsebovati vsaj informacije, naštete v Prilogi II.
Člen 5
Dostop do sistemov potovalnih informacij
1. Brez poseganja v Uredbo Sveta (EGS) št. 2299/89 z dne 24. julija 1989 o kodeksu poslovanja računalniških sistemov rezervacij (9), še zlasti člena 21(b) Uredbe, veljata spodnja člena 2 in 7.
2. Sistemski prodajalec mora vsakemu prevozniku v železniškem prometu na njegovo zahtevo omogočiti enakopravno udeležbo brez diskriminacije pri možnostih distribucije, in sicer v okviru razpoložljivih zmogljivosti zadevnega sistema in s pridržkom tehničnih omejitev, ki niso pod nadzorom sistemskega prodajalca.
3. Sistemski prodajalec ne sme:
|
a) |
v pogodbe z udeleženimi prevozniki v železniškem prometu vključiti nesprejemljivih pogojev; |
|
b) |
zahtevati sprejetja dodatnih pogojev, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje niso povezani z udeležbo v njegovem informacijskem sistemu, in mora postavljati enake pogoje za enake vrste storitev. |
4. Sistemski prodajalec udeležbe pri svojem informacijskem sistemu ne sme pogojevati s tem, da se udeleženi prevoznik v železniškem prometu ne sme hkrati udeležiti drugih sistemov.
5. Udeleženi prevoznik v železniškem prometu ima pravico prekiniti pogodbo s sistemskim prodajalcem brez pogodbene kazni, vendar ne pred pretekom prvega leta in ob upoštevanju vsaj šestmesečnega odpovednega roka.
6. Možnosti za vnos in obdelavo podatkov, ki jih zagotavlja sistemski prodajalec, so brez razlikovanja na voljo vsem udeleženim prevoznikom v železniškem prometu.
7. Če sistemski prodajalec izboljša ponujene distribucijske možnosti ali opremo, ki se uporablja za zagotavljanje teh možnosti, ponudi te izboljšave pod enakimi pogoji in v skladu s sedanjimi tehničnimi omejitvami vsem udeleženim prevoznikom v železniškem prometu.
Člen 6
Razpoložljivost vozovnic, enotnih vozovnic in rezervacij
1. Prevozniki v železniškem prometu brez poseganja v določbe členov 81, 82 in 86 Pogodbe sodelujejo, zato da bi ponudili potnikom enotne vozovnice za mednarodna potovanja. Sodelovanje je brez razlikovanja odprto za vsa prevoznike v železniškem prometu. Storitve zagotavljanja vozovnic se obračunavajo na podlagi nastalih stroškov. Prevozniki v železniškem prometu eno leto po začetku veljavnosti te uredbe uradno obvestijo Komisijo o sklenjenih sporazumih o sodelovanju.
2. Vozovnice morajo biti potnikom na voljo vsaj:
|
a) |
na blagajnah za prodajo vozovnic in, če so na voljo, dostopnih prodajnih avtomatih za vozovnice na vseh glavnih železniških postajah ali |
|
b) |
prek telefona/ dostopnih spletnih strani in vseh drugih široko dostopnih informacijskih tehnologij brez dodatnega zaračunavanja uporabe te distribucijske poti. |
3. Vozovnice, izdane v okviru javnih naročil za storitve morajo biti na voljo vsaj na:
|
a) |
blagajnah za prodajo vozovnic in, če so na voljo, dostopnih prodajnih avtomatih za vozovnice na vseh glavnih železniških postajah in |
|
b) |
prek telefona/dostopnih spletnih strani in vseh drugih široko dostopnih informacijskih tehnologij brez dodatnega zaračunavanja uporabe te distribucijske poti. |
4. Če na odhodni železniški postaji ni blagajne za prodajo vozovnic ali prodajnega avtomata, morajo biti potniki na železniški postaji vsaj obveščeni o:
|
a) |
možnosti nakupa vozovnice po telefonu, prek interneta ali na vlaku ter kakšni so pri tem postopki; |
|
b) |
najbližji glavni železniški postaji ali kraju z blagajnami za prodajo vozovnic in/ali prodajnimi avtomati. |
5. Če ni dostop do vlaka ali terminala zaradi varnosti, boja proti goljufijam ali obvezne rezervacije vlaka omejen na imetnike veljavnih vozovnic, morajo prevozniki v železniškem prometu omogočiti nakup vozovnic na vlaku, še posebej, če potnik ni mogel kupiti svoje vozovnice na vstopni postaji zaradi naslednjih razlogov :
|
a) |
zaprtih blagajn za prodajo vozovnic; |
|
b) |
nedelujočih prodajnih avtomatov za vozovnice; |
|
c) |
odsotnosti blagajn za prodajo vozovnic ali avtomatov za vozovnice na vstopni postaji; |
|
d) |
odsotnosti dostopnih blagajn za prodajo vozovnic ali avtomatov za vozovnice, če je potnik oseba z omejeno sposobnostjo gibanja. |
Potnik o tem nemudoma obvesti pristojno vlakovno osebje.
Člen 7
Tehnične specifikacije za interoperabilnost
1. Da se potnikom zagotovijo informacije iz člena 3 in se prevoznikom v železniškem prometu omogoči izdaja vozovnic iz člena 4 ter tudi tranzitnih vozovnic in rezervacij iz člena 6, se uporabljajo spodnji odstavki 2 do 4.
2. Tehnične specifikacije za interoperabilnost (TSI) iz poglavja II in točke 2.5(a) Priloge II (telematske aplikacije za potnike) k Direktivi 2001/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (10) se uporabljajo za namene te uredbe za vse storitve, ki jih izvajajo prevozniki v železniškem prometu, vključno s storitvami prevoza visokih hitrosti.
3. Komisija sprejme leto dni po sprejetju te uredbe na predlog Evropske agencije za železniški promet tehnične specifikacije za interoperabilnost telematskih aplikacij za potnike. TSI omogoči zagotovitev informacij iz Priloge I.
4. Prevozniki v železniškem prometu prilagodijo svoje računalniško podprte informacijske in rezervacijske sisteme v skladu z zahtevami, določenimi v TSI, najpozneje eno leto po tem, ko Komisija sprejme TSI.
POGLAVJE III
ODGOVORNOST IN NADOMESTILO V PRIMERU SMRTI ALI POŠKODBE POTNIKOV
Člen 8
Smrt in poškodbe potnikov
1. Prevoznik v železniškem prometu je odgovoren za smrt ali telesne poškodbe, tako fizične kot psihične, potnika, kadar do nesreče, ki je povzročila smrt ali telesno poškodbo, ni prišlo zaradi naravne katastrofe, vojne ali terorizma .
2. Tudi če prevoznik v železniškem prometu spodbija svojo odgovornost za telesno poškodbo potnika, ki ga prevaža, je še vedno edini potnikov sogovornik in edini organ, od katerega lahko potnik zahteva nadomestilo, brez poseganja v povračilo škode zaradi odgovornosti, ki ga lahko prevoznik v železniškem prometu zahteva od tretjih oseb.
3. Obveznost zavarovanja, določeno v členu 9 Direktive Sveta 95/18/ES z dne 19. junija 1995 o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu (11) , je treba glede odgovornosti za potnike razumeti kot dolžnost prevoznika v železniškem prometu, da se zavaruje do ustrezne višine in s tem zagotovi, da bodo vsi upravičenci do nadomestila prejeli celoten znesek, do katerega so po tej uredbi upravičeni.
Najnižja zavarovalna vsota na potnika znaša 310 000 evrov.
Člen 9
Nadomestilo v primeru smrti ali poškodbe potnikov
1. Odgovornost prevoznika v železniškem prometu za škodo v primeru smrti ali telesnih poškodb potnika ni finančno omejena.
2. Prevoznik v železniškem prometu ne more izključiti ali omejiti svoje odgovornosti za škodo iz člena 8(1), ki ne presega 120 000 evrov na potnika. Pri višjih zneskih prevoznik v železniškem prometu ni odgovoren za škodo, če dokaže, da ni ravnal malomarno ali kako drugače krivdno.
3. Če so zaradi smrti potnika osebe, ki jih je preminuli vzdrževal ali bi jih moral v skladu z zakonom vzdrževati, prikrajšane za to podporo, prejmejo nadomestilo tudi za to izgubo.
Člen 10
Predplačila
V primeru smrti ali poškodbe potnika mora prevoznik v železniškem prometu v 15 dneh od določitve upravičenca do odškodnine pokriti njegove neposredne gospodarske potrebe s predplačilom.
To predplačilo znaša v primeru smrti najmanj 19 000 evrov.
To predplačilo ne pomeni priznanja odgovornosti in se lahko pobota s katerimi koli zneski, ki se pozneje izplačajo na podlagi odgovornosti prevoznika v železniškem prometu.
POGLAVJE IV
ODGOVORNOST IN NADOMESTILO V PRIMERU POŠKODBE ALI IZGUBE ROČNE PRTLJAGE, DRUGE PRTLJAGE, VOZIL IN ŽIVALI
Člen 11
Prtljaga, vozila in živali
1. Odgovornost in nadomestilo v primeru bodisi popolnega ali delnega uničenja bodisi izgube ali poškodovanja ročne prtljage, druge prtljage, invalidskih vozičkov, otroških vozičkov, koles ali drugih vozil ter živali urejajo določbe poglavja III CIV, zlasti členi 33 do 46 CIV.
2. Brez poseganja v odstavek 1 prevoznik v železniškem prometu ali upravnik postaje, ki je odgovoren za nadomestilo v primeru popolnega ali delnega uničenja, izgube ali poškodbe invalidskih pripomočkov/zdravstvene opreme, ki je last potnika z omejeno sposobnostjo gibanja, plača nadomestilo največ v višini nadomestne vrednosti opreme. Prevoznik v železniškem prometu takemu potniku prav tako ponudi začasno nadomestno opremo, kjer je to primerno.
POGLAVJE V
ODGOVORNOST, NADOMESTILO IN POMOČ V PRIMERU ZAMUD
Člen 12
Zamude
1. Prevoznik v železniškem prometu je odgovoren za zamudo ali zamudo, ki je vzrok za zamujeno povezavo in/ali odpoved prevoza potnikov in/ali prtljage.
2. Prevoznik v železniškem prometu ni odgovoren za zamudo, zamujeno povezavo ali odpoved prevoza v primeru:
|
(a) |
izrednih vremenskih razmer, naravnih katastrof, vojnih ali terorističnih dejanj; |
|
(b) |
okoliščin zunaj nadzora prevoznika v železniškem prometu, ki jih izvajalec, ne glede na dolžnost skrbnega ravnanja, potrebnega v teh okoliščinah, ne more preprečiti in katerih posledic ne more preprečiti; |
|
(c) |
krivde potnika ali |
|
(d) |
dejanja tretje osebe, ki ga izvajalec, ne glede na dolžnost skrbnega ravnanja, ki je potrebna v teh okoliščinah, ne more preprečiti in katerega posledic ne more preprečiti; drug prevoznik, ki uporablja isto železniško infrastrukturo, ni opredeljen kot tretja oseba. |
3. Prevoznik v železniškem prometu in/ali upravitelj postaje sta odgovorna tudi za zamude pri zagotavljanju pomoči na postaji ali na vlaku, zaradi katere oseba z omejeno sposobnostjo gibanja zamudi odhod vlaka povezavo ob prihodu.
Člen 13
Nadomestilo za zamude
1. Prevoznik v železniškem prometu povrne potniku doplačilo, če dejanske storitve ne ustrezajo navedenim merilom (glej Prilogo II, točka 6) za doplačila.
2. Ne da bi izgubil pravico do prevoza, lahko potnik v primeru zamude zahteva od prevoznika v železniškem prometu nadomestilo za zamudo. Najnižja nadomestila za zamude so naslednja:
|
— |
25 % za zamudo 60 minut ali več, |
|
— |
50 % za zamudo e 120 minut ali več, |
|
— |
75 % za zamudo 180 minut ali več. |
3. Potniki, ki imajo sezonsko vozovnico in ki so priča ponavljajočim se zamudam ali odpovedim v času veljavnosti njihove sezonske vozovnice, se izplača nadomestilo, če to zahtevajo. Nadomestilo se lahko dodeli na različne načine: potovanja zastonj, znižane cene in podaljšanje obdobja veljavnosti sezonske vozovnice.
Prevoznik v železniškem prometu, v tesnem posvetovanju s predstavniki uporabnikov in z organi, ki se ukvarjajo z javnimi naročili za storitve, vnaprej določi merila v zvezi s točnostjo in zanesljivostjo zadevnih prevozov, ki veljajo pri uporabi tega odstavka.
4. Nadomestilo iz odstavka 2 se dodeli v enem mesecu po vložitvi zahtevka za nadomestilo. Nadomestilo se lahko dodeli v obliki bonov in/ali drugih storitev , če so njihovi pogoji prilagodljivi (zlasti glede časa veljavnosti in namembnega kraja). Nadomestilo se izplača v gotovini, če potnik to upravičeno zahteva .
5. Nadomestilo iz odstavka 2 in 3 se ne zniža za stroške finančnih transakcij, kot so pristojbine, stroški telefona ali poštnina. Prevozniki v železniškem prometu lahko določijo najnižje zneske izplačljivih nadomestil. Ta najnižji znesek ne presega štirih evrov.
6. Ta člen se uporablja brez poseganja v potnikove pravice do nadaljnjega nadomestila. Nadomestilo, odobreno po tem členu, se lahko odšteje od takega nadomestila.
Člen 14
Zamujene povezave in odpovedi potovanj
1. Prednostna naloga prevoznikov v železniškem prometu je zagotoviti povezave in se na vsak način izogibati odpovedim.
2. Ob zamudi, vključno z zamudo zaradi zagotavljanja pomoči prevoznika v železniškem prometu osebi z omejeno sposobnostjo gibanja, ki je vzrok za zamujeno povezavo, ali ob odpovedi prevoza , se uporablja odstavek 3, razen če lahko prevoznik v železniškem prometu dokaže, da je prišlo do zamude ali da je bil prevoz odpovedan zgolj zaradi izjemnih okoliščin.
3. Pri zamudi, ki bi lahko vodila do zamujene povezave, ali kadar prevoznik v železniškem prometu pred predvidenim časom odhoda odpove ali upravičeno domneva, da bo odpovedal železniški prevoz, si po najboljših močeh prizadeva o tem obvestiti potnike in zagotoviti, da se doseže končni namembni kraj .
Potnikom se ponudi možnost izbire vsaj med:
|
a) |
povračilom celotne prevoznine pod pogoji, po katerih je bila plačana, za del ali dele poti, ki niso bili izvedeni, in za del ali za dele poti, ki so bili že izvedeni, če potovanje glede na potnikov prvotni potovalni načrt ne služi več svojemu namenu, in, kadar je to primerno, tudi povratno vožnjo do prve odhodne točke in sicer ob prvi priložnosti. Izplačilo povračilo se izvede pod istimi pogoji kot izplačilo nadomestila iz člena 13(4) in (5); ali |
|
b) |
nadaljevanjem ali preusmeritvijo pod primerljivimi pogoji prevoza, ki zagotavljajo enakovredno stopnjo dostopa , do namembnega kraja ob prvi priložnosti, morebiti z uporabo dražjih vlakov brez dodatnih stroškov ; ali |
|
c) |
nadaljevanjem ali preusmeritvijo pod primerljivimi pogoji prevoza do namembnega kraja ob poznejšem datumu. |
Člen 15
Pomoč
1. Prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec postaje ob zamudah, tudi tistih, ki so vzrok za zamujeno povezavo, ali ob odpovedi storitve najkasneje deset minut po načrtovanem času odhoda ali izpadu storitve obvesti potnike o dani situaciji in o predvidenem času odhoda in prihoda.
2. Ob zamudah, tudi tistih, ki so vzrok za zamujene povezave, ali ob odpovedi storitve, se potnikom brezplačno ponudi:
|
a) |
hrano in osvežilne pijače, kjer je to mogoče ; in/ali |
|
b) |
nastanitev čez noč, razen ko to zaradi prevladujočih okoliščin ni mogoče , kadar je potrebna ena ali več nočitev, ali kadar je potrebna dodatna nočitev; in/ali |
|
c) |
prevoz med železniško postajo in takim krajem nastanitve (v hotelu ali drugje); ali |
|
d) |
če je železniška storitev odpovedana za nedoločen čas iz vzroka, različnega od izjemnih okoliščin, opredeljenih v členu 12(2), prevoz med prizadeto železniško postajo in namembnih krajem z nadomestnim prevoznim sredstvom. |
3. Prevozniki v železniškem prometu na zahtevo potnika potrdijo na vozovnici, da je imel železniški prevoz zamudo, da je bila ta vzrok za zamujeno povezavo ali da je bil prevoz odpovedan. Če prevoznik v železniškem prometu zahteva takšno potrdilo, mora ustrezno ukrepati, da ga potnikom zagotovi enostavno in hitro.
4. Prevoznik v železniškem prometu, ki opravlja prevoz, posveti ob uporabi odstavkov 1 in 2 posebno pozornost potrebam potnikov z omejeno sposobnostjo gibanja in njihovim spremljevalcem ter potrebam otrok brez spremstva. Informacije o zamudah ali odpovedih, hotelski nastanitvi ali nadomestnem prevozu, shemah nadomestila in možnostih nadaljevanja ali preusmeritve se morajo sporočiti na dostopen način. Prevoznik v železniškem prometu mora zagotoviti nastanitev ali nadomestni prevoz za potnike z omejeno sposobnostjo gibanja in ustrezno pomoč v primerih zamude ali odpovedi.
POGLAVJE VI
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 16
Druga prevozna sredstva
Kadar se železniško vozilo na delih potovanja prevaža s trajektom ali kadar se železniški prevoz začasno zamenja za drugo obliko prevoza, se uporablja člen 31 CIV.
Člen 17
Zaporedni prevozniki v železniškem prometu
Če potovanje izvajajo zaporedni prevozniki v cestnem prometu, so pri prevozu udeleženi prevozniki solidarno odgovorni za smrt ali telesne poškodbe potnika kakor tudi za poškodbe ali izgubo prtljage ter za zamude, tudi tiste, ki so vzrok za zamujene povezave ali odpovedi potovanj.
Člen 18
Nadomestni prevozniki v železniškem prometu
Tudi če je prevoznik v železniškem prometu izvedbo prevoza v celoti ali deloma poveril nadomestnemu prevozniku, je odgovorno za celoten prevoz , kakor to predvideva člen 39 CIV .
Člen 19
Osebe, za katere je prevoznik v železniškem prometu odgovoren
Prevoznik v železniškem prometu je odgovoren za osebe, kakor je predvideno v členu 51 CIV.
Člen 20
Osnova za zahtevke - seštevanje zahtevkov
V vseh primerih, za katere velja ta uredba, se lahko zahtevki v zvezi z odgovornostjo zoper prevoznika v železniškem prometu ne glede na razloge uveljavljajo zgolj v skladu s pogoji in z omejitvami, določenimi v tej uredbi.
Isto velja za zahtevke zoper osebje prevoznika v železniškem prometu ali druge osebe, za katere prevoznik v železniškem prometu jamči po členu 19.
Seštevek nadomestil, ki jih morajo plačati prevoznik v železniškem prometu, nadomestni prevoznik v železniškem prometu in njuno osebje ter druge osebe, katerih storitve se uporabljajo pri izvedbi prevoza, ne presega omejitev, določenih s to uredbo.
Člen 21
Zastaranje zahtevkov
Zastaralni rok za uveljavljanje ureja člen 60 CIV.
Člen 22
Regresna pravica
Nič v tej uredbi ne posega v vprašanje, ali lahko oseba, odgovorna za škodo v skladu z določbami te uredbe, uveljavlja regresno pravico zoper druge osebe.
Prevoznik v železniškem prometu ima pravico zahtevati od upravljavca infrastrukture povračilo v višini nadomestil, ki jih je izplačal potnikom. Ta odgovornost upravljavca infrastrukture ne posega v uporabo načrta izvedbe, določenega v členu 11 Direktive 2001/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (12) in je sorazmerna s ceno vlakovne poti, če načrt izvedbe ne predvideva sistema nadomestil .
Člen 23
Izključitev odpovedi in omejevalnih določb
1. V skladu s to uredbo se obveznosti do potnikov ne sme omejevati ali odpovedati, še zlasti ne z odstopom ali omejevalno določbo v prevozni pogodbi.
2. Prevozniki v železniškem prometu lahko potnikom ponudijo pogodbene pogoje, ki so zanje ugodnejši od minimalnih pogojev, določenih v tej uredbi.
Člen 24
Oprostitev odgovornosti
Če prevoznik v železniškem prometu dokaže, da je škodo povzročila ali je k škodi prispevala malomarnost ali drugo krivdno ravnanje ali opustitev dejanja osebe, ki terja nadomestilo, ali osebe, iz katere prva izpeljuje svoje pravice, je prevoznik v železniškem prometu do te mere v celoti ali deloma oproščen odgovornosti do upravičenca, kolikor je malomarnost ali drugo krivdno ravnanje ali opustitev dejanj povzročilo ali prispevalo k škodi.
POGLAVJE VII
OSEBE Z OMEJENO SPOSOBNOSTJO GIBANJA
Člen 25
Preprečevanje zavrnitve prevoza
Prevoznik v železniškem prometu in/ali organizator potovanja ne sme zavrniti izdaje vozovnice in rezervacije zaradi omejene sposobnosti gibanja potnika za prevoz , ki ima odhod z glavne železniške postaje.
Člen 26
Posebna oprema na vlaku
Če potnik z omejeno sposobnostjo gibanja na vlaku potrebuje posebno opremo, ki je ni mogoče zagotoviti brez izjemno velikih dodatnih stroškov, je prevoznik v železniškem prometu dolžan zagotoviti prevoz teh potnikov le, če to omogočajo razpoložljive zmogljivosti.
Prevozniki v železniškem prometu so pozvani, da povečajo zmogljivosti v skladu s potrebami na tem področju.
Člen 27
Prepoved diskriminacije prek prevoznin
Prevozniki v železniškem prometu in/ali organizatorji potovanja zagotovijo, da lahko invalidni potniki kupijo vozovnice po enaki ceni kot ostali potniki.
Člen 28
Dostopnost za osebe z omejeno sposobnostjo gibanja na postajah in vlakih
Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci postaj izboljšujejo dostopnost postaj, peronov in vlakov za osebe z omejeno sposobnostjo gibanja tako, da odpravijo vse preostale ovire pri obnavljanju ali zamenjavi vlakov ter pri prenavljanju ali novogradnji peronov in/ali postaj.
Člen 29
Pomoč na železniških postajah
1. Ob odhodu, prestopanju ali prihodu osebe z omejeno sposobnostjo gibanja mora upravitelj postaje na železniški postaji poskrbeti za tako vrsto pomoči, da lahko ta oseba vstopi v odhajajoči vlak, prestopi v ustrezni vlak ali izstopi iz prispelega vlaka, za katerega je kupila vozovnico.
2. Pomoč iz odstavka 1 se zagotovi pod pogojem, da sta bila prevoznik v železniškem prometu in/ali organizator potovanja, pri katerem je bila kupljena vozovnica, vsaj 48 ur prej obveščena o tem, da nekdo potrebuje tovrstno pomoč.
3. Ob odsotnosti predhodnega obvestila v skladu z odstavkom 2, si upravitelj vstopne, prestopne ali izstopne postaje po najboljših močeh prizadeva nuditi pomoč, kakor je opredeljena v odstavku 1 .
4. Med usposabljanjem odgovornega vlakovnega osebja in osebja, zaposlenega na postaji, se posebna pozornost nameni glavnim težavam, s katerimi se soočajo osebe z omejeno mobilnostjo pri potovanju z vlakom, da se jim lahko zagotovi ustrezna pomoč; to bo potekalo v posvetovanju z zadevnimi organizacijami.
Člen 30
Zahteva po pomoči
1. Upravitelj postaje je odgovoren za pomoč osebam z omejeno sposobnostjo gibanja.
2. Upravitelj postaje določi točke na glavni železniški postaji in zunaj nje, kjer lahko osebe z omejeno sposobnostjo gibanja napovedo svoj prihod na glavno železniško postajo in po potrebi zahtevajo pomoč.
Člen 31
Pomoč na vlaku
Prevoznik v železniškem prometu , upravljavec postaje in/ali organizator potovanja zagotovi osebi z omejeno sposobnostjo gibanja pomoč na vlaku ter pri vstopu na vlak in izstopu iz njega v skladu s členom 29.
Člen 32
Prijava potrebe po pomoči
Prevozniki v železniškem prometu in organizatorji potovanj zagotovijo mehanizem, prek katerega lahko potniki z omejeno sposobnostjo gibanja prevoznika v železniškem prometu obvestijo o pomoči, ki jo potrebujejo, in jih o takem mehanizmu obvestijo na prodajnih mestih .
POGLAVJE VIII
OSEBNA VARNOST POTNIKOV IN PRITOŽBE
Člen 33
Osebna varnost potnikov
1. Prevozniki v železniškem prometu in upravitelji postaj sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo visoko raven osebne varnosti na železniških postajah in vlakih. Preprečijo ogrožanje varnosti potnikov in te nevarnosti učinkovito odpravijo, kadar se pojavijo v okviru njihovih pristojnosti.
2. Prevozniki v železniškem prometu brez poseganja v določbe členov 81, 82 in 86 sodelujejo, da bi dosegla in ohranila čim višjo raven varnosti ter izmenjevala informacije o najboljših praksah preprečevanja dejavnosti, ki lahko poslabšajo raven varnosti .
Člen 34
Neodvisna ocena
Evropska agencija za železniški promet izvaja neodvisno ocenjevanje učinkovitosti samoureditve sektorja in olajša primerjavo med prevozniki v železniškem prometu.
Člen 35
Pritožbe
1. Prevozniki v železniškem prometu vzpostavijo mehanizem reševanja pritožb. Prevoznik potnike čim bolje seznani o tem, kako stopiti v stik s službo za reševanje pritožb.
2. Potniki lahko vlagajo pritožbe pri vseh prevoznikih v železniškem prometu, ki pri prevozu sodelujejo, ali na prodajnem mestu, kjer so kupili vozovnico.
3. Pritožbo lahko predložijo vsaj v jeziku(-ih) držav članic, na ozemlju katerih potovanje poteka ali v angleškem jeziku .
4. Prevoznik v železniškem prometu ali prodajno mesto, ki prejme pritožbo po odstavku 2, mora potniku v roku 20 dni od njenega prejema podati utemeljen odgovor nanjo. V odgovoru se navedejo možnosti izvensodnega postopka za reševanje sporov in veljavna pravna sredstva. Če zaradi pomanjkanja informacij ni mogoče podati tehtnega odgovora v 20 delovnih dneh, je treba pritožnika obvestiti o predvideni zamudi. V vsakem primeru mora biti odgovor na pritožbo na voljo v treh mesecih .
Člen 36
Naslovnik pritožb
Pritožbe v zvezi z odgovornostjo prevoznika v železniškem prometu se v pisni obliki naslovijo na prevoznika.
V primeru, da so mednarodno potovanje izvedli zaporedni prevozniki v železniškem prometu ali eden ali več nadomestnih prevoznikov v železniškem prometu, se pritožba naslovi na katerega koli, pri prevozu udeleženega prevoznika v železniškem prometu. Pritožba, naslovljena na enega od prevoznikov v železniškem prometu, udeleženem pri prevozu, velja tudi za druge udeležene prevoznike v železniškem prometu.
Člen 37
Obveznosti potnikov
Brez poseganja v pravice, predvidene v členu 6(5), ureja obveznosti potnikov člen 9 CIV.
POGLAVJE IX
OBVEŠČANJE IN IZVAJANJE
Člen 38
Informacije potnikom o njihovih pravicah
Prevoznik v železniškem prometu, upravitelji postaj in organizatorji potovanj potnike obvestijo o njihovih pravicah in obveznostih v skladu s to uredbo .
V ta namen pripravi Komisija povzetek te uredbe, ki bo dostopen prevoznikom v železniškem prometu, upraviteljem postaj in organizatorjem potovanj v jeziku, razumljivem potnikom.
Člen 39
Izvajanje
1. Za vsakega od členov 3 do 38 te uredbe vsaka država članica imenuje:
|
a) |
organ, odgovoren za njegovo izvajanje ali |
|
b) |
organ, ki posreduje v sporih v zvezi z njeno uporabo in ki izpolnjuje načela, določena s Priporočilom Komisije 2001/310/ES z dne 4. aprila 2001 o načelih za izvensodne organe, vključene v sporazumno reševanje potrošniških sporov (13). |
Kjer je to primerno, sprejmejo ti organi potrebne ukrepe za zagotavljanje spoštovanja pravic potnikov. V ta namen prevozniki v železniškem prometu zagotovijo podatke, potrebne za navezavo stika z izvršilnim organom zadevne države članice, splošno znanega potnikom.
Glede svoje sestave, finančnih odločitvah, pravne strukture in sprejemanja odločitev je ta organ neodvisen od upravljavca infrastrukture, organa za zaračunavanje uporabnine in prevoznika v železniškem prometu.
Države članice obvestijo Komisijo o organu, imenovanem v skladu s tem odstavkom.
2. Vsak potnik se lahko ob domnevni kršitvi te uredbe pritoži pri katerem koli organu iz odstavka 1 ali pri vsakemu drugem pristojnem organu, ki so ga imenovale posamezne države članice.
3. Prevozniki v železniškem prometu in upravitelji postaj zagotovijo, da so potniki na primeren način obveščeni, tako na postaji kot na vlaku, o tem, kako se lahko obrnejo na ta organ.
4. Organ, imenovan v skladu z odstavkom 1, redno objavlja število in kategorije pritožb, ki jih je prejel od potnikov.
Člen 40
Sodelovanje izvršilnih organov
Izvršilni organi, navedeni v členu 39(1), zaradi uskladitve načel o sprejemanju odločitev po vsej Skupnosti izmenjujejo informacije o svojem delu in načelih sprejemanja odločitev ter praksah. Komisija jih pri tej nalogi podpira.
POGLAVJE X
KONČNE DOLOČBE
Člen 41
Kazni
Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb iz te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se ta pravila izvajajo. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice obvestijo Komisijo o teh določbah najkasneje do … (14) ter jo nemudoma obvestijo o kakršnih koli kasnejših spremembah omenjenih določb.
Člen 42
Priloge
Te priloge se spreminjajo v skladu s postopkom iz člena 44(2).
Člen 43
Določbe sprememb
1. Potrebni ukrepi za izvajanje členov 3 do 6 in 28 do 32 se sprejemajo v skladu s postopkom, navedenem v členu 44(2).
2. Zneski, navedeni v členih 10 in 13, se spreminjajo v skladu s postopkom, navedenim v členu 44(2).
Člen 44
Odbor
1. Komisiji pomaga Odbor, ustanovljen s členom 11(a) Direktive 91/440/EGS.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 tega sklepa.
Za obdobje, predvideno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, se določijo trije meseci.
3. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 45
Poročilo
Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu tri leta po začetku veljavnosti te uredbe poročilo o njenem izvajanju in rezultatih, še zlasti glede ravni kakovosti storitev.
Poročilo bo oprto na informacije, pridobljene v skladu s členom 40(1) te uredbe ter s členom 10(b) Direktive 91/440/EGS. Poročilu se po potrebi priložijo primerni predlogi.
Člen 46
Ta uredba začne veljati eno leto po objavi v Uradnem listu Evropske Unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 221, 8.9.2005, str. 8.
(2) UL C 71, 22.3.2005, str. 26.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 28. septembra 2005.
(4) UL C 137, 8.6.2002, str. 2.
(5) UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
(6) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(7) UL L 237, 24.8.1991, str. 25. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.
(8) UL L 158, 23.6.1990, str. 59.
(9) UL L 220, 29.7.1989, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 323/1999 (UL L 40, 13.2.1999, str. 1).
(10) UL L 110, 20.4.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/50/ES (UL L 164, 30.4.2004, str. 114).
(11) UL L 143, 27.6.1995, str. 70. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 164, 30.4.2004, str. 44).
(12) UL L 75, 15.3.2001, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/49/ES.
(13) UL L 109, 19.4.2001, str. 56.
(14) Šest mesecev od začetka veljavnosti te uredbe.
PRILOGA I
MINIMALNE INFORMACIJE, KI JIH ZAGOTAVLJA PREVOZNIK V ŽELEZNIŠKEM PROMETU
Informacije pred začetkom potovanja
|
— |
vsi bistveni pogoji, ki veljajo za pogodbo; |
|
— |
vozni redi in pogoji potovanja po za najhitrejši poti; |
|
— |
vozni redi in pogoji potovanja po najugodnejših cenah; |
|
— |
dostopnost in pogoji dostopa za osebe z omejeno sposobnostjo gibanja; |
|
— |
dostopnost in pogoji dostopa za kolesa in druga vozila ; |
|
— |
razpoložljivost sedežev v kadilskih in nekadilskih oddelkih, v prvem in drugem razredu ter v ležalnih in spalnih vagonih; |
|
— |
vse dejavnosti, ki lahko privedejo do prekinitev ali zamud prevoznih storitev; |
|
— |
razpoložljivost storitev na vlaku; |
|
— |
informacije o intermodalnih možnostih (avtobus, tramvaj, podzemna železnica, hitri tramvaj, najem kolesa itd.) ob prihodu; |
|
— |
informacije o postopkih in podatki, potrebni za navezavo stika za vložitev pritožb in v primeru izgube prtljage. |
Informacije med potovanjem
|
— |
storitve na vlaku; |
|
— |
naslednja postaja; |
|
— |
zamude; |
|
— |
glavne povezovalne storitve; |
|
— |
varnost in vprašanja varnosti; |
Te informacije so na voljo vsaj v jezikih držav članic, v katerih se prevoz opravlja.
Informacije po potovanju
|
— |
postopki in prostori za izgubljeno prtljago; |
|
— |
postopki in podatki, potrebni za navezavo stika za vlaganje pritožb; |
Te informacije so na voljo vsaj v jezikih držav članic, v katerih se prevoz opravlja.
PRILOGA II
MINIMALNE INFORMACIJE, KI MORAJO BITI NAVEDENE NA VOZOVNICI
prevoznik/prevozniki v železniškem prometu, ki izvaja/jo prevoz;
veljavnost vozovnic/e (datumi; storitve; razred);
informacijo, ali je treba vozovnico pred začetkom potovanja žigosati ter pogoji njene uporabe;
navedba, ali je povračilo mogoče in do kdaj;
cena, vključno z davki in drugimi dajatvami in prispevki;
merila, kot so udobje, visoka hitrost in podobno, na podlagi katerih so vozovnice ali storitve, ki so na voljo, dražje od običajnih.
P6_TA(2005)0357
25. obletnica Solidarnosti in njeno sporočilo Evropi
Resolucija Evropskega parlamenta o 25. obletnici Solidarnosti in njenem sporočilu Evropi
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika, |
|
A. |
ker so bili ustanovni očetje Evropske unije prepričani, da združitev Evrope ne bo zaključena, dokler ne bo odpravljena podjarmljenost srednje in vzhodne Evrope in ne bo padla železna zavesa, |
|
B. |
ker je bila širitev Evropske unije 1. maja 2004 dejanje, ki je povezalo Evropo okoli skupnih vrednot in ciljev, ki združujejo države, narode in državljane Evropske unije, |
|
C. |
ker želi izraziti prepričanje, da morajo uresničitev ciljev Evropske unije krepiti zavedna dejanja narodov in državljanov Evrope za doseganje svobode in solidarnosti, |
|
D. |
ker opozarja, da so bile množične stavke, ki so jih vodili delavci julija in avgusta 1980 v številnih poljskih mestih, izraz zavračanja podjarmljenosti totalitarnemu sistemu, |
|
E. |
ker opozarja, da je stavka pod vodstvom Lecha Walense med 14. in 31. avgustom 1980 v ladjedelnici v Gdansku potekala pred očmi Evrope in celega sveta v duhu izjemnega poguma in odločnosti v imenu temeljnih evropskih vrednot in da je „21 zahtev“, ki so jih oblikovali ladjedelniški delavci iz Gdanska, začelo novo poglavje v evropskem boju za „kruh in svobodo“, |
|
F. |
ker izraža svoje spoštovanje do gdanskega sporazuma, podpisanega 31. avgusta 1980, ki je v totalitarnem sistemu ustvaril 500 dni trajajoče obdobje svobode za neodvisni in samoupravni sindikat Solidarnost, ki je štel 10 milijonov članov in se je razvil v vplivno državljansko gibanje, v katerem so se združili vsi pomembni deli poljske družbe, |
|
G. |
ker opozarja na sporočilo, ki ga je v imenu skupnega boja za človekove pravice v tem delu Evrope na delovno ljudstvo vzhodne Evrope naslovila prva konvencija Solidarnosti, |
|
H. |
ker opozarja na dejstvo, da je poljska družba pogumno in odločno ščitila svoje pravice in prepričanja, še posebej v času izrednih razmer, ki jih je komunistična vlada uvedla 13. decembra 1981 zaradi Solidarnosti in teženj k svobodi poljske družbe, |
|
I. |
ker opozarja na široko priznanje in podporo evropskih svobodnih družb ob dogodkih v avgustu 1980 in podporo gibanju Solidarnost v času zakonitega obstoja sindikata kot tudi po proglasitvi izrednih razmer in izraža prepričanje, da je zgodovinska spodbuda Solidarnosti med najpomembnejšimi trenutki v oblikovanju evropskega javnega prostora, |
|
J. |
ker priznava, da je gibanje Solidarnost uporabljalo miroljubna sredstva v boju s totalitarnim sistemom in da je bilo med najpomembnejšimi evropskimi gibanji, ki so se odrekla nasilju, |
|
K. |
ker priznava, da je poljski moto „ni svobode brez Solidarnosti“ pomemben za celo Evropo in svet, |
|
L. |
ker priznava, da je miroljuben uspeh Solidarnosti vplival na druga gibanja za človekove pravice, in meni, da ostaja vzornik državam, ki so prikrajšane za svobodo, |
|
M. |
ker izraža prepričanje, da so bili zgodovinski dogodki avgusta 1980 pomembni za celo Evropo in da stavko ladjedelniških delavcev v Gdansku ter gdanski sporazum lahko obravnavamo kot začetek padca komunističnega sistema, konca hladne vojne, konca razdeljenosti Evrope in padca berlinskega zidu, |
|
1. |
izraža najgloblje spoštovanje in hvaležnost poljskim delavcem in vsem ljudem srednje in vzhodne Evrope, ki so se borili za človekove pravice, svobodo, solidarnost in enotnost Evrope; |
|
2. |
priznava, da bi z razglasitvijo 31. avgusta za dan svobode in solidarnosti počastili spomin na ta boj in bi ga uvrstili v skupni evropski spomin; |
|
3. |
poziva Evropsko komisijo in Evropski svet naj dvigata ozaveščenost o Solidarnosti kot delu evropske vzgoje in kulture; |
|
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic. |
P6_TA(2005)0358
Vloga teritorialne kohezije v regionalnem razvoju
Resolucija Evropskega parlamenta o vlogi teritorialne kohezije v regionalnem razvoju (2004/2256(INI))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju Pogodbe o Ustavi za Evropo in še posebej členov I-3, I-14, II-96, III-220, III-363(3) in člena 8 Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, |
|
— |
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in pogodbe o Evropski skupnosti, kakor sta bili spremenjeni z Enotnim evropskim aktom ter Maastrichtsko pogodbo, Amsterdamsko pogodbo in Pogodbo iz Nice ter še posebej členov 158 in 159 Pogodbe o Evropski skupnosti, |
|
— |
ob upoštevanju svojih resolucij z dne 7. februarja 2002 (1) in 22. aprila 2004 (2) o drugem in tretjem poročilu Komisije o ekonomski in socialni koheziji, |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. septembra 2003 o strukturno manj razvitih regijah (otoki, gorske regije, regije z majhno gostoto prebivalstva) v okviru kohezijske politike in institucionalnih izgledov (3), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. junija 1995 o dokumentu Komisije z naslovom „Evropa 2000+, Sodelovanje za evropski ozemeljski razvoj“ (4), |
|
— |
ob upoštevanju evropske perspektive prostorskega razvoja (EPPR), ki so jo sprejeli na neuradnem Svetu ministrov, pristojnih za urejanje prostora leta 1999 v Potsdamu, |
|
— |
ob upoštevanju Bele knjige o upravljanju v Evropi, ki jo je Komisija sprejela julija 2001 (KOM(2001)0428), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 10. aprila 2003 o „teritorialni koheziji v Evropi“ (5), |
|
— |
ob upoštevanju poročil evropskega omrežja za opazovanje prostorskega načrtovanja (EOOPN), poročila iz leta 2004 o teritorialni koheziji in začasnega poročila iz pomladi 2005 z naslovom „Iskanje teritorialnih potencialov“, |
|
— |
ob upoštevanju raziskave februarja 2005 o prihodnosti kohezijske politike, ki jo je na zahtevo Odbora za regionalni razvoj opravila Naša Evropa, |
|
— |
ob upoštevanju sklepov neuradnega srečanja Sveta ministrov, odgovornih za prostorsko načrtovanje, 29. novembra 2004 v Rotterdamu, |
|
— |
ob upoštevanju sklepov neuradnega zasedanja Sveta ministrov, pristojnih za regionalno politiko in teritorialno kohezijo z dne 20. in 21. maja 2005 ter njihovega namena, da do 2007 izdelajo osnutek dokumenta z naslovom „Stanje ozemlja in perspektive Evropske Unije“, |
|
— |
ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A6-0251/2005), |
|
A. |
ker predstavlja kohezija enega od strateških ciljev Unije, saj je njen cilj spodbujati skladen in enovit razvoj na celotnem prostoru in ker mora Unija po širitvi še povečati učinkovitost kohezijske politike, ob upoštevanju zelo velikih razlik v Skupnosti 25 držav članic; |
|
B. |
ker teritorialna kohezija postaja nov cilj Unije in dopolnjuje cilj ekonomske in socialne kohezije ter mu daje povezovalno razsežnost, ki velja na celotnem prostoru in za vse politike Skupnosti, |
|
C. |
ker je politika teritorialne kohezije na ravni Skupnosti odločilnega pomena za razvoj Unije, saj prinaša glavno „dodano vrednost Skupnosti“ s tem, da povečuje možnosti za trajnostni razvoj, |
|
D. |
ker je končni cilj teritorialne kohezije razvoj celotnega prostora v največji možni meri, ob izogibanju geografski koncentraciji dejavnosti in izboljšanju življenjskih pogojev vseh prebivalcev, ki na njem prebivajo, ob zagotavljanju zlasti enakopravnosti moških in žensk, |
|
E. |
ker imajo regionalni naravni viri in njihova industrijska predelava velik pomen za razvoj regij in tudi za vso Unijo ter zato koristijo vsem državljanom Unije, |
|
F. |
ker je vključevanje teritorialne razsežnosti v politike Skupnosti nujno glede na resničen vpliv sektorskih politik na ozemlju Unije, še posebej prometne politike, okoljske politike, politike konkurence in raziskovalne politike, |
|
G. |
ker je vmesna revizija Lizbonske strategije in strategije iz Göteborga o priložnosti za vključitev teritorialne razsežnosti v prednostne cilje Unije prinesla relativno razočaranje, |
|
H. |
ker priprava strateških usmeritev Skupnosti za kohezijsko politiko odslej vključuje teritorialno kohezijo kot okvir za intervencije Sklada, |
|
1. |
meni, da je teritorialna kohezija temeljni cilj prostorskega urejanja Unije in da je pomembna za politiko regionalnega razvoja; |
|
2. |
ocenjuje, da teritorialna kohezija temelji na podlagi načela pravičnosti med državljani, ne glede na to, kje v Uniji živijo; |
|
3. |
poziva zato, da regionalni razvoj temelji na programih, ki zagotavljajo enako obravnavo svojega ozemlja ob ohranjanju raznolikosti, kar vključuje zlasti ustrezno dostopnost storitev splošnega interesa in storitev splošnega gospodarskega interesa; |
|
4. |
poziva, da se teritorialna razsežnost upošteva kot glavni element Lizbonske strategije in strategije iz Göteborga; |
|
5. |
ponovno potrjuje, da mora skladen razvoj na celotnem ozemlju Unije temeljiti na izvajanju policentričnega modela prostorskega razvoja enakopravnosti pri dostopu do infrastruktur in znanja ter preudarnega upravljanja naravne in kulturne dediščine, kot to predlaga EPPR; |
|
6. |
zahteva, da se za krepitev kohezije bori predvsem proti nesorazmerju center-obrobje in subnacionalnim razlikam; |
|
7. |
poudarja v tem duhu pomen sodelovanja in partnerstva med mestnimi središči, obmestnimi sektorji in podeželskimi območji, še posebej tistimi s specifično prikrajšanostjo; |
|
8. |
poudarja tudi vlogo mest, še posebej malih in srednje velikih, kot prednostnih nosilcev rasti in teritorialnega ravnovesja; |
|
9. |
zagovarja krepitev vsestranskega teritorialnega sodelovanja: čezmejnega, mednarodnega ali medregijskega; |
|
10. |
želi, da se izvaja mehanizem prepletanja sektorskih politik, ki je močno vplival na razvoj prostora Unije in politiko regionalnega razvoja; |
|
11. |
zahteva, da se uporabljajo ukrepi, ki jih predlaga Bela knjiga o upravljanju v Evropi iz julija 2001 za dejansko upravljanje na več ravneh in več sektorjih s krepitvijo sodelovanja med teritorialnimi akterji na regionalni, nacionalni in evropski ravni ter ki temeljijo na načelu partnerstva z vsemi primernimi akterji; |
|
12. |
ponovno potrjuje, da načelo „en sklad za posamezen program“ omogoča krepitev celovitega pristopa kohezijske politike in je tudi del zakonitosti teritorialne kohezije; |
|
13. |
poziva Komisijo, da z namenom merjenja razvoja regij in objektivne ocene ovir - zlasti specifičnih prikrajšanosti teritorija - ob BDP izvede študijo o novih teritorialnih kazalcih, kot so indeks decentralizacije in dostopnosti, podpora v obliki infrastrukture in prometa ter raven dejavnosti na področju raziskav, inovacij, izobraževanja in usposabljanja, raven širjenja proizvodnje na območju ter stopnja brezposelnosti; |
|
14. |
poziva Komisijo, da prek sredstev EOOPN vzpostavi sistem za presojo vpliva, ki ga imajo razne politike Skupnosti na teritorialno kohezijo Unije, in poudarja vlogo Evropskega parlamenta pri spremljanju rezultatov; |
|
15. |
ponavlja zahtevo, podano v tretjem poročilu o ekonomski in socialni koheziji februarja 2004, da Parlament in Svet sprejmeta „Strategijo Skupnosti o koheziji“, ki bo določala jasne prednostne naloge in konkretne smernice za države članice in regije, ki bodo sestavljale regionalno področje strategije trajnostnega razvoja Unije in bodo temeljile na načelih in ciljih EPPR. |
|
16. |
kot zadnje, poziva Komisijo, da do leta 2007 pripravi osnutek Bele knjige o cilju teritorialne kohezije, ki zlasti natančno določa, kako mora biti ta cilj vključen v nacionalni strateški načrt vsake države članice; |
|
17. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL C 284 E, 21.11.2002, str. 329.
(2) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 1000.
(3) UL C 76 E, 25.3.2004, str. 111.
P6_TA(2005)0359
Okrepljeno partnerstvo za najbolj oddaljene regije
Resolucija Evropskega parlamenta o okrepljenem partnerstvu za najbolj oddaljene regije (2004/2253(INI))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju sporočil Komisije z dne 26. maja 2004„Okrepljeno partnerstvo za najbolj oddaljene regije“ (KOM(2004)0343) in z dne 6. avgusta 2004 o okrepljenem partnerstvu za najbolj oddaljene regije: pregled in obeti (KOM(2004)0543) ter priloge k slednjemu (SEK(2004)1030), |
|
— |
ob upoštevanju procesa, s katerim je bil določen poseben status za najbolj oddaljene regije v primarni zakonodaji EU (člen 299(2) Pogodbe ES), ter glede na vsebino in pravni obseg področja uporabe tega statusa, |
|
— |
ob upoštevanju ukrepov Skupnosti kot celote za pomoč najbolj oddaljenim regijam, |
|
— |
ob upoštevanju odstavka 58 sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 21. in 22. junija 2002 v Sevilli, ki je predstavljala osnovo za zgoraj omenjena sporočila Komisije o okrepljenem partnerstvu za najbolj oddaljene regije, |
|
— |
ob upoštevanju memoranduma Španije, Francije, Portugalske in najbolj oddaljenih regij o dopolnitvi člena 299(2) Pogodbe ES in prispevka najbolj oddaljenih regij k temu memorandumu, obeh poslanih Komisiji 2. junija 2003, |
|
— |
ob upoštevanju poročila predsednikov najbolj oddaljenih regij o sporočilu Komisije „Okrepljeno partnerstvo za najbolj oddaljene regije“, poslanega Komisiji 17. junija 2004, |
|
— |
ob upoštevanju zadnje alinee odstavka 47 sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 17. in 18. junija 2004 v Bruslju, |
|
— |
ob upoštevanju končne izjave 10. konference predsednikov najbolj oddaljenih regij, ki je potekala dne 2. septembra 2004 v Ponti Delgadi, |
|
— |
ob upoštevanju mnenj Odbora regij z dne 18. novembra 2004 o sporočilu Komisije „Okrepljeno partnerstvo za najbolj oddaljene regije“ (1) in z dne 13. decembra 2000 o najbolj oddaljenih regijah EU in izvajanju člena 299 (2), |
|
— |
ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. julija 2005 o sporočilu Komisije „Okrepljeno partnerstvo za najbolj oddaljene regije“ (CES/847/2005) in mnenja z dne 29. maja 2002 o prihodnji strategiji za najbolj oddaljene regije Evropske unije (3), |
|
— |
ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij in mnenj o položaju najbolj oddaljenih regij, zlasti resolucije z dne 25. oktobra 2000 o ukrepih glede izvajanja člena 299(2): najbolj oddaljene regije Evropske unije (4), |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. februarja 2004 z naslovom „Gradimo našo skupno prihodnost – Politični izzivi in proračunska sredstva razširjene Unije za obdobje 2007-2013“ (KOM(2004)0101), |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. februarja 2004 z naslovom „Tretje poročilo o gospodarski in socialni koheziji“ (KOM(2004)0107), svoje resolucije z dne 22. aprila 2004 o tretjem poročilu o gospodarski in socialni koheziji (5), mnenja Odbora regij z dne 16. junija 2004 o tretjem poročilu o napredku v zvezi z ekonomsko in socialno kohezijo (6) in mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 30. junija 2004 o tretjem poročilu v zvezi z ekonomsko in socialno kohezijo (7), |
|
— |
ob upoštevanju prvega prispevka najbolj oddaljenih regij o prihodnosti ekonomske in socialne kohezije, poslanega Komisiji februarja 2002, |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. julija 2004 o Finančni perspektivi 2007-2013 (KOM(2004)0487) in drugih zadevnih dokumentih ter ustanovitvi Začasnega odbora za politične izzive in proračunska sredstva razširjene Unije 2007-2013 znotraj Parlamenta z nalogo, da analizira proračunska sredstva Evropske unije za obdobje 2007 do 2013, ki je sprejel svoje poročilo dne 19. maja 2005 (A6-0153/2005), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2005 o političnih izzivih in proračunskih sredstvih razširjene Unije 2007-2013 (8), |
|
— |
ob upoštevanju predloga Uredbe Sveta o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (KOM(2004)0492), predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj (KOM(2004)0495), predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu (KOM(2004)0493) in predloga Uredbe Sveta o ustanovitvi Kohezijskega sklada (KOM(2004)0494), |
|
— |
ob upoštevanju predloga Uredbe Sveta o podpori za razvoj podeželja Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (KOM(2004)0490) in predloga Uredbe Sveta o Evropskem skladu za ribištvo (KOM(2004)0497), |
|
— |
ob upoštevanju sklepa voditeljev držav ali vlad držav članic Evropske unije z dne 18. junija 2004 o sprejetju Pogodbe o Ustavi za Evropo (v nadaljevanju „Ustavna pogodba“), |
|
— |
ob upoštevanju, da je v okviru Ustavne pogodbe kohezijski politiki dodan nov steber, t.j. steber teritorialne kohezije, |
|
— |
ob upoštevanju, da je bil status najbolj oddaljenih regij vključen in okrepljen v členu III-424 in členu IV-440(2) Ustavne pogodbe, |
|
— |
ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenj Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za ribištvo (A6-0246/2005), |
|
A. |
ker sta primarna zakonodaja EU, nedavno tega pa tudi Ustavna pogodba, priznali naravo ovir, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije (velika oddaljenost, otoki, majhna površina, težka prehodnost in neugodno podnebje, ekonomska odvisnost od majhnega števila proizvodov) in ki te regije zaradi svoje stalne prisotnosti, intenzivnosti in hkratnosti razlikujejo od drugih regij Unije, ki se tudi soočajo z geografskimi ovirami ali demografskimi težavami, |
|
B. |
ob upoštevanju pomena raznih ukrepov Skupnosti, sprejetih v prid najbolj oddaljenim regijam, a ob opozarjanju na njihovo nezadostnost, zlasti na področjih, ki so strateškega pomena za razvoj, |
|
C. |
ker je tem regijam glede na njihov neenak položaj v odnosu do Skupnosti kot celote še vedno potrebna pomoč Evropske unije z namenom, da se razvijejo in dosežejo raven trajnostne konvergence; ker mora ta pomoč najbolj oddaljenim regijam tudi omogočiti vključitev v zelo konkurenčne procese, kot so notranji trg, ekonomska in monetarna unija, Lizbonska strategija, širitev in globalizacija, |
|
D. |
ker je treba upoštevati potrebo jamčenja gospodarskega, družbenega in okoljskega trajnostnega izkoriščanja živih vodnih virov, zlasti potrebo po ohranitvi ribjih staležev v najbolj oddaljenih regijah, |
|
E. |
ker imajo najbolj oddaljene regije šibka gospodarstva z malo možnosti za raznolikost, kjer ponekod ribolovne in dedne ribolovne skupnosti igrajo pomembno družbeno in gospodarsko vlogo in krepijo z njimi povezane gospodarske dejavnosti, |
|
F. |
ob pozdravljanju potenciala prihodnje razvojne strategije za najbolj oddaljene regije, ki jo je nedavno opredelila Komisija v zgoraj omenjenih sporočilih o okrepljenem partnerstvu za najbolj oddaljene regije na temelju prednostnih nalog „konkurenčnosti“, „dostopnosti in nadomestila za druge ovire“ ter „vključevanja v zadevno geografsko območje“) in katere izvajanje potrebuje tako prispevek revidirane politike o ekonomski in socialni koheziji kot tudi drugih politik Skupnosti, |
|
G. |
ob upoštevanju, da prispevek v okviru revidirane kohezijske politike ostaja nezadosten in je omejen na oblikovanje posebnega programa za povračilo dodatnih stroškov in akcijskega načrta za širšo sosesko, |
|
H. |
ob upoštevanju dejstva, da se vedno znova pojavljajo zahteve po posebni strategiji in specifičnem programu za najbolj obrobne regije, |
|
I. |
ob siceršnjem pozdravljanju ciljev, ki naj bi bili predvidoma doseženi s programom za povračilo dodatnih stroškov in akcijskim načrtom za širšo sosesko, |
|
J. |
ker mora biti položaj najbolj oddaljenih regij omenjen v cilju kohezijske politike „Evropsko območno sodelovanje“ in se tako povezati z akcijskim načrtom za širšo sosesko; ker mora Komisija v tem okviru sredstva dodeliti postopno po posameznih primerih, podobno kot pri posebnem programu, in oblikovati merila, ki ne omejujejo udeležbe najbolj oddaljenih regij; ker mora Komisija zagotoviti, da bodo te regije dejansko izpolnjevale merila za čezmejno sodelovanje, |
|
K. |
ker je treba v okviru akcijskega načrta za širšo sosesko (in posledično tudi cilja kohezijske politike „Evropsko območno sodelovanje“), prav tako pa tudi v okviru nove sosedske politike Evropske unije, poleg vključevanja najbolj oddaljenih regij v zadevna geografska območja spodbujati tudi njihove ekonomsko-socialne in kulturne povezave z državami, kjer obstajajo skupnosti priseljencev iz najbolj oddaljenih regij ali z državami, s katerimi so najbolj oddaljene regije tradicionalno povezane (npr. Venezuela, Brazilija, ZDA, Južna Afrika, Kanada in Avstralija), |
|
L. |
ker mora Komisija v okviru akcijskega načrta za širšo sosesko predlagati odzive na probleme, s katerimi se trenutno soočajo nekatere najbolj oddaljene regije glede nezakonitega priseljevanja, in druge s tem povezane probleme, |
|
M. |
ker je po drugi strani glede na splošni okvir za dostop do strukturnih skladov sedanji trenutek pogajanj o finančni perspektivi in reformi kohezijske politike odločilnega pomena za prihodnost najbolj oddaljenih regij in je zato v zvezi s tem potrebno braniti in zaščititi edinstven položaj teh regij z nadaljnjim zagotavljanjem prednostne finančne pomoči, |
|
N. |
ob upoštevanju pravice do drugačne obravnave na tem področju iz člena 299(2) Pogodbe ES, ki dopušča sprejetje ustreznih ukrepov za najbolj oddaljene regije, zlasti glede pogojev za dostop do strukturnih skladov; ob ponovnem opozarjanju na stališče EU o najbolj oddaljenih regijah, kar zadeva strukturne sklade, in ob dejstvu, da so jim bile zaradi njihovih posebnih razmer dodeljene celo višje stopnje sofinanciranja kot drugim kohezijskim regijam, |
Splošni vidiki
|
1. |
poziva Komisijo, da svoja prizadevanja ob uveljavljanju pravice do pobude, ki ji je bila dodeljena s členom 299(2) Pogodbe ES, usmeri v sprožitev postopkov, s katerimi bodo najbolj oddaljene regije lahko v celoti izpolnile svoje težnje v okviru kohezijske politike ali v povezavi z drugimi politikami, ukrepi Skupnosti in področji, pomembnimi za njihov razvoj, kot so kmetijstvo, ribištvo, konkurenca in državna pomoč, podjetniška politika, storitve splošnega interesa in storitve splošnega gospodarskega pomena, obdavčitev, carinski ukrepi, okolje, energetika, raziskave in tehnološki razvoj, poklicno usposabljanje, promet, vseevropska omrežja, nove informacijske in komunikacijske tehnologije, regionalno sodelovanje itd.; |
|
2. |
poziva Komisijo, da izvede presojo vpliva zakonodaje Skupnosti, ki bi lahko imela posledice za najbolj oddaljene regije; poziva k upoštevanju posebnega položaja najbolj oddaljenih regij na vseh ravneh izvajanja politik in dejavnosti Skupnosti; |
|
3. |
ponovno opozarja, da večina ukrepov pozitivne diskriminacije, sprejetih za te regije, ni takšnih, da bi bila s tem prizadeta temeljna načela delovanja EU; |
|
4. |
poziva Komisijo k vključitvi najbolj oddaljenih regij v prizadevanja EU za dosego ciljev Lizbonske strategije in göteborških ciljev; |
Finančna perspektiva in kohezijska politika
|
5. |
poziva Svet, da zagotovi, da bo sprejetje Finančne perspektive za obdobje 2007-2013 prineslo zagotovljen status ukrepom za dosego ciljev Unije, vključno s perspektivo gospodarskega, socialnega in teritorialnega razvoja najbolj oddaljenih regij; |
|
6. |
poziva Komisijo, da bodisi v okviru posebnega programa za povračilo dodatnih stroškov in akcijskega načrta za širšo sosesko bodisi v okviru splošnega dostopa do strukturnih skladov tudi nadalje zagotovi enako obravnavo v skladu z dosedanjimi ukrepi Unije za najbolj oddaljene regije; |
|
7. |
izrecno podpira poseben ukrep za najbolj oddaljene regije v višini 1 100 milijonov evrov, ki ga je predlagala Komisija, kot tudi možnost financiranja operativnih stroškov, ki je predvidena v členu 11 zgoraj omenjenega predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj; poziva k praktičnemu izvajanju določbe člena 299(2) Pogodbe ES, v skladu s katero je za najbolj oddaljene regije predvidena posebna obravnava pri dostopu do strukturnih skladov, vključno z regijami, katerih BDP je že presegel 75 % povprečja Skupnosti; |
|
8. |
poziva, naj se sredstva za posebni program povečajo in namenijo izključno najbolj oddaljenim regijam, ne da bi bila katera od teh regij pri tem prikrajšana; |
|
9. |
poziva, naj akcijski načrt za širšo sosesko temelji na konceptu bližine v širšem smislu, tako da omogoči podporo za projekte, pri katerih sodelujejo organi držav, v katerih živijo večje skupnosti priseljencev iz najbolj oddaljenih regij in ki se zato čutijo blizu tem regijam; |
|
10. |
vztraja pri tem, da morajo biti akcijskemu načrtu za širšo sosesko dodeljena posebna finančna sredstva za nadnacionalno in čezmejno sodelovanje in da mora naposled priti do dolgo pričakovane uskladitve med dejavnostmi za najbolj oddaljene regije, ki se financirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, in tovrstnimi dejavnostmi za sosednje države AKP ali čezmorske posesti in ozemlja, ki se financirajo iz Evropskega razvojnega sklada (ERS), bodisi z bodisi brez vključitve ERS v proračun; |
|
11. |
poziva k akcijskemu načrtu za reševanje problema nezakonitega priseljevanja, s katerim se soočajo nekatere najbolj oddaljene regije; |
Človeški kapital
|
12. |
poziva Komisijo k pospešitvi te pomembne sestavine razvoja najbolj oddaljenih regij s spodbujanjem usposabljanja in posebnega utrjevanja na področjih, posvečenih izključno spodbujanju konkurenčnosti in rasti; |
Kmetijstvo in ribištvo
|
13. |
ponovno opozarja Komisijo, da gospodarstvo najbolj oddaljenih regij temelji na sektorjih majhnega obsega, ki vključujejo kmetijstvo in ribištvo, ki potrebujeta pomoč na različnih ravneh, zlasti pa pobude, ki bodo pritegnile zaposlitev mladih ljudi; |
|
14. |
poziva Komisijo, da v okviru potekajoče revizije kmetijske komponente Programa možnosti, posebej prirejenega oddaljeni in otoški naravi najbolj oddaljenih regij (POSEI), ki je sedaj v teku, zagotovi stabilnost dodeljenih sredstev z dopuščanjem morebitnih sprememb zaradi izjemnih potreb ter s poenostavijo upravnih ureditev; |
|
15. |
poziva Komisijo, da v okviru prihodnjih predpisov EKSRP upošteva posebne razmere najbolj oddaljenih regij tako, da jim dodeli zadostna finančna sredstva za doseganje ciljev politike razvoja podeželja in te regije še naprej enako obravnava pri določanju prispevnih stopenj za Sklad, podobno, kot je to predvideno pri Evropskem skladu za ribištvo (ESR); |
|
16. |
poziva Komisijo, da v okviru reforme skupne ureditve trga banan uvede enotno tarifo, ki bo dovolj visoka za ohranitev proizvodnje banan Skupnosti, in po potrebi predlaga izravnalne ukrepe za proizvajalce Skupnosti; |
|
17. |
obžaluje ukinitev pomoči za prodajo v sektorju sladkorja; zahteva vzpostavitev tega mehanizma in odškodnino v celoti za izpad dohodka, s čimer bi se v resnici upoštevale določene pomanjkljivosti najbolj obrobnih regij; kar zadeva Azore pa meni, da je bistvenega pomena zagotoviti proizvodnjo in rafineriranje sladkorja pod pogoji dostopa na nacionalni trg, enakovrednimi tistim, ki so veljali pred njihovo vključitvijo v Evropsko unijo, podobno kot že velja za Kanarske otoke, ne da bi s tem ogrozili izvajanje teh dejavnosti v regiji; |
|
18. |
pri zagotavljanju prilagojene obravnave in sposobnosti preživetja dejavnosti v najbolj obrobnih regijah predlaga, naj se enako postopa za sektor mleka ter sektor sadja in zelenjave v skladu z njunimi posebnostmi; |
|
19. |
poziva Komisijo, da sprejme ukrepe za povečanje konkurenčnosti kmetijskih proizvodov najbolj oddaljenih regij, da bodo lahko konkurirale na trgih s podobnimi proizvodi iz držav, ki imajo z EU podpisane pridružitvene sporazume ali pa uživajo prednosti preferenčnih režimov; |
|
20. |
poziva Komisijo, da v okviru prihodnjih določb ESR upošteva posebne potrebe najbolj oddaljenih regij v tem sektorju; |
|
21. |
ponovno izraža potrebo po stalnem zaščitnem območju, ki bi omogočilo pozitivno diskriminacijo glede dostopa do morskih virov za ribiške flote najbolj oddaljenih regij in s tem ohranilo lokalno gospodarstvo; |
|
22. |
opozarja na po eni strani veliko bogastvo, po drugi pa veliko ranljivost morskih ekosistemov najbolj oddaljenih regij, ki zahtevajo tako posebno pozornost glede ribiške opreme in dovoljenih praks kot tudi glede dostopa do obdajajočih in sosednjih voda; |
|
23. |
izrecno poziva Komisijo, da ob upoštevanju posebnosti izključnih ekonomskih con in najbolj oddaljenih regij (odsotnost epikontinentalnega pasu pri nekaterih) in omejenosti njihovih ribolovnih območij (pogosto omejenih zaradi podmorskih grebenov) brez odlašanja uporabi načelo preventive in relativne stabilnosti ter tako zagotovi biološko in ekološko ravnotežje vrst in zaščito družbenogospodarskega sistema, ki je v teh regijah odvisen od ribiškega sektorja; poziva Komisjo, da v svojih zakonodajnih predlogih upošteva dejstvo, da so ribolovne aktivnosti v nekaterih najbolj oddaljenih regijah, na primer v Indijskem oceanu, začele potekati šele pred kratkim in da so staleži rib na teh območjih še zelo veliki; |
|
24. |
ponovno izraža potrebo po tem, da se v prihodnje podpre obnovo in modernizacijo ribiške flote ter s tem sektorju omogoči rentabilnost in konkurenčnost; |
|
25. |
poziva Komisijo, da ob upoštevanju slabosti, ki izhajajo iz položaja najbolj oddaljenih regij, na zadevnih področjih še naprej podpira ribiško-predelovalno industrijo na ravni, ki jo je že dosegla v okviru finančnih instrumentov za usmerjanje ribištva oziroma na višji ravni; |
|
26. |
poziva, da se pri pregledu državne pomoči za ribiški sektor upošteva predelava rib v najbolj oddaljenih regijah; |
|
27. |
poziva Komisijo, da sprejme stalni značaj pomoči v okviru programa POSEI-Ribištvo; meni, da je treba povečati zagotovljena nadomestila za dodatne stroške, ki nastajajo zaradi oddaljene lege pri prodaji določenih ribiških izdelkov; |
|
28. |
poziva Komisijo, da čim prej naredi nadaljnje korake pri ustanavljanju regionalnih posvetovalnih svetov; meni, da je v primeru regionalnega posvetovalnega sveta za jugozahodne vode treba ustanoviti pododdelek za otoke, ki se bo ukvarjal s specifičnimi ribolovnimi področji v najbolj oddaljenih regijah. |
Konkurenca in državna pomoč
|
29. |
izraža upanje, da bodo v okviru državne regionalne pomoči najbolj oddaljene regije lahko še naprej prejemale nezmanjšano pomoč za tekoče poslovanje, ki ni časovno omejena in se lahko razširi na transportni sektor, če pravila glede javnih naročil lahko zagotovijo pravično določitev cen s strani zadevnih podjetij; izraža upanje, da bodo najbolj oddaljene regije tudi v prihodnosti upravičene do več dodatnih sredstev glede na višino pomoči za začetne naložbe; izraža upanje, da bodo premičnine vključene med upravičene stroške glede na začetno naložbo in da bo dovoljeno, da se najbolj oddaljenim regijam povrnejo dodatni stroški, nastali ob prevozu blaga znotraj trga EU; |
|
30. |
poziva, v okviru revizije smernic za regionalno naravnane državne pomoči, ki se bodo začele uporabljati z letom 2007, k odobritvi povračil dodatnih stroškov najbolj oddaljenim regijam zaradi prevoza blaga znotraj trga EU in ne le znotraj državnih meja zadevne države; |
|
31. |
nadalje poziva, da se v okviru revizije smernic za regionalno naravnane državne pomoči ne sme podcenjevati obstoječih praks, ki se nanašajo na najbolj oddaljene regije, pri čemer naj se upošteva dane okoliščine; |
|
32. |
poziva, da se določbe o pomoči za najbolj oddaljene regije v skladu s členom III-167(3)(a) Ustavne pogodbe nemudoma začnejo izvajati; |
|
33. |
poziva, da se predpisi o minimalni pomoči razširijo na transportni sektor; |
Podjetniška politika
|
34. |
poziva Komisijo, da obstoječe ukrepe prilagodi posebnemu položaju najbolj oddaljenih regij s tem, da jim olajša dostop do teh ukrepov; poziva k spodbujanju konkurenčnosti podjetij v teh regijah, bodisi s posebnimi ukrepi za spodbujanje njihovega vključevanja v sosednje geografsko okolje bodisi z opredelitvijo in podporo novim modelom konkurenčnosti; prav tako se zavzema za podporo podjetništvu in podjetniškemu duhu; |
Storitve splošnega gospodarskega pomena
|
35. |
poziva Komisijo, da uresniči obljubo o delovni skupini, ki bo preučila izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena v najbolj oddaljenih regijah in pripravila predloge ob upoštevanju posebnosti in potreb teh regij na področju trga javnih storitev; |
|
36. |
poziva Komisijo, da v zvezi s pristopom EU k storitvam splošnega interesa z vidika bele knjige (KOM(2004)0374) nameni primerno pozornost posebnim oviram najbolj oddaljenih regij, zlasti pri uvrščanju nekaterih storitvenih dejavnosti iz teh regij med storitve splošnega interesa ter pri določanju uporabe pravil glede konkurence in notranjega trga pri teh dejavnostih, prilagojenih njihovim posebnim razmeram; |
Obdavčitev in carinski ukrepi
|
37. |
poziva Komisijo, da nadaljuje z uporabo posebnih davčnih ukrepov v korist najbolj oddaljenih regij in pokaže pripravljenost za predlaganje drugih ureditev, s katerimi bi spodbudila njihov samostojen razvoj; |
|
38. |
poziva Komisijo k pripravljenosti za obravnavo zahtev najbolj oddaljenih regij po začasni opustitvi skupne carinske tarife za nekmetijske proizvode v proizvodne namene, ribiške proizvode in uvožene industrijske proizvode v poslovne in industrijske namene; |
Okolje
|
39. |
poziva Komisijo, da to področje upošteva pri sprejemanju ukrepov o podpori najbolj oddaljenim regijam v prihodnosti, saj sedanja sredstva ne zadostujejo za izpolnjevanje potreb okolja, zlasti varstva biotske raznovrstnosti, vzpostavljanja mreže Natura 2000 in ravnanja z odpadki, zato je v najbolj oddaljenih regijah težje uresničevati okoljsko politiko skladno s temeljnimi načeli okoljske politike Skupnosti; poziva Komisijo, da izvaja ukrepe ob upoštevanju okoljskega vidika Programa za rešitev posebnih problemov Madeire in Azorov zaradi njihove oddaljenosti in otoške lege (POSEIMA); |
Vseevropska omrežja
|
40. |
poziva Komisijo, da upošteva posebne značilnosti najbolj oddaljenih regij v povezavi z vseevropskimi omrežji; |
|
41. |
poziva Komisijo, da v okviru vseevropskih energetskih omrežij projekte v najbolj oddaljenih regijah sofinancira po stopnji, določeni za prednostne projekte; |
|
42. |
v zvezi z vseevropskimi prometnimi omrežji poziva Komisijo, da omogoči sofinanciranje pristanišč in letališč v najbolj oddaljenih regijah iz Kohezijskega sklada, če je to upravičeno; |
Raziskave in tehnološki razvoj
|
43. |
poziva Komisijo, da začne uresničevati uvodno izjavo 14 Sklepa št. 1513/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o šestem okvirnem programu Evropske skupnosti na področju raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitvenih dejavnosti, ki prispeva k oblikovanju Evropskega raziskovalnega prostora in k inovacijam (2002-2006) (9),tako v okviru sedanjega kot naslednjega okvirnega programa; poziva k iskanju načinov za razširitev financiranja na projekte v najbolj oddaljenih regijah, zlasti njihovih centrih odličnosti, v okviru naslednjega okvirnega programa; |
|
44. |
poziva k upoštevanju akcijskega načrta za raziskave, tehnološki razvoj, demonstracije in inovacije, ki so ga najbolj oddaljene regije predložile Komisiji leta 2003; |
|
45. |
poziva, da se projekti v najbolj oddaljenih regijah financirajo v okviru okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj ter dodatno sofinancirajo iz strukturnih skladov; |
Nove informacijske in komunikacijske tehnologije
|
46. |
poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo projekti za najbolj oddaljene regije na področju informacijske družbe in tehnoloških inovacij deležni posebne pozornosti, saj imajo ti sektorji ključno vlogo pri spodbujanju razvoja; ponovno opozarja na zahteve najbolj oddaljenih regij na tem področju, določenih v memorandumu Španije, Francije, Portugalske in najbolj oddaljenih regij o dopolnitvi člena 299(2) Pogodbe ES in prispevku najbolj oddaljenih regij k zgoraj omenjenemu memorandumu, obeh predloženih Komisiji z dne 2. junija 2003, |
Promet
|
47. |
poziva, da se najbolj oddaljene regije vključijo v vsak vidik prometne politike Skupnosti; |
|
48. |
poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo prometni projekti, ki jih financira Skupnost, v najbolj oddaljenih regijah najprej in predvsem izboljšali kakovost življenja prebivalcev ter samostojen razvoj regije; projekte, pri razvoju katerih je prišlo do kršitev okoljske zakonodaje Skupnosti, je treba ustaviti; nadalje morajo imeti vsi prometni projekti, razviti za najbolj oddaljene regije, natančno in jasno opredeljeno analizo koristi za diverzifikacijo lokalnega gospodarstva, socialno kohezijo in trajnostni značaj regionalnega trga dela; |
|
49. |
poziva k sofinanciranju dodatnih stroškov v prometu in k razvoju prometa v okolici najbolj oddaljenih regij, tudi z vključitvijo držav nečlanic; |
Sklep
|
50. |
pozdravlja dejstvo, da so organi, ki zagovarjajo poseben status najbolj oddaljenih regij, vzpostavili in utrdili pomembno partnerstvo, ter poudarja ključno vlogo Komisije v tem procesu, ki jo odražajo zgoraj omenjena sporočila o okrepljenem partnerstvu za najbolj oddaljene regije; * * * |
|
51. |
naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, Odboru regij, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, nacionalnim, regionalnim in lokalnim oblastem najbolj oddaljenih regij ter predsedujočemu konferenci predsednikov najbolj oddaljenih regij. |
(1) UL C 71, 22.3.2005, str. 40.
(2) UL C 144, 16.5.2001, str. 11.
(3) UL C 221, 17.9.2002, str. 37.
(4) UL C 197, 12.7.2001, str. 197.
(5) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 1000.
(6) UL C 318, 22.12.2004, str. 1.
(7) UL C 302, 7.12.2004, str. 60.
(8) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0224.