Določa postopke, ki organom držav članic Evropske unije (EU) omogočajo, da sodelujejo in izmenjujejo informacije o davku na dodano vrednost (DDV) ter se borijo proti goljufijam na področju DDV. S tem zagotavlja:
Centralni uradi za zvezo
Vsaka država članica določi centralni urad za zvezo kot kontaktno točko za druge države članice in Evropsko komisijo. Urad mora voditi seznam imenovanih uradnikov in služb za zvezo, ki lahko delijo informacije z enakimi enotami v drugih državah članicah. Kadar uradniki ali službe za zvezo prejmejo zahtevek ali odgovor na zahtevek za posredovanje informacij, o tem obvestijo centralni urad za zvezo.
Izmenjava informacij
Države lahko zahtevajo informacije od druge države članice z uporabo standardnega obrazca, kar jim omogoča pravilno oceno čezmejne transakcije. Zaprošeni organi morajo odgovoriti prosilnim organom v 3 mesecih od prejetja zahteve ali v 1 mesecu, če imajo informacije že na razpolago.
Nekatere informacije se izmenjujejo avtomatično, kadar:
Države članice lahko informacije izmenjujejo tudi spontano in zahtevajo povratne informacije od držav, s katerimi so te informacije izmenjale.
Države članice lahko zavrnejo zagotovitev informacij, kadar:
Shranjevanje informacij
Vsaka država članica mora vsaj pet let hraniti naslednje posodobljene informacije:
Informacije se nato delijo z vsemi državami članicami prek elektronskega sistema, sistema izmenjave podatkov o zavezancih za DDV (VIES).
Uredba (EU) 2020/283 uvaja spremembo, ki od Komisije zahteva, da razvije, vzdržuje, gosti in tehnično upravlja osrednji elektronski sistem za informacije o plačilih (CESOP) za namene preiskovanja sumov ali prepoznavanja goljufije z DDV. Sistem CESOP bo shranil zbrane podatke o plačilih po državah članicah in jih združil po koristnikih ter jih navzkrižno primerjal z drugimi informacijami, izmenjanimi skladno z Uredbo (EU) št. 904/2010. Podatki v sistemu CESOP bodo na voljo samo strokovnjakom za preprečevanje goljufij v državah članicah. To bo stopilo v veljavo 1. januarja 2024.
Direktiva (EU) 2020/285 uvaja poenostavljena pravila za zmanjšanje upravnih bremen in stroškov izpolnjevanja obveznosti za mala podjetja ter za ustvarjanje ugodnejšega davčnega okolja, ki jim bo učinkoviteje pomagalo pri rasti in čezmejnem trgovanju. Mala podjetja se bodo lahko kvalificirala za poenostavljene predpise o DDV, če njihov letni promet ostane pod mejno vrednostjo, ki jo določi zadevna država članica in ki ne sme biti višja od 85 000 EUR. Pod nekaterimi pogoji so tudi mala podjetja iz drugih držav članic, ki ne presegajo tega praga, upravičena do ugodnosti iz poenostavljene ureditve, če njihov skupni letni promet v celotni EU ne presega 100 000 EUR. Ta nova pravila veljajo od 1. januarja 2025.
Vračila DDV
Države članice posredujejo zahtevke za vračilo DDV, ki jih prejmejo od davčnih zavezancev s sedežem v drugih državah članicah, organom držav članic za zadevna vračila. To storijo z elektronskimi sredstvi v 15 dneh od prejema zahtevka. Organi držav članic vračila morajo obvestiti organe drugih držav članic, če:
Države zunaj EU
Če dogovori o pomoči z zadevno državo zunaj EU to omogočajo, sme pristojni organ države članice posredovati informacije, ki jih prejme od te države, kateri koli državi članici, ki to zahteva, ali kateri koli drugi državi članici, za katero so lahko zanimive. Organi držav članic lahko posredujejo informacije državam zunaj EU, če:
Boj proti goljufijam na področju DDV
Uredba vzpostavlja Eurofisc, mrežo strokovnjakov za preprečevanje goljufij, ki omogoča državam članicam izmenjavo pravočasnih opozoril glede podjetij, za katere se sumi vključenost v goljufijo z DDV. Eurofisc usklajuje tudi vse nadaljnje ukrepe, ki jih sprožijo davčni organi po njegovem opozorilu o goljufiji. Eurofisc lahko po potrebi sodeluje tudi z OLAF in Europolom.
Elektronsko trgovanje
Kot del sklopa ukrepov za modernizacijo sistema DDV v EU ter za prilagoditev čezmejnega poslovanja v EU in potrošniške e-trgovine Uredba (EU) 2017/2454 dopolnjuje Uredbo (EU) št. 904/2010 z uvajanjem pravilnikov, ki bodo povečali upravno sodelovanje med državami članicami. Dopolnjujoči pravilnik iz leta 2017 zagotavlja, da so v Direktivi (EU) 2017/2455 (ki spreminja Direktivi 2006/112/ES — glej povzetek in 2009/132/ES — glej povzetek) zajete dobave storitev in oddaljena prodaja blaga. Ta stopa v veljavo januarja 2021.
Uredba med drugim zahteva, da:
Na začetku leta 2020 je Komisija privzela Izvedbeno uredbo (EU) 2020/21, ki zadeva upravno sodelovanje in preprečevanje goljufij na področju DDV, in Izvedbeno uredbo (EU) 2020/194, ki določa podrobnosti za delo trgovine vse na enem mestu za DDV za spletno prodajo blaga.
Obe izvedbeni uredbi prispevata k zagotavljanju, da se DDV plača v državi članici končnega potrošnika, kar pomeni bolj pošteno razdelitev davčnih prihodkov med državami članicami.
Zaradi krize zaradi COVID-19 bodo ti novi pravilniki o DDV za e-trgovine veljavni od 1. julija 2021 in ne že od 1. januarja 2021 (Izvedbena uredba (EU) 2020/1318). Ta dodatni čas bo omogočil vsem državam članicam, da dokončajo potrebne sisteme IT za vključitev in uveljavitev teh sprememb.
Uporablja se od 1. januarja 2012.
Več informacij je na voljo na strani:
Uredba Sveta (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (UL L 268, 12.10.2010, str. 1–18).
Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) št. 904/2010 so bile vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.
Uredba Sveta (EU) 2020/283 z dne 18. februarja 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 v zvezi z ukrepi za krepitev upravnega sodelovanja za boj proti goljufijam na področju DDV (UL L 62, 2.3.2020, str. 1–6).
Direktiva Sveta (EU) 2020/285 z dne 18. februarja 2020 o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede posebne ureditve za mala podjetja in Uredbe (EU) št. 904/2010 glede upravnega sodelovanja in izmenjave informacij za namene spremljanja pravilne uporabe posebne ureditve za mala podjetja (UL L 62, 2.3.2020, str. 13–23).
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/194 z dne 12. februarja 2020 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010 glede posebnih ureditev za davčne zavezance, ki opravljajo storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci, prodajajo blago na daljavo in ali opravljajo nekatere domače dobave blaga (UL L 40, 13.2.2020, str. 114–124).
Glej prečiščeno različico.
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/21 z dne 14. januarja 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 79/2012 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (UL L 11, 15.1.2020, str. 1–2).
Glej prečiščeno različico.
Uredba Sveta (EU) 2017/2454 z dne 5. decembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (UL L 348, 29.12.2017, str. 1–6).
Glej prečiščeno različico.
Direktiva Sveta (EU) 2017/2455 z dne 5. decembra 2017 o spremembi Direktive 2006/112/ES in Direktive 2009/132/ES v zvezi z nekaterimi obveznostmi glede davka na dodano vrednost, ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo (UL L 348, 29.12.2017, str. 7–22).
Glej prečiščeno različico.
Direktiva Sveta 2009/132/ES z dne 19. oktobra 2009 o določitvi področja uporabe 143(b) in (c) Direktive 2006/112/ES glede oprostitve davka na dodano vrednost na končni uvoz določenega blaga (UL L 292, 10.11.2009, str. 5–30).
Glej prečiščeno različico.
Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1–118).
Glej prečiščeno različico.
Zadnja posodobitev 15.06.2022