Odobritev za elektronska komunikacijska omrežja in storitve
Ta direktiva vzpostavlja pravni okvir za zagotovitev svobode zagotavljanja elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev v Evropski uniji (EU).
AKT
Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi)
POVZETEK
Direktiva o avtorizaciji je del „telekomunikacijskega svežnja“, ki skupaj s štirimi drugimi direktivami („Okvirna direktiva“, „Direktiva o odobritvi“, „Direktiva o univerzalnih storitvah“ in „Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah“) določa regulativni okvir, čigar cilj je ustvariti konkurenčnejši sektor elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev.
„Telekomunikacijski sveženj“ je bil leta 2009 spremenjen z direktivama o „boljši regulaciji“ in o „pravicah državljanov“, obenem pa je bil ustanovljen tudi Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC).
Obseg, cilj in splošna načela
Direktiva vključuje odobritve za vsa elektronska komunikacijska omrežja in storitve, ne glede na to, ali so na voljo javnosti ali ne. Uporablja se za podelitev pravic uporabe radijskih frekvenc, kadar taka uporaba vključuje zagotavljanje elektronskega komunikacijskega omrežja ali storitve, navadno za plačilo.
Cilj je uskladiti trg za elektronska komunikacijska omrežja in storitve z omejevanjem regulacije na potrebni minimum.
Glavna novost je zamenjava posamičnih dovoljenj s splošnim pooblastilom za vsa elektronska komunikacijska omrežja ali storitve skupaj s posebnim sistemom za določitev frekvenc in številk.
Tako je zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev lahko predmet zgolj splošne odobritve, ne da bi morali pridobiti izrecno odločbo ali kateri koli drug upravni akt s strani nacionalnega regulativnega organa (NRO), kar skrajša postopek na samo eno obvestilo za zadevna podjetja.
Pravice, ki izhajajo iz splošne odobritve
Splošna odobritev daje podjetju pravico do zagotavljanja elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev. Ko javnosti zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja ali storitve, so upravičeni do:
— |
pogajanj o medomrežnem povezovanju z drugimi ponudniki v EU;
|
— |
pridobitve dostopa do ali medomrežne povezave od drugih ponudnikov in
|
— |
pridobitve označbe ponudnika opravljanja nekaterih funkcij univerzalnih storitev.
|
Pravice uporabe radijskih frekvenc in številk
Države EU bodo olajšale uporabo radijskih frekvenc pod splošnimi odobritvami, vendar je lahko po potrebi uporaba radijskih frekvenc predmet dodelitve individualnih pravic zaradi:
— |
preprečevanja škodljivih motenj;
|
— |
zagotovitve tehnične kakovosti storitve;
|
— |
zaščite učinkovite uporabe spektra;
|
— |
izpolnjevanja drugih ciljev splošnega interesa, ki jih določijo države EU.
|
Pravice uporabe radijskih frekvenc in številk morajo podeliti z odprtimi, objektivnimi, preglednimi, nediskriminatornimi in sorazmernimi postopki.
Odločbe o pravicah uporabe je treba izdati in objaviti čim prej po prejemu popolne vloge s strani NRO.
Pogoji splošne odobritve in posebnih pravic uporabe
Splošna odobritev in pravice uporabe lahko veljajo le pod pogoji iz Priloge k Direktivi, na primer:
— |
finančni prispevki za financiranje univerzalne storitve;
|
— |
medobratovalnost storitev in medsebojno povezovanje omrežij;
|
— |
dostopnost in prenosljivost številk, kjer prenosljivost pomeni, da lahko uporabniki obdržijo svojo telefonsko številko, ko spremenijo operaterja;
|
— |
zahteve okoljskega in prostorskega načrtovanja;
|
— |
varstvo osebnih podatkov in zasebnosti;
|
— |
obveznost prenosa nekaterih televizijskih in radijskih programov („obvezni prenos“);
|
— |
morebitna uvedba upravne pristojbine za podjetja;
|
— |
omejitve glede prenašanja nezakonitih vsebin.
|
Omejevanje pravice uporabe radijskih frekvenc
Dodeljevanje omejenih pravic uporabe radijskih frekvenc mora potekati po objektivnih, preglednih, nediskriminatornih in sorazmernih izbiralnih merilih.
Države EU lahko omejijo število dodeljenih pravic uporabe radijskih frekvenc ali podaljšajo trajanje obstoječih pravic ob upoštevanju določenih pogojev in postopkov, kot so posvetovanje vseh zainteresiranih strani, objava vseh sklepov, skupaj z razlogi zanje, in pregled omejitev v razumnih časovnih presledkih.
Kadar država EU ugotovi, da se lahko podelijo nadaljnje pravice uporabe radijskih frekvenc, mora to objaviti in pozvati k predložitvi vlog za podelitev takih pravic.
Upoštevanje pogojev
Nacionalni regulativni organi spremljajo in nadzorujejo skladnost z zahtevami splošne odobritve ali pravic uporabe in s posebnimi obveznostmi. Kadar podjetje ne izpolnjuje enega ali več od teh pogojev in ne odpravi kršitve v določenem obdobju, se lahko pristojne organe pooblasti, da izdajo odlok za prenehanje kršitve ali denarno kazen. V primeru hude in večkratne kršitve lahko podjetju preprečijo nadaljnje zagotavljanje omrežja ali storitev ali prekličejo ali odvzamejo pravice uporabe.
Upravne pristojbine in takse
NRO lahko podjetjem, ki zagotavljajo storitev ali omrežje na podlagi splošne odobritve, ali podjetjem, ki jim je bila dodeljena pravica uporabe, naložijo plačilo upravnih pristojbin. Te pristojbine zajemajo stroške, ki nastanejo med upravljanjem, nadziranjem in izvrševanjem sheme splošnih odobritev in pravic uporabe ter posebnih obveznosti, in lahko vključujejo stroške mednarodnega sodelovanja, usklajevanja in standardizacije, analize trga, spremljanja skladnosti in drugega nadzora trga ter drugih regulativnih del. Po uvedbi upravnih pristojbin mora NRO objaviti letni pregled svojih upravnih stroškov in skupne vsote zbranih pristojbin.
Pristojni organ lahko tudi zaračuna pristojbine za pravice uporabe radijskih frekvenc in pravice do vgradnje naprav.
REFERENCE
Akt |
Začetek veljavnosti |
Rok prenosa v državah članicah |
Uradni list Evropske unije |
Direktiva 2002/20/ES |
24.4.2002 |
24.7.2003 |
Akt(i) o spremembi |
Začetek veljavnosti |
Rok prenosa v državah članicah |
Uradni list Evropske unije |
Direktiva 2009/140/ES |
19.12.2009 |
25.5.2011 |
Nadaljnje spremembe in popravki Direktive 2002/20/ES so vključeni v originalno besedilo. Ta prečiščena različica je samo za dokumentarne namene.
SPREMEMBE PRILOG
Priloga
Direktiva 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembi direktiv 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, 2002/19/ES o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju in 2002/20/ES o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (UL L 337, 18.12.2009, str. 37-69)
Popravek Direktive 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembi direktiv 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, 2002/19/ES o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju in 2002/20/ES o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (UL L 241, 10.9.2013, str. 8-9)
POVEZANI AKTI
Direktiva 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembah Direktive 2002/22/ES o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, Direktiva 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in Uredba (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (UL L 337, 18.12.2009, str. 11-36)
Smernice Komisije o analizi trga in oceni znatne tržne moči v skladu z regulativnim okvirom Skupnosti za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (UL C 165, 11.7.2002, str. 6-31)
Te smernice, sprejete julija 2002, v skladu z regulativnim okvirom za komunikacijske storitve določajo načela, na podlagi katerih morajo nacionalni regulativni organi utemeljiti svojo analizo trga, da bi zagotovili učinkovito konkurenco.
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij in doseganje povezane celine ter spremembi direktiv 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES ter uredb (ES) št. 1211/2009 in (EU) št. 531/2012 (COM(2013) 627 final z dne 11. septembra 2013 - ni objavljen v Uradnem listu)
Zadnja posodobitev 10.09.2015