Uradni list C 300/4. d

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/1

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 7. oktobra 2004

v zadevi C-153/01: Kraljevina Španija proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(EKUJS - Potrditev obračuna - Finančna leta 1996, 1997 in 1998 - Odločba 2001/137/ES)

(2004/C 300/01)

Jezik postopka: španščina

V zadevi C-153/01, katere predmet je tožba za delno razglasitev ničnosti na podlagi člena 230 ES, ki jo je dne 9. aprila 2001 vložila Kraljevina Španija (zastopnik: S. Ortiz Vaamonde) proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopnik: S. Pardo Quintillán), je Sodišče (drugi senat) v sestavi C.W.A. Timmermans, predsednik senata, C. Gulmann, J.N. Cunha Rodriguez, R. Schintgen, sodniki in F. Macken (poročevalka), sodnica, generalni pravobranilec: P. Léger, sodni tajnik: R. Grass, dne 7. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Odločba Komisije 2001/137/ES z dne 5. februarja 2001 o izključitvi nekaterih izdatkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega usmerjevalnega jamstvenega sklada (EKUJS), Oddelek za jamstva, iz financiranja Skupnosti, se razglasi za nično, v delu, v katerem določa Kraljevini Španiji finančni popravek v znesku 2 426 259 870 ESP, ki predstavlja obresti, dolgovane v okviru sistema dodatnih prelevmanov na mlečne izdelke.

2.	V preostalem delu se tožba zavrne.

3.	Kraljevini Španiji naloži plačilo štirih petin stroškov.

4.	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo ene petine stroškov.

(1) UL C 186, 30.6.2001.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/1

SODBA SODIŠČA

(prvi senat)

z dne 7. oktobra 2004

v zadevi C-255/01 (predlog za sprejem predhodne odločbe Symvoulio tis Epikrateias): Panagiotis Markopoulos in drugi proti Ypourgos Anaptyxis in drugi (1)

(Predlog za sprejem predhodne odločbe - Osma direktiva 84/253/EGS - Člena 11 in 15 - Dovoljenja za osebe pooblaščene za izvajanje obvezne revizije računovodskih listin - Možnost izdaje dovoljenj osebam, ki niso opravile izpita iz strokovne usposobljenosti - Pogoji za izdajo dovoljenj državljanom drugih držav članic)

(2004/C 300/02)

Jezik postopka: grščina

V zadevi C-255/01, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče na podlagi sklepa Symvoulio tis Epikrateias (Grčija) z dne 12. junija 2001, ki je na Sodišče prispel 3. julija 2001, v postopku Panagiotis Markopoulos in drugi proti Ypourgos Anaptyxis, Soma Orkoton Elegkton, ob udeležbi Georgios Samothrakis in drugi ter Christos Panagiotidis, je Sodišče (prvi senat), v sestavi P. Jann, predsednik senata, R. Silva de Lapuerta, sodnica, K. Lenaerts, S. von Bahr in K. Schiemann (poročevalec), sodniki, generalni pravobranilec: A. Tizzano, sodni tajnik: M.-F. Contet, glavna administratorka, dne 7. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

Člen 15 Osme Direktive Sveta (84/253/EGS) z dne 10. aprila 1984, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe o dovoljenjih za osebe pooblaščene za izvajanje obvezne revizije računovodskih listin, vsem državam članicam dopušča, da izdajo dovoljenja osebam, ki izpolnjujejo pogoje iz tega člena, t.j. tistim, ki so v zadevni državi članici kvalificirane za izvajanje obveznih revizij dokumentov iz člena 1(1), in so dejansko izvajale takšne dejavnosti do datuma, določenega v členu 15, ne da bi morale predhodno opraviti izpit iz strokovne usposobljenosti.

Vendar omenjeni člen 15 nasprotuje temu, da država članica možnost, ki jo ta predvideva, uporablja po preteku roka enega leta, ki začne teči od dneva začetka uporabe nacionalnih predpisov, s katerimi je prenesena direktiva, ta dan pa v nobenem primeru ne more biti kasnejši od 1. januarja 1990.

Člen 11 Osme Direktive Sveta 84/253 državi članici gostiteljici dovoljuje, da za izvajanje dejavnosti obveznega revidiranja računovodskih listin izda dovoljenja strokovnim osebam, ki so že dobile dovoljenje v drugi državi članici, ne da bi morale opravljati izpit iz strokovne usposobljenosti, če pristojni organi države članice gostiteljice njihovo kvalifikacijo štejejo za enakovredno tisti, ki jo, skladno s to direktivo, zahteva nacionalna zakonodaja njihove države.

(1) UL C 289, 13.10.2001.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/2

SODBA SODIŠČA

(veliki senat)

z dne 5. oktobra 2004

v združenih zadevah C-397/01 do C-403/01 (predlogi za sprejem predhodnih odločb Arbeitsgericht Lörrach): Bernhard Pfeiffer (C-397/01), Wilhelm Roith (C-398/01), Albert Süß (C-399/01), Michael Winter (C-400/01), Klaus Nestvogel (C-401/01), Roswitha Zeller (C-402/01), Matthias Döbele (C-403/01) proti Deutsches Rotes Kreuz, Kreisverband Waldshut eV (1)

(Socialna politika - Zaščita varnosti in zdravja delavcev - Direktiva 93/104/ES - Področje uporabe - Reševalci, ki spremljajo reševalna vozila v okviru službe, ki jo organizira Deutsches Rotes Kreuz - Obseg pojma „cestni promet“ - Maksimalni tedenski delovni čas - Načelo - Neposredni učinek - Odstopanja - Pogoji)

(2004/C 300/03)

Jezik postopka: nemščina

V združenih zadevah C-397/01 do C-403/01, katerih predmet so predlogi za sprejem predhodne odločbe Arbeitsgerichta Lörrach (Nemčija), na podlagi člena 234 ES naslovljeni na Sodišče v postopkih v glavni stvari, ki potekajo med Bernhardom Pfeifferjem (C-397/01), Wilhelmom Roithom (C-398/01), Albertom Süßom (C-399/01), Michaelom Winterjem (C-400/01), Klausom Nestvoglom (C-401/01), Roswitho Zeller (C-402/01), Matthiasom Döbelejem (C-403/01) in Deutsches Rotes Kreuzem, Kreisverband Waldshut eV, je Sodišče (veliki senat), v sestavi V. Skouris, predsednik, P. Jann, C.W.A. Timmermans, C. Gulmann, J.-P. Puissochet in J.N. Cunha Rodrigues, predsedniki senatov, R. Schintgen (poročevalec), sodnik, F. Macken in N. Colneric, sodnici, S. von Bahr in K. Lenaerts, sodnika, generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer, sodni tajnik: H. von Holstein, namestnik sodnega tajnika, dne 5. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

(a)

Člen 2 Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu in člen 1(3) Direktive Sveta 93/104/ES z dne 23. novembra 1993 o določenih vidikih organizacije delovnega časa je treba razlagati tako, da se uporabljata za dejavnost reševalne službe, kot je v postopku v glavni stvari, spadata v področje uporabe te direktive.

(b)	Pojem „cestni promet“ v smislu člena 1(3) Direktive 93/104 je treba razlagati tako, da se ne nanaša na reševalne službe, čeprav gre pri tej vsaj delno za uporabo prevoznega sredstva in za spremstvo pacienta med prevozom v bolnišnico.

Člen 18 (1)(b)(alinea 1) Direktive 93/104 je treba razlagati tako, da je izrecno in svobodno soglasje, ki ga je treba pridobiti od vsakega delavca posebej za prekoračitev maksimalnega tedenskega delovnega časa 48 ur, določenega v členu 6 te direktive, pravnoveljavno. Glede tega ne zadostuje, da se pogodba o zaposlitvi delavca sklicuje na kolektivno pogodbo, ki takšno prekoračenje dopušča.

Člen 6( točka 2) Direktive 93/104 je treba razlagati tako, da v okoliščinah, kot so te v glavni stvari, nasprotuje ureditvi države članice, ki glede dežurstva („Arbeitsbereitschaft“) reševalcev organizacije, kot je Deutsches Rotes Kreuz, v primeru kolektivne pogodbe ali za sporazume na ravni podjetja, ki temeljijo na tej pogodbi, dovoljuje prekoračenje maksimalnega tedenskega delovnega časa 48 ur iz te določbe;

—	omenjena določba izpolnjuje vse pogoje, ki so potrebni za zagotovitev neposrednega učinka;

—

pri odločanju v sporih med posamezniki mora nacionalno sodišče v primeru, ko odloča na podlagi nacionalnih pravil, sprejetih zaradi prenosa obveznosti iz direktive, upoštevati celoto pravil nacionalnega prava in jih razlagati, kolikor je to mogoče, v luči besedila in namena te direktive, tako da bo njegova odločitev v skladu s ciljem, ki ga zasleduje direktiva. V zadevi v glavni stvari mora predložitveno sodišče storiti vse, kar je v njegovi pristojnosti,da prepreči prekoračitev maksimalnega tedenskega delovnega časa 48 ur, določenega v členu 6 (točka 2) Direktive 93/104.

(1) UL C 3, 5.1.2002.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/3

SODBA SODIŠČA

(občna seja)

z dne 5. oktobra 2004

v zadevi C-475/01: Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Kršitev člena 90(1) ES - Trošarine za alkohol in alkoholne pijače - Uporaba nižje stopnje dajatve za ouzo kot za druge alkoholne pijače - Skladnost te stopnje z Direktivo, ki je ni nihče izpodbijal v roku, določenem v členu 230 ES)

(2004/C 300/04)

Jezik postopka: grščina

V zadevi C-475/01, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: E. Traversa in M. Condou Durande), ob intervenciji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske (zastopnik: K. Manji), proti Helenski republiki (zastopnika: A. Samoni-Rantou in P. Mylonopoulos), zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, je Sodišče (občna seja), v sestavi V. Skouris, predsednik, P. Jann, C. W. A. Timmermans, A. Rosas, C. Gulmann, J.-P. Puissochet in J. N. Cunha Rodrigues, predsedniki senatov, sodniki, R. Schintgen, sodnik, F. Macken in N. Colneric, sodnici, in S. von Bahr (poročevalec), sodnik, generalni pravobranilec: A. Tizzano, sodni tajnik: L. Hewlett, glavna administratorka, dne 5. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1.	Tožba se zavrne.

2.	Komisiji Evropskih skupnosti se naloži plačilo stroškov postopka.

3.	Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska nosi lastne stroške.

(1) UL C 68, 16.3.2002.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/3

SODBA SODIŠČA

(prvi senat)

z dne 14. oktobra 2004

v zadevi C-36/02 (predlog za sprejem predhodne odločbe Bundesverwaltungsgericht): Omega Spielhallen- und Automatenaufstellungs-GmbH proti Oberbürgermeisterin der Bundesstadt Bonn (1)

(Svobodno opravljanje storitev - Prost pretok blaga - Omejitve - Javni red - Človeško dostojanstvo - Varstvo temeljnih vrednot, zagotovljenih z nacionalno ustavo - „Zaigrano ubijanje“)

(2004/C 300/05)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-36/02, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče s sklepom Bundesverwaltungsgericht (Nemčija) z dne 24. oktobra 2001, ki je na Sodišče prispel 12. februarja 2002, v postopku v glavni stvari, ki poteka med Omega Spielhallen- und Automatenaufstellungs-GmbH in Oberbürgermeisterin der Bundesstadt Bonn, je Sodišče (prvi senat), v sestavi P. Jann, predsednik senata, A. Rosas (poročevalec), R. Silva de Lapuerta, sodnica, K. Lenaerts in S. von Bahr, sodnika, generalna pravobranilka: C. Stix-Hackl, sodni tajnik: M.-F. Contet, glavna administratorka, dne 14. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Pravo Skupnosti ne nasprotuje nacionalnemu ukrepu, izdanemu zaradi varstva javnega reda, ki prepoveduje gospodarsko dejavnost komercialnega prirejanja iger s simuliranim ubijanjem ljudi, zato ker ta dejavnost krši človeško dostojanstvo.

(1) UL C 109, 4.5.2002.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/4

SODBA SODIŠČA

(tretji senat)

z dne 14. oktobra 2004

v zadevi C-39/02 (predlog za sprejem predhodne odločbe Højesteret): Mærsk Olie & Gas A/S proti Firma M. de Haan en W. de Boer (1)

(Bruseljska konvencija - Postopek ustanovitve sklada omejene odgovornosti zaradi uporabe ladje - Odškodninska tožba - Člen 21 - Litispendenca - Istovetnost strank - Pristojnost sodišča, ki je prvo odločalo - Istovetnost vzroka in predmeta - Odsotnost - Člen 25 - Pojem sklepa - Člen 27(točka 2 ) - Zavrnitev priznanja)

(2004/C 300/06)

Jezik postopka: danščina

V zadevi C-39/02, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi Protokola z dne 3. junija 1971 glede razlage Sodišča Konvencije z dne 27. septembra 1968 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, naslovljen na Sodišče s sklepom Højesteret (Danska) z dne 8. februarja 2002, ki je na Sodišče prispel dne 13. februarja 2002, v postopku Mærsk Olie & Gas A/S proti Firma M. de Haan en W. de Boer, je Sodišče (tretji senat) v sestavi A. Rosas, v vlogi predsednika senata, R. Schintgen (poročevalec), sodnik, in N. Colneric, sodnica; generalni pravobranilec: P. Léger, sodni tajnik: H. von Holstein, namestnik sodnega tajnika, dne 14. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Na nacionalno sodišče države pogodbenice vložena zahteva ladjarja, da se ustanovi sklad omejene odgovornosti z določitvijo morebitne oškodovane osebe, in vložena odškodninska tožba iste oškodovane osebe zoper ladjarja na nacionalno sodišče druge države pogodbenice, ne pomenita obstoj litispendence v smislu člena 21 Konvencije z dne 27. septembra 1968 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, spremenjene s Konvencijo z dne 9. oktobra 1978 o pristopu Kraljevine Danske, Irske, Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

2.	Sklep, ki odreja ustanovitev sklada omejene odgovornosti, kot je ta v primeru postopka v glavni stvari, je sodna odločba v smislu člena 25 te konvencije.

Sklep o ustanovitvi sklada omejene odgovornosti zaradi pomanjkanja predhodne sodne vročitve zadevnemu upniku in kljub upnikovi vložitvi pravnega sredstva zoper sklep iz razloga nepristojnosti sodišča, ki ga je izdalo, ne more biti predmet zavrnitve priznanja v drugi državi pogodbenici na podlagi člena 27(točka 2) te konvencije, pod pogojem, da je bil pravilno vročen.

(1) UL C 109, 4.5.2002.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/4

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 12. oktobra 2004

v zadevi C-55/02: Komisija Evropskih skupnosti proti Portugalski republiki (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Členi 1, 6 in 7 Direktive 98/59/ES - Pojem „kolektivnega odpusta“ - Ureditev v primerih, ki so izenačeni z odpusti - Nepopoln prenos)

(2004/C 300/07)

Jezik postopka: portugalščina

V zadevi C-55/02, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: J. Sack in M. França) proti Portugalski republiki (zastopnika: L. Fernandes in F. Ribeiro Lopes) zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene dne 22. februarja 2002, je Sodišče (drugi senat) v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, C. Gulmann, sodnik, F. Macken in N. Colneric (poročevalka), sodnici, in J. N. Cunha Rodrigues, sodnik, generalni pravobranilec: A. Tizzano, sodni tajnik: R. Grass, dne 12. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

Portugalska republika s tem, da je pojem kolektivnega odpusta omejila na primere iz strukturnih in tehnoloških odpustov ali iz razlogov, povezanih s položajem v gospodarstvu, in da tega pojma ni razširila na odpuste iz vseh razlogov, ki niso povezani s posameznimi delavci, ni izpolnila obveznosti iz člena 1 in člena 6 Direktive Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti.

2.	V preostalem delu se tožba zavrne.

3.	Portugalski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 97, 20.4.2002.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/5

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 21. oktobra 2004

v zadevi C-64/02 P: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) proti Erpo Möbelwerk GmbH (1)

(Pritožba - Znamka Skupnosti - Besedna zveza DAS PRINZIP DER BEQUEMLICHKEIT - Absolutni razlogi za zavrnitev registracije - Razlikovalni učinek - Člen 7(1) (b), Uredbe Sveta (ES) št. 40/94)

(2004/C 300/08)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-64/02 P, Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnika: A. von Mühlendahl in G. Schneider) ob sodelovanju Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska (zastopniki: P. Ormond, C. Jackson, M. Bethell in M. Tappin, skupaj z D. Alexander), proti Erpo Möbelwerk GmbH (zastopnika: S. von Petersdorff-Campen in H. von Rohr), katere predmet je pritožba na podlagi člena 49 ES z dne 27. februarja 2002, je Sodišče (drugi senat) v sestavi C. W. A. Timmermans (poročevalec), predsednik senata, C. Gulmann, J.-P. Puissochet, R. Schintgen in J. N. Cunha Rodrigues, sodniki, generalni pravobranilec: M. Poiares Maduro, sodni tajnik: M. Múgica Arzamendi, glavna administratorka, dne 21. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) se naloži plačilo stroškov.

3.	Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska plačata svoje stroške.

(1) UL C 109, 4.5.2002.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/5

SODBA SODIŠČA

(prvi senat)

z dne 7. oktobra 2004

v zadevi C-103/02: Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktivi 75/422/EGS in 91/689/EGS - Izraz količina odpadkov - Oprostitev obveznosti dovoljenja)

(2004/C 300/09)

Jezik postopka: italijanščina

V zadevi C-103/02, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: R. Wainwright in R. Amorosi), proti Italijanski republiki (zastopnika: I.M. Braguglia, skupaj z M. Fiorillijem), katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložena dne 20. marca 2002, je Sodišče (prvi senat) v sestavi P. Jann, predsednik senata, A. Rosas, sodnik, R. Silva Lapuerta, sodnica, K. Lenaerts in S. von Bahr (poročevalec), sodnika, generalni pravobranilec: M. Poiares Maduro, sodni tajnik R. Grass, dne 7. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Italijanska republika, s tem, da v dekretu z dne 5. februarja 1998 o ugotovitvi nenevarnih odpadkov, za katere se uporabijo enostavni postopki predelave odpadkov iz členov 31 in 33 zakonskega dekreta št. 22 z dne 5. februarja 1997, ni določila maksimalnih količin odpadkov, ki so glede na njihovo vrsto lahko predelani brez dovoljenja, ni izpolnila obveznosti iz členov 10 in 11(1) Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih, kot je bila spremenjena z Direktivo 91/156/EGS Sveta z dne 18. marca 1991.

Italijanska republika, s tem, da ni natančno določila vrst odpadkov glede na tehnične norme 5.9 in 7.8 priloge 1 omenjenega dekreta, ni izpolnila obveznosti iz členov 11(1) Direktive 75/442, kot je veljala po spremembi, in iz člena 3 Direktive Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih.

3.	V preostalem delu se tožba zavrne.

4.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 118, 18.5.2002.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/6

SODBA SODIŠČA

(prvi senat)

z dne 14. oktobra 2004

v zadevi C-113/02: Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Nizozemski (1)

(Uredba Sveta (EGS) št. 259/93 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov - Direktiva 75/442/EGS o odpadkih - Nacionalni ukrep, ki dopušča ugovore proti prevozom odpadkov, namenjenim za predelavo, ker je 20 % odpadkov možno predelati v državi članici in je odstotek odpadkov, ki jih je možno predelati v namembni državi, nižji - Ukrep države članice, ki postopka v točki R 1 (predelava s sežigom) iz priloge IIB Direktive 75/442 ali v točki D 10 (odstranjevanje s sežigom) priloge IIA te iste direktive ne uvršča glede na kriterij dejanske uporabe ampak glede na kalorično vrednosto sežganega odpadka)

(2004/C 300/10)

Jezik postopka: nizozemščina

V zadevi C-113/02, Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: H. van Lier, skupaj z M. van der Woude in R. Wezenbeek-Geuke), proti Kraljevini Nizozemski (zastopnica: H. G. Sevenster), katere predmet je neizpolnitev obveznosti na podlagi člena 226 ES z dne 27. marca 2002, je Sodišče (prvi senat) v sestavi P. Jann (poročevalec), predsednik senata, A. Rosas, sodnik, R. Silva de Lapuerta, sodnica, K. Lenaerts in S. von Bahr, sodnika, generalni pravobranilec: F. G. Jacobs, sodni tajnik: R. Grass, dne 14. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Kraljevina Nizozemska ni izpolnila obveznosti iz člena 7(4) Uredbe Sveta (EGS) št. 259/93 z dne 1. februarja 1993 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov znotraj Evropske skupnosti, v Skupnost in iz nje, kot tudi obveznosti iz člena 1(e) in (f) Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih, kot je spremenjena z Direktivo Sveta 91/156/EGS z dne 18. marca 1991 in z Odločbo Komisije 96/350/ES z dne 24. maja 1996.

2.	Kraljevini Nizozemski se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 144, 15.6.2002.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/6

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 7. oktobra 2004

v zadevi C-136/02 P: Mag Instrument Inc. proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT) (1)

(Pritožba - Znamka Skupnosti - Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 - Tridimenzionalne oblike žepnih svetilk - Absolutni razlog za zavrnitev - Razlikovalni učinek)

(2004/C 300/11)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-136/02 P, Mag Instrument Inc., s sedežem v Ontariu, Kalifornija (ZDA) (zastopniki: najprej A. Nette, G. Rahn, W. von der Osten-Sacken in H. Stratmann, nato W. von der Osten-Sacken, U. Hocke in A. Spranger, odvetniki) proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT) (zastopnik: D. Schennen), katere predmet je pritožba na podlagi člena 49 Statuta ES Sodišča, vložena dne 8. aprila 2002, je Sodišče (drugi senat) v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, C. Gulmann, J.-P. Puissochet, J. N. Cunha Rodrigues, sodniki, in F. Macken (poročevalka), sodnica, generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer, sodni tajnik: L. Hewlett, glavna administratorka, dne 7. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Mag Instrument Inc. se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 144, 15.6.2002.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/7

SODBA SODIŠČA

(prvi senat)

z dne 14. oktobra 2004

v zadevi C-173/02: Kraljevina Španija proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(Uredba (EGS) št. 3950/92 - Skupna organizacija trga za mleko in mlečne izdelke - Odločba Komisije o prepovedi pomoči za nakup mlečnih kvot)

(2004/C 300/12)

Jezik postopka: španščina

V zadevi C-173/02, Kraljevina Španija (zastopnik: S. Ortiz Vaamonde) proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopnik: J. L. Buendía Sierra), zaradi ničnostne tožbe na podlagi člena 230 ES z dne 13. maja 2002, je Sodišče (prvi senat) v sestavi P. Jann (poročevalec), predsednik senata, A. Rosas in S. von Bahr, sodnika; generalni pravobranilec: F. G. Jacobs; sodni tajnik: R. Grass, dne 14. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1.	Tožba se zavrne.

2.	Kraljevini Španiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 169, 13.7.2002.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/7

SODBA SODIŠČA

(občna seja)

z dne 19. oktobra 2004

v zadevi C-200/02 (predlog za sprejem predhodne odločbe Immigration Appellate Authority): Kunqian Catherine Zhu, Man Lavette Chen proti Secretary of State for the Home Dep (1)

(Pravica do prebivanja - Otrok, državljan ene države članice, ki prebiva v drugi državi članici - Starši, državljani države nečlanice - Pravica matere do prebivanja v drugi državi članici)

(2004/C 300/13)

Jezik postopka: angleščina

V zadevi C-200/02, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče s sklepom Immigration Appellate Authority (Združeno kraljestvo) z dne 27. maja 2002, ki je na Sodišče prispel dne 30. maja 2002, v postopku v glavni stvari, ki poteka med Kunqian Catherine Zhu, Man Lavette Chen in Secretary of State for the Home Dep, je Sodišče (občna seja), v sestavi V. Skouris, predsednik, P. Jann, C. W. A. Timmermans, A. Rosas, sodniki, R. Silva de Lapuerta, sodnica, in K. Lenaerts, sodnik, predsedniki senatov, C. Gulmann in R. Schintgen, sodnika, N. Colneric, sodnica, S. von Bahr in J. N. Cunha Rodrigues (poročevalec), sodnika, generalni pravobranilec: A. Tizzano, sodni tajnik: L. Hewlett, glavna administratorka, dne 19. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Člen 18 ES in Direktiva Sveta 90/364/EGS z dne 28. junija 1990 o pravici do prebivanja podeljujeta v okoliščinah, ki so enake kot v postopku v glavni stvari, mladoletniku otroku, državljanu države članice, s primernim zdravstvenim zavarovanjem in v oskrbi starša, državljana tretje države, ki ima zadostna sredstva, ki zagotavljajo, da ta mladoletnik ne obremenjuje sistema socialne pomoči države članice gostiteljice, v tej državi pravico do prebivanja za nedoločen čas. V takih okoliščinah te iste določbe omogočajo staršu, ki za mladoletnika dejansko skrbi, da z otrokom prebiva v državi članici gostiteljici.

(1) UL C 180, 27.7.2002.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/7

SODBA SODIŠČA

(veliki senat)

z dne 12. oktobra 2004

v zadevi C-222/02 (predlog za sprejem predhodne odločbe Bundesgerichtshof): Peter Paul, Cornelia Sonnen-Lütte, Christel Mörkens proti Zvezni republiki Nemčiji (1)

(Kreditne institucije - Sistem zajamčenih vlog - Direktiva 94/19/ES - Direktive 77/780/EGS, 89/299/EGS in 89/646/EGS - Nadzorni ukrepi organa, pristojnega za zaščito vlagateljev - Odgovornost nadzorstvenih organov za izgube, ki so nastale kot posledica slabega nadzora)

(2004/C 300/14)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-222/02, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče s sklepom Bundesgerichtshof (Nemčija) z dne 16. maja 2002, ki je prispel na Sodišče dne 17. junija 2002, v postopku Peter Paul, Cornelia Sonnen-Lütte, Christel Mörkens proti Zvezni republiki Nemčiji, je Sodišče (veliki senat), v sestavi, V. Skouris, predsednik, P. Jann, C. W. A. Timmermans, A. Rosas, predsedniki senatov, C. Gulmann (poročevalec), J.-P. Puissochet, S. von Bahr in N. Cunha Rodrigues, sodniki, F. Macken in N. Colneric, sodnici, generalna pravobranilka: C. Stix-Hackl, sodni tajnik: M.-F. Contet, glavna administratorka, dne 12. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Če je z Direktivo 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog zagotovljeno plačilo odškodnin vlagateljem, člena 3(2-5) te direktive ni mogoče razlagati tako, da nasprotuje nacionalnemu predpisu, skladno s katerim nacionalni organ za nadzor kreditnih institucij izpolnjuje naloge le v javnem interesu, kar po nacionalnem pravu izključuje, da bi lahko posamezniki zahtevali povnitev škode, ki nastane zaradi pomanjkljivega nadzora, ki ga opravlja ta organ.

Prva direktiva Sveta 77/780/EGS z dne 12. decembra 1977 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij, Direktiva Sveta 89/299/EGS z dne 17. aprila 1989 o lastnih sredstvih kreditnih institucij, kot tudi Direktiva Sveta 89/646/EGS z dne 15. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij in ki spreminja Direktivo 77/780, ne nasprotujejo nacionalnemu predpisu, v skladu s katerim nacionalni organ za nadzor kreditnih institucij izpolnjuje naloge le v javnem interesu, kar po nacionalnem pravu izključuje, da bi lahko posamezniki zahtevali povnitev škode, ki nastane zaradi pomanjkljivega nadzora, ki ga opravlja ta organ.

(1) UL C 202, 24.8.2002.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/8

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 7. oktobra 2004

v zadevi C-247/02 (predlog za sprejem predhodne odločbe Tribunale amministrativo regionale per la Lombardia): Sintesi SpA proti Autorità per la Vigilanza sui Lavori Pubblici (1)

(Direktiva 93/37/EGS - Javna naročila za gradnje - Oddaja naročil - Pravica naročnika izbrati med kriterijem najnižje cene in kriterijem ekonomsko najugodnejše ponudbe)

(2004/C 300/15)

Jezik postopka: italijanščina

V zadevi C-247/02, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče s sklepom Tribunale amministrativo regionale per la Lombardia (Italija) z dne 26. junija 2002, ki ga je Sodišče prejeleo dne 8. julija 2002, v postopku v glavni stvari, ki poteka med Sintesi SpA in Autorità per la Vigilanza sui Lavori Pubblici, je Sodišče (drugi senat) v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, J.-P. Puissochet in R. Schintgen (poročevalec), sodnika, F. Macken in N. Colneric, sodnici, generalna pravobranilka: C. Stix-Hackl, sodni tajnik: M. Múgica Azarmendi, glavna administratorka, dne 7. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

Člen 30(1) Direktiva Sveta 93/37/EGS z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil za gradnje je treba razlagati tako, da ta nasprotuje nacionalni ureditvi, ki za oddajo javnih naročil za gradnje, po opravljenem odprtem ali omejenem razpisnem postopku, na abstrakten in splošen način predpisuje, da mora naročnik upoštevati izključno kriterij najnižje cene.

(1) UL C 202, 24.8.2002.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/8

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 14. septembra 2004

v zadevi C-276/02: Kraljevina Španija proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(Državne pomoči - Izraz - Neplačilo dajatev in prispevkov za socialno varnost s strani podjetja - Stališče nacionalnih organov po izjavi o ustavitvi plačil)

(2004/C 300/16)

Jezik postopka: španščina

V zadevi C-276/02, Kraljevina Španija (zastopnik: S. Ortiz Vaamonde), proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopnika: V. Kreuschitz in J. L. Buendía Sierra) zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 230 ES vložene na Sodišče dne 23. julija 2002, je Sodišče (drugi senat) v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, C. Gulmann, J.-P. Puissochet (poročevalec) in J. N. Cunha Rodrigues, sodniki ter F. Macken, sodnica, generalni pravobranilec: M. Poiares Maduro, sodni tajnik R. Grass dne 14. septembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1.	Odločba Komisije 2002/935/ES z dne 14. maja 2002 o pomoči dodeljeni Grupo de Empresas Álvarez se razglasi za nično.

2.	Komisiji Evropskih skupnosti se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 219, 14.9.2002.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/9

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 21. oktobra 2004

v zadevi C-288/02: Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki (1)

(Pomorski promet - Svoboda opravljanja storitev - Pomorska kabotaža)

(2004/C 300/17)

Jezik postopka: grščina

V zadevi C-288/02, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: K. Simonsson in M. Patakia) proti Helenski republiki (zastopnik: E.-M. Mamouna), katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložena 9. avgusta 2002, je Sodišče (drugi senat) v sestavi C.W.A. Timmermans (poročevalec), predsednik senata, C. Gulmann in R. Schintgen, sodnika, generalni pravobranilec: A. Tizzano, sodni tajnik: L. Hewlett, glavna administratorka, dne 21. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

Helenska republika s tem, da je Peloponez obravnavala kot otok, in s tem, da je za potniške ladje Skupnosti v redni linijski plovbi ali na križarjenju z bruto tonažo 650 ali več, ki izvajajo otoško kabotažo, kot država gostiteljica za vse zadeve, ki se nanašajo na številčno stanje ladijske posadke, uporabila nacionalne predpise, ni izpolnila obveznosti iz členov 1, 3 in 6 Uredbe Sveta (EGS) št. 3577/92 z dne 7. decembra 1992 o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu med državami članicami (pomorska kabotaža).

2.	V preostalem delu se tožba zavrne.

3.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 247, 12.10.2002.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/9

SODBA SODIŠČA

(prvi senat)

z dne 14. oktobra 2004

v zadevi C-298/02: Italijanska republika proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(EKUJS - Proizvodna pomoč v sektorju predelanega sadja in zelenjave - Uredba (EGS) št. 1558/91 - Člen 1 - Hruške in breskve - Odločba 2002/524/ES)

(2004/C 300/18)

Jezik postopka: italijanščina

V zadevi C-298/02, Italijanska republika (zastopnik: I. M. Braguglia, skupaj z M. Fiorilli) proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopnica: C. Cattabriga, skupaj z M. Moretto), zaradi ničnostne tožbe na podlagi člena 230 ES, vložene dne 21. avgusta 2002, je Sodišče (prvi senat) v sestavi P. Jann, predsednik senata, N. Colneric (poročevalka), J. N. Cunha Rodrigues, M. Ilešič in E. Levits, sodniki; generalni pravobranilec: F. G. Jacobs; sodni tajnik: R. Grass, dne 14. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1.	Tožba se zavrne.

2.	Italijanski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 261, 26.10.2002.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/10

SODBA SODIŠČA

(prvi senat)

z dne 14. oktobra 2004

v zadevi C-299/02: Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Nizozemski (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Člena 43 ES in 48 ES - Nacionalni ukrepi, ki za registracijo ladje na Nizozemskem postavljajo pogoj državljanstva Skupnosti ali države EGP družbenikov, članov uprave in fizičnih oseb, zadolženih za tekoče upravljanje družbe Skupnosti, ki je lastnica ladje - Nacionalni ukrepi, ki zahtevajo da mora imeti član uprave ladjarske družbe državljanstvo skupnosti ali države EGP in stalno prebivališče na območju Skupnosti ali EGP)

(2004/C 300/19)

Jezik postopka: nizozemščina

V zadevi C-299/02, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: K. H. I. Simonsson in H. M. H. Speyart) proti Kraljevini Nizozemski (zastopnika: H. G. Sevenster in S. Terstal), katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES z dne 23. avgusta 2002, je Sodišče (prvi senat) v sestavi P. Jann (poročevalec), predsednik senata, A. Rosas, sodnik, in R. Silva de Lapuerta, sodnica, generalni pravobranilec: P. Léger, sodni tajnik: R. Grass, dne 14. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

S tem, da je sprejela in ohranila v svoji zakonodaji člen 311 Wetboek van Koophandela in člen 8:169 Burgerlijk Wetboeka, s katerima so določeni pogoji glede:

—	državljanstva delničarjev družb, ki so lastnice pomorske ladje, katero želijo registrirati na Nizozemskem;

—	državljanstva članov uprave družb, ki so lastnice pomorske ladje, katero želijo registrirati na Nizozemskem;

—	državljanstva fizičnih oseb, zadolženih za tekoče upravljanje kraja poslovanja, iz katerega se dejavnost pomorske plovbe, ki je potrebna za registracijo ladje v nizozemskih registrih, opravlja na Nizozemskem;

—	državljanstva članov uprave ladjarskih družb, ki so lastnice pomorskih ladij, registriranih na Nizozemskem, in

—	stalnega prebivališča članov uprave ladjarskih družb, ki so lastnice pomorskih ladij, registriranih na Nizozemskem,

Kraljevina Nizozemska ni izpolnila obveznosti iz členov 43 ES in 48 ES.

2.	Kraljevini Nizozemski se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 247, 12.10.2002.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/10

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 7. oktobra 2004

v zadevi C-312/02: Kraljevina Švedska proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(Ničnostna tožba - EKUJS - Izdatki, izključeni od financiranja Skupnosti - Podpora pridelovalcem določenih poljskih pridelkov - Skupna organizacija trgov v sektorju govejega mesa)

(2004/C 300/20)

Jezik postopka: švedščina

V zadevi C-312/02, Kraljevina Švedska (zastopnica: K. Renman) proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopnik: K. Simonsson), katere predmet je ničnostna tožba na podlagi člena 230 ES, vložena dne 4. septembra 2002, je Sodišče (drugi senat) v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, C. Gulmann in R. Schintgen, sodnika, F. Macken, sodnica, in J. N. Cunha Rodrigues (poročevalec), generalni pravobranilec: F. G. Jacobs, sodni tajnik: R. Grass, dne 7. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1.	Tožba se zavrne.

2.	Kraljevina Švedska nosi stroške postopka.

(1) UL C 261, 26.10.2002.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/11

SODBA SODIŠČA

(veliki senat)

z dne 12. oktobra 2004

v zadevi C-313/02 (predlog za sprejem predhodne odločbe Oberster Gerichtshof: Nicole Wippel proti Peek & Cloppenburg GmbH & Co. KG (1)

(Direktiva 97/81/ES - Direktiva 76/207/EGS - Socialna politika - Enako obravnavanje delavcev, zaposlenih s krajšim delovnim časom,in delavcev, zaposlenih s polnim delovnim časom - Enako obravnavanje delavcev glede na spol - Delovni čas in organizacija delovnega časa)

(2004/C 300/21)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-313/02, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče s sklepom Oberster Gerichtshof (Avstrija) z dne 8. avgusta 2002, ki je prispel na Sodišče dne 5. septembra 2002, v postopku v glavni stvari, ki poteka med Nicole Wippel in Peek & Cloppenburg GmbH & Co. KG, je Sodišče (veliki senat), v sestavi V. Skouris, predsednik, P. Jann, C. W. A. Timmermans, A. Rosas, sodniki, R. Silva de Lapuerta, sodnica, in K. Lenaerts, sodnik, predsedniki senatov, J.-P. Puissochet, R. Schintgen, sodnika, F. Macken, sodnica (poročevalka), J. N. Cunha Rodrigues in K. Schiemann, sodnika, generalna pravobranilka: J. Kokott, sodni tajnik: M.-F. Contet, glavna administratorka, dne 12. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

Direktiva Sveta (EGS) 76/207 z dne 9. februarja 1976 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev, se uporablja tudi za delavca, ki je zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi, kot je v postopku v glavni stvari, skladno s katero sta dolžina in organizacija njegovega delovnega časa odvisni od količine dela in določeni od primera do primera na podlagi sporazuma med strankama.

V primeru zadevnega delavca se uporablja tudi Okvirni sporazum, ki je priloga k Direktivi Sveta 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med UNICE, CEEP in ETUC, če:

—	je sklenil pogodbo o delu ali je v delovnem razmerju, ki je določeno v zakonu, kolektivni pogodbi ali s prakso, ki velja v državi članici;

—

je zaposlena oseba v smislu člena 3(2) navedenega Sporazuma, katere običajni delovni čas, izračunan na tedenski podlagi ali na podlagi povprečja za obdobje, v katerem je zaposlena, ki je lahko tudi do enega leta, je krajši od delovnega časa primerljivega delavca, zaposlenega s polnim delovnim časom;

—	država članica Skladno z določbo 2(2) Okvirnega sporazuma delavcev, ki le občasno delajo s krajšim delovnim časom, iz le-tega ni v celoti ali delno izključila.

Določba 4 Okvirnega sporazuma, ki je priloga k Direktivi 97/81 in člena 2(1) in 5(1) Direktive 76/207 je treba razlagati tako, da

—

ne nasprotujejo določbi, kot je člen 3 Arbeitsgesetz (Zakona o delovnem času), ki določa, da delovni čas načeloma ne sme presegati 40 ur na teden in 8 ur na dan, in ki iz tega razloga ureja tudi najdaljši možni delovni čas in organizacijo delovnega časa tako za delavce, zaposlene s polnim delovnim časom, kot tudi za delavce, zaposlene s krajšim delovnim časom;

—

v okoliščinah, kjer je dolžina delovnega časa na teden in organizacija delovnega časa drugih delavcev v podjetju urejena s pogodbami, ki so jih sklenili, te določbe ne nasprotujejo sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom v istem podjetju, kot je v postopku v glavni stvari, s katero organizacija delovnega časa in delovni čas nista natančno določena, pač pa je dolžina delovnega časa odvisna od količine dela in določena od primera do primera, kjer se lahko ti delavci odločijo, ali bodo to delo sprejeli ali ne.

(1) UL C 289, 23.11.2002.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/11

SODBA SODIŠČA

(tretji senat)

z dne 12. oktobra 2004

v zadevi C-328/02: Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Kmetijstvo - Uredba (EGS) št. 3508/92 - Sistem integriranega upravnega in nadzornega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti)

(2004/C 300/22)

Jezik postopka: grščina

V zadevi C-328/02, zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES z dne 18. septembra 2002, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: M. Condou-Durande) proti Helenski republiki (zastopnika: V. Kontolaimos in I. Chalkias), je Sodišče (tretji senat) v sestavi A. Rosas, predsednik senata, J.-P. Puissochet, sodnik, F. Macken (poročevalka), J. Malenovský in U. Lõhmus, sodnika, generalni pravobranilec: P. Léger, sodni tajnik: L. Hewlett, glavna administratorka, dne 12. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Helenska republika s tem, da ni sprejela zakonskih, podzakonskih in upravnih ukrepov, potrebnih za popolni prenos člena 2(a) in (e) Uredbe Sveta (EGS) št. 3508/92 z dne 27. novembra 1992 o vzpostavitvi integriranega upravnega in nadzornega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti, ni izpolnila obveznosti iz te uredbe.

2.	V ostalem se tožbeni zahtevek zavrne.

3.	Komisija Evropskih skupnosti in Helenska republika nosita vsaka svoje stroške.

(1) UL C 261, 26.10.2002.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/12

SODBA SODIŠČA

(prvi senat)

z dne 14. oktobra 2004

v zadevi C-336/02 (predlog za sprejem predhodne odločbe Landgericht Düsseldorf): Saatgut- Treuhandverwaltungsgesellschaft mbH proti Brangewitz GmbH (1)

(Sorte rastlin - Ureditev varstva - Člen 14(3) Uredbe (ES) št. 2100/94 in člen 9 Uredbe (ES) št. 1768/95 - Uporaba pridelka s strani kmetov - Ponudnik storitev za pripravo materiala - Obveznost dajanja informacij imetniku žlahtniteljske pravice v Skupnosti)

(2004/C 300/23)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-336/02, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče s sklepom Landgericht Düsseldorf (Nemčija) z dne 8. avgusta 2002, ki je na Sodišče prispel 23. septembra 2002, v postopku v glavni stvari, ki poteka med Saatgut- Treuhandverwaltungsgesellschaft mbH in Brangewitz GmbH, je Sodišče (prvi senat), v sestavi P. Jann, predsednik senata, A. Rosas, sodnik, R. Silva de Lapuerta, sodnica, K. Lenaerts in S. von Bahr (poročevalec), sodnika, generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer, sodni tajnik: M. Múgica Arzamendi, glavna administratorka, dne 14. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Člen 14(3)(alinea 6) Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti v zvezi s členom 9 Uredbe Komisije (ES) št. 1768/95 z dne 24. julija 1995 o izvajanju pravil o kmetijski izjemi, predvideni v členu 14(3) Uredbe št. 2100/94, se ne more razlagati tako, da bi imel imetnik žlahtniteljske pravice v Skupnosti od ponudnika storitev za pripravo materiala oz. od predelovalca možnost zahtevati podatke, določene v teh dveh členih, ne da bi svojo zahtevo oprl na dejstva, na podlagi katerih bi lahko sklepal, da je slednji v zvezi s pridelkom, ki so ga kmetje pridobili s sajenjem materiala sorte zavarovane z žlahtniteljsko pravico v Skupnosti – razen hibridnih in sintetičnih sort –, ki spada v eno od rastlinskih vrst navedenih v členu 14(2) Uredbe št. 2100/94, z namenom sajenja opravil takšne storitve ali jih namerava opraviti oz. je ta pridelek predelal ali ga namerava predelati.

Člen 14(3)(alinea 6) Uredbe št. 2100/94 v zvezi s členom 9 Uredbe št. 1768/95 je treba razlagati tako, da mora ponudnik storitev za pripravo materiala oz. predelovalec v primeru, ko lahko imetnik žlahtniteljske pravice sklepa, da je slednji v zvezi s pridelkom, ki so ga kmetje pridobili s sajenjem materiala sorte zavarovane z žlahtniteljsko pravico v Skupnosti – razen hibridnih in sintetičnih sort –, ki spada v eno od rastlinskih vrst navedenih v členu 14(2) Uredbe št. 2100/94, z namenom sajenja opravil takšne storitve ali jih namerava opraviti oz. je ta pridelek predelal ali ga namerava predelati, imetniku žlahtniteljske pravice posredovati ustrezne podatke ne le o kmetih, o katerih lahko imetnik žlahtniteljske pravice sklepa, da je ponudnik storitev za pripravo materiala oz. predelovalec opravil takšne storitve ali jih namerava opraviti oz. da je izvedel predelavo ali jo namerava izvesti, ampak tudi o vseh ostalih kmetih, za katere je v zvezi s pridelki, pridobljenimi s sajenjem materiala zadevne sorte, opravil storitve za pripravo materiala ali jih namerava opraviti oz. je ta pridelek predelal ali ga namerava predelati, kolikor je bil predelovalec o tej sorti obveščen ali pa mu je bila poznana na kakšen drug način.

(1) UL C 289, 23.11.2002.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/12

SODBA SODIŠČA

(prvi senat)

z dne 14. oktobra 2004

v zadevi C-340/02: Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 92/50/EGS - Postopek za oddajo javnih naročil storitev - Pomoč nosilcu projekta v zvezi s čistilno napravo - Oddaja izbranemu udeležencu natečaja za ideje brez predhodne objave obvestila o naročilu v UL)

(2004/C 300/24)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi C-340/02, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: M. Nolin) proti Francoski republiki (zastopniki: G. Bergues, S. Pailler in D. Petrausch), katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložena dne 24. septembra 2002, je Sodišče (prvi senat) v sestavi P. Jann, predsednik senata, S. von Bahr in K. Schiemann (poročevalec), sodnika, generalni pravobranilec: L. A. Geelhoed, sodni tajnik: R. Grass, dne 14. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

S tem, ko je mestna skupnost le Mans oddala naročilo študij za pomoč nosilcu projekta v zvezi s čistilno napravo la Chauvinière, ne da bi v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavila obvestilo o naročilu, Francoska republika ni izpolnila obveznosti iz Direktive Sveta 92/50/EGS z dne 18. junija 1992 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev, in predvsem iz njenega člena 15(2).

2.	Francoski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 289, 23.11.2002.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/13

SODBA SODIŠČA

(šesti senat)

z dne 7. oktobra 2004

v zadevi C-379/02 (predlog za sprejem predhodne odločbe Østre Landsret): Skatteministeriet proti Imexpo Trading A/S (1)

(Skupna carinska tarifa - Tarifne številke - Uvrščanje v kombinirano nomenklaturo - Podloge za stole s koleščki)

(2004/C 300/25)

Jezik postopka: danščina

V zadevi C-379/02, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče s sklepom Østre Landsret (Danska) z dne 15. oktobra 2002, ki je bil vpisan v vpisnik Sodišča dne 21. oktobra 2002, v postopku v glavni stvari, ki poteka med Skatteministeriet in Imexpo Trading A/S, je Sodišče (šesti senat) v sestavi A. Borg-Barthet predsednik senata, J.-P. Puissochet (poročevalec) in S. von Bahr, sodnika, generalni pravobranilec: L. A. Geelhoed, sodni tajnik: R. Grass, dne 7. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Kombinirano nomenkaturo, določeno v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, taka kot je veljala po spremembah z Uredbo Komisije (ES) št. 1734/96 z dne 9. septembra 1996, Uredbo Komisije (ES) št. 2086/97 z dne 4. novembra 1997, Uredbo Komisije (ES) št. 2261/98 z dne 26. oktobra 1998 in Uredbo Komisije (ES) št. 2204/99 z dne 12. oktobra 1999, je treba razlagati tako, da se mora v postopku, kot je ta v glavni stvari, kjer si stranki nista enotni o tem, ali se podloge za stole s koleščki, kot so te v postopku v glavni stvari, uvrščajo v tarifno podštevilko 3918 10 90 ali v tarifno podštevilko 9403 70 90 kombinirane nomenklature, upoštevati prvo od teh tarifnih številk.

(1) UL C 7, 11.1.2003.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/13

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 7. oktobra 2004

v zadevi C-402/02: Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktivi Sveta 89/48/EGS in 92/51/EGS - Priznavanje diplom - Dostop do poklica socialnega pedagoga v javnem bolnišničnem zavodu in v krajevni javni službi - Pojem „reguliran poklic“ - Poklicne izkušnje - Člen 39 ES)

(2004/C 300/26)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi C-402/02, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Patakia in D. Martin) proti Francoski republiki (zastopnika: G. de Bergues in A. Colomb), katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES vložena dne 12. novembra 2002, je Sodišče (drugi senat) v sestavi C. W. A. Timmermans (poročevalec), predsednik senata, C. Gulmann, J.-P. Puissochet in J. N. Cunha Rodrigues, sodniki, in F. Macken, sodnica, generalni pravobranilec: A. Tizzano, sodni tajnik: R. Grass, dne 7. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Francoska republika s tem, da ni uvedla postopka za medsebojno priznavanje diplom, ki ustreza zahtevam Direktive Sveta (89/48/EGS) z dne 21. decembra 1988 o splošnem sistemu priznavanja visokošolskih diplom, pridobljenih s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, ki traja najmanj tri leta in Direktive Sveta 92/51/EGS z dne 18. junija 1992 o drugem splošnem sistemu priznavanja strokovne izobrazbe in usposabljanja, ki dopolnjuje Direktivo 89/48/EGS za dostop do poklica socialnega pedagoga v javnem bolnišničnem zavodu in v krajevni javni službi ter da je ohranila nacionalno ureditev in prakso Komisije za nostrifikacijo diplom, ki ne predvideva upoštevanja poklicnih izkušenj delavcev migrantov, ni izpolnila obveznosti iz teh direktiv in člena 39 ES.

2.	Francoski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 323, 21.12.2002.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/14

SODBA SODIŠČA

(prvi senat)

z dne 14. oktobra 2004

v zadevi C-409/02 P: Jan Pflugradt proti Evropski centralni banki (1)

(Pritožba - Osebje Evropske centralne banke - Pogodbena narava delovnega razmerja - Sprememba delovnih nalog, določenih v pogodbi o zaposlitvi)

(2004/C 300/27)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-409/02 P, zaradi pritožbe na podlagi člena 56 statuta Sodišča, ki jo je dne 18. novembra 2002 vložil Jan Pflugradt (odvetnica: N. Pflüger), druga stranka v postopku je bila: Evropska centralna banka (zastopniki: V. Saintot in T. Gilliams, skupaj z B. Wägenbaur), je Sodišče (prvi senat) v sestavi P. Jann, predsednik senata, A. Rosas, sodnik, R. Silva de Lapuerta (poročevalka), sodnica, K. Lenaerts in S. von Bahr, sodnika, generalni pravobranilec: P. Léger, sodni tajnik: M.-F. Contet, glavna administratorka, dne 14. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Pflugradtu se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 19, 25.1.2003.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/14

SODBA SODIŠČA

(peti senat)

z dne 21. oktobra 2004

v zadevi C-426/02: Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Dajatve z enakim učinkom - Skupna trgovinska politika - Uvoz blaga iz držav članic in tretjih držav - Pristojbina, zaračunana za potrditev računa)

(2004/C 300/28)

Jezik postopka: grščina

V zadevi C-426/02, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: X. Lewis in M. Konstantinidis) proti Helenski republiki (zastopnici: A. Samoni-Rantou in N. Dafniou), katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložena na Sodišče dne 22. novembra 2002, je Sodišče (peti senat) v sestavi R. Silva de Lapuerta, predsednica senata, C. Gulmann (poročevalec) in S. von Bahr, sodnika; generalni pravobranilec: A. Tizzano; sodni tajnik: R. Grass, dne 21. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

S tem, da je v korist Ethnikos Organismos Farmakon (nacionalna organizacija za zdravila) uvedla pristojbino za potrditev računov za uvoz farmacevtskih surovin ter končnih izdelkov in polizdelkov zdravil iz drugih držav članic ali tretjih držav, Helenska republika ni izpolnila obveznosti iz členov 23 ES, 25 ES in 133 ES.

2.	Helenski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 31, 8.2.2003.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/15

SODBA SODIŠČA

(tretji senat)

z dne 12. oktobra 2004

v zadevi C-431/02: Komisija Evropskih skupnosti proti Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska (1)

(Nevarni odpadki - Neizpolnjevanje obveznosti države - Direktiva 91/689/EGS)

(2004/C 300/29)

Jezik postopka: angleščina

V zadevi C-431/02, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: X. Lewis in M. Konstantinidis) proti Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska (zastopniki: P. Ormond in K. Manji, skupaj z M. Demetriou, barrister) zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene 28. novembra 2002, je Sodišče (tretji senat) v sestavi A. Rosas, predsednik senata, A. Borg Barthet, sodnik, F. Macken (poročevalka), sodnica, in S. von Bahr in U. Lõhmus, sodnika, generalni pravobranilec: P. Léger, sodni tajnik: R. Grass, dne 12. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska s tem, da ni sprejelo ukrepov, potrebnih za uskladitev s členom 1(4) in (5), členom 2(1), (2) in (4), členom 3(1)do (4), členom 4(1)do (3) in členom 5(2) Direktive Sveta 91/689/EGS z dne 12 decembra 1991 o nevarnih odpadkih (UL L 377, str. 20) ni izpolnilo obveznosti iz te direktive in Pogodbe ES.

2.	V preostalem delu se tožba zavrne.

3.	Komisiji Evropskih skupnosti se naloži plačilo ene petine stroškov.

4.	Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska se naloži plačilo štirih petin stroškov.

(1) UL C 19, 25.1.2003.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/15

SODBA SODIŠČA

(veliki senat)

z dne 5. oktobra 2004

v zadevi C-442/02 (predlog za sprejem predhodne odločbe Conseil d'Etat): CaixaBank France proti Ministère de l'Economie des Finances et de l'Industrie (1)

(Pravica do ustanavljanja - Kreditne institucije - Nacionalna zakonodaja, ki prepoveduje obrestovanje računov za vloge na vpogled)

(2004/C 300/30)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi C-442/02, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče na podlagi sklepa Conseil d'Etat z dne 5. oktobra 2004, ki je na Sodišče prispel 15. decembra 2002, v postopku CaixaBank France proti Ministère de l'Economie des Finances et de l'Industrie, ob sodelovanju Banque Fédérale des banques populaires in drugih, je Sodišče (veliki senat), v sestavi V. Skouris, predsednik, P. Jann, C.W.A. Timmermans, C. Gulmann, J.-P. Puissochet, J. N. Cunha Rodrigues (poročevalec), predsedniki senatov, R. Schintgen, sodnik in N. Colneric, sodnica, S. von Bahr, sodnik, R. Silva de Lapuerta, sodnica in K. Lenaerts, sodnik, generalni pravobranilec: A. Tizzano, sodni tajnik: M. Múgica Arzamendi, glavna administratorka, dne 5. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Člen 43 nasprotuje zakonodaji države članice, ki kreditni instituciji, hčerinski družbi družbe iz druge države članice, prepoveduje obrestovanje računov za vloge na vpogled v eurih, ki jih odprejo rezidenti prve države članice.

(1) UL C 19, 25.1.2003.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/16

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 21. oktobra 2004

v zadevi C-447/02 P: KWS Saat AG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (1)

(Pritožba - Znamka skupnosti - Uredba (ES) št. 40/94 - Absolutni razlog za zavrnitev - Razlikovalni učinek - Barva sama po sebi - Oranžna barva)

(2004/C 300/31)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-447/02 P, zaradi pritožbe na podlagi člena 49 statuta Sodišča, ki jo je dne 11. decembra 2002 vložila KWS Saat AG, s sedežem v Einbecku (Nemčija) (Rechtsanwalt: C. Rohnke), druga stranka v postopku je bil: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnika: D. Schennen in G. Schneider), je Sodišče (drugi senat) v sestavi C.W.A. Timmermans, predsednik senata, C. Gulmann in J.-P. Puissochet, sodnika, N. Colneric, sodnica, in J. N. Cunha Rodrigues (poročevalec), generalni pravobranilec: P. Léger, sodni tajnik: M. Múgica Arzamendi, glavna administratorka, dne 21. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1.	Pritožba se zavrne.

2.	KWS Saat AG se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 55, 8.3.2003.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/16

SODBA SODIŠČA

(peti senat)

z dne 19. oktobra 2004

v zadevi C-472/02 (predlog za sprejem predhodne odločbe Cour d'appel de Bruxelles), Siomab SA proti Institut bruxellois pour la gestion de l'environnement (1)

(Okolje - Odpadki - Uredba (EGS) št. 259/93 o pošiljkah odpadkov - Pristojnost organa države odpreme kontrolirati kvalifikacijo predmeta pošiljke (predelava in odstranjevanje) in nasprotovati napačno kvalificirani pošiljki - Načini nasprotovanja)

(2004/C 300/32)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi C-472/02, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče z odločbo Cour d'appel de Bruxelles (Belgija) z dne 20. decembra 2002, ki je prispela na Sodišče dne 27. decembra 2002, v postopku Siomab SA proti Institut bruxellois pour la gestion de l'environnement, je Sodišče (peti senat), v sestavi R. Silva de Lapuerta, predsednica senata, C. Gulmann (poročevalec) in S von Bahr, sodnika, generalni pravobranilec: P. Légér, sodni tajnik: M.-F. Contet, glavna administratorka, dne 19. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Uredba Sveta (EGS) št. 259/93 z dne 1. februarja 1993 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov znotraj Evropske skupnosti, v Skupnost in iz nje, kot je bila spremenjena z Odločbo Komisije 98/368/ES z dne 18. maja 1998 in Odločbo Komisije 1999/816/ES z dne 24. novembra 1999, je treba razlagati v tem smislu, država članica, ki v skladu s členom 6(8) te uredbe uporabi posebni postopek prijave, po katerem tovorni list, izdan za pošiljko odpadkov, namenjenih za predelavo, prijavi pristojni organ države odpreme, ta organ, če meni, da bi bilo zaradi napačne kvalifikacije tega postopka s strani prijavitelja treba ugovarjati pošiljki, ne more po lastni iniciativi prekvalificirati te pošiljke in je dolžan prijaviti tovorni list drugim pristojnim organom in prejemniku. Njegova dolžnost je, da z vsemi možnimi sredstvi seznani prijavitelja in druge pristojne organe s svojim ugovorom, in sicer najkasneje v roku iz člena 7(2) te uredbe.

(1) UL C 44, 22.2.2003.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/17

SODBA SODIŠČA

(prvi senat)

z dne 21. oktobra 2004

v zadevi C-8/03 (predlog za sprejem predhodne odločbe Tribunal de première instance de Bruxelles): Banque Bruxelles Lambert SA (BBL) proti državi Belgiji (1)

(Šesta direktiva DDV - Člena 4 in 9(2)(e) - Izraz davčni zavezanec - Kraj opravljanja storitev - SICAV)

(2004/C 300/33)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi C-8/03, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče na podlagi odločbe Tribunal de première instance de Bruxelles (Belgija) z dne 24. decembra 2002, ki je prispel na Sodišče dne 10. januarja 2003, v postopku, ki poteka med Banque Bruxelles Lambert SA (BBL) in državo Belgijo, je Sodišče (prvi senat), v sestavi P. Jann predsednik senata, A. Rosas, sodnik, R. Silva de Lapuerta, sodnica, K. Lenaerts in S. von Bahr (poročevalec), sodnika, generalni pravobranilec: M. Poiares Maduro, sodni tajnik: M.-F. Contet, glavna administratorka, dne 21. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Investicijske družbe z variabilnim kapitalom (sociétés d'investissement à capital variable - SICAV), katerih edini namen je skupno vlaganje kapitala, zbranega pri javnosti, v prenosljive vrednostne papirje, skladno z Direktivo Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), štejejo za davčne zavezance v smislu člena 4 Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero, tako da je kraj opravljanja storitev iz člena 9(2)(e) iste direktive, ki so opravljene za SICAV-e s sedežem v državi članici, različni od tiste, kjer ima sedež izvajalec, kraj, kjer imajo te SICAV sedež svoje dejavnosti.

(1) UL C 44, 22.2.2003.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/17

SODBA SODIŠČA

(peti senat)

z dne 19. oktobra 2004

v zadevi 31/03 (predlog za sprejem predhodne odločbe Bundesgerichthofa): Pharmacia Italia SpA (1)

(Uredba (EGS) št. 1768/92 - Zdravila - Dodatni varstveni certifikat - Prehodni režim - Zaporedne odobritve zdravil za veterinarsko uporabo in zdravil za človeško uporabo)

(2004/C 300/34)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-31/03, katere predmet je predlog Bundesgerichtshofa (Nemčija), s sklepom z dne 17. decembra 2002, vložen na Sodišče dne 27. januarja 2003, naj na podlagi člena 234 ES v postopku v glavni stvari, ki jo je vložila Pharmacia Italia SpA, nekdanja Pharmacia & Upjohn SpA izda predhodno odločbo, je Sodišče (peti senat), v sestavi R. Silva de Lapuerta predsednica senata, C. Gulmann (poročevalec) in S. von Bahr, sodnika, generalni pravobranilec: F.G. Jacobs, sodni tajnik:R. Grass, dne 19. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Dodelitvi dodatnega varstvenega certifikata v državi članici Skupnosti, na podlagi v tej državi članici odobrenega zdravila za človeško uporabo, nasprotuje odobritev, da se da ta izdelek na trg v drugi državi članici, kot zdravilo za veterinarsko uporabo, pridobljena pred datumom določenim v členu 19(1) Uredbe 1768/92 Sveta z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila.

(1) UL C 101, 26.4.2003.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/18

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 14. oktobra 2004

v zadevi C-55/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Španiji (1)

(Delavci - Priznavanje diplom - Nadzorniki civilnega zračnega prometa - Nedopustnost)

(2004/C 300/35)

Jezik postopka: španščina

V zadevi C-55/03, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnici: M. Patakia in M. Valverde López) proti Kraljevini Španiji (zastopnik: S. Ortiz Vaamonde), katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložena dne 11. februarja 2003, je Sodišče (drugi senat) v sestavi C.W.A. Timmermans (poročevalec), predsednik senata, C. Gulmann, R. Schintgen, G. Arestis in J. Klučka, sodniki, generalni pravobranilec: P. Léger, sodni tajnik: R. Grass, dne 14. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	Kraljevini Španiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 83, 5.4.2003.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/18

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 12. oktobra 2004

v zadevi C-60/03 (predlog za sprejem predhodne odločbe Bundesarbeitsgericht): Wolff & Müller GmbH & Co. KG proti José Filipe Pereira Félix (1)

(Člen 49 ES - Omejitve svobode opravljanje storitev - Podjetja gradbenega sektorja - Podizvedba - Obveznost podjetja, da jamči za minimalno plačo delavcev podizvajalca)

(2004/C 300/36)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-60/03, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče s sklepom Bundesarbeitsgericht (Nemčija) z dne 6. novembra 2002, ki ga je Sodišče prejelo dne 14. februarja 2003, v postopku, ki poteka med Wolff & Müller GmbH & Co. KG in José Filipe Pereira Félix, je Sodišče (drugi senat), v sestavi C. W. A. Timmermans (poročevalec), predsednik senata, C. Gulmann in R. Schintgen, sodnika, F. Macken in N. Colneric, sodnici, generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer, sodni tajnik: M. Múgica Arzamendi, glavna administratorka, dne 12. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

Člen 5 Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev razlagan v luči člena 49 ES, v zadevi kot je ta v postopku v glavni stvari, ne nasprotuje nacionalnim predpisom skladno s katerimi gradbeno podjetje, ki je drugemu podjetju dalo v podizvedbo gradbena dela, odgovarja enako kot porok, ki se je odpovedal pravici do ugovorov, za obveznosti tega podjetja ali njegovega podizvajalca, da delavcu plača minimalno plačo ali vplača prispevke v skupno shemo za stranke kolektivne pogodbe, pri čemer minimalna plača pomeni znesek za izplačilo delavcu po odbitju davkov, prispevkov za socialno varnost in prispevkov za spodbujanje zaposlovanja ali kakšnih drugih prispevkov na področju socialne varnosti (neto plača), če varstvo delavčeve plače ni glavni cilj teh predpisov oziroma če je to varstvo zgolj njihov drugoten cilj.

(1) UL C 112, 10.5.2003.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/18

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 12. oktobra 2004

v zadevi C-106/03 P: Vedial SA proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT) (1)

(Pritožba - Znamka Skupnosti - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 - Verjetnost zmede - Besedna in figurativna znamka HUBERT - Ugovor imetnika nacionalne besedne znamke SAINT-HUBERT 41 - Lastnost UUNT kot tožene stranke pred Sodiščem prve stopnje)

(2004/C 300/37)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi C-106/03 P, zaradi pritožbe na podlagi člena 56 statuta Sodišča, ki jo je dne 27. februarja 2003 vložila Vedial SA, s sedežem v Lurdes (Francija) (odvetniki: T. van Innis, G. Glas in F. Herbert), druga stranka v postopku je bil: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)(UUNT) (zastopnika: O. Montalto in P. Geroulakos), je Sodišče (drugi senat) v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, C. Gulmann in R. Schintgen, sodnika, F. Macken (poročevalka), N. Colneric, sodnici, generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer, sodni tajnik: R. Grass, dne 12. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1.	Pritožbe se zavrne.

2.	Vedial SA se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 146, 21.6.2003.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/19

SODBA SODIŠČA

(prvi senat)

z dne 14. oktobra 2004

v zadevi C-143/03, Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Člen 28 ES - Nacionalna ureditev, ki je alkalne baterije podredila sistemu označevanja)

(2004/C 300/38)

Jezik postopka: italijanščina

V zadevi C-143/03, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: L. Visaggio in R. Amorosi) proti Italijanski republiki (zastopnik: I. M. Braguglia, skupaj s P. Gentili), katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES z dne 28. marca 2003, je Sodišče (prvi senat) v sestavi P. Jann, predsednik senata, N. Colneric (poročevalka), J. N. Cunha Rodrigues, M. Ilešič in E. Levits, sodniki, generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer, sodni tajnik: R. Grass, dne 14. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1.	Italijanska republika, s tem da je alkalne manganske baterije z manj kakor 0,0005 % živega srebra na težo podredila sistemu označevanja, ki predpisuje navedbo prisotnosti težkih kovin, ni izpolnila obveznosti iz člena 28 ES.

2.	Italijanski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 135, 7.6.2003.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/19

SODBA SODIŠČA

(prvi senat)

z dne 7. oktobra 2004

v zadevi C-189/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Nizozemski (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Svoboda opravljanja storitev - Omejitve - Zasebna podjetja za varovanje)

(2004/C 300/39)

Jezik postopka: nizozemščina

V zadevi C-189/03, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Patakia in W. Wils) proti Kraljevini Nizozemski (zastopnice: H. G. Sevenster, C. Wissels in N. A. J. Bel), katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES z dne 5. maja 2003, je Sodišče (prvi senat) v sestavi P. Jann (poročevalec), predsednik senata, A. Rosas, sodnik, R. Silva de Lapuerta, sodnica, K. Lenaerts in S. von Bahr, sodnika, generalna pravobranilka: J. Kokott, sodni tajnik: M.-F. Contet, glavna administratorka, dne 7. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Kraljevina Nizozemska s tem, da je v okviru zakona o zasebnih podjetjih za varovanje in detektivske dejavnosti z dne 24. oktobra 1997, sprejela določbe:

—

ki neupoštevajoč obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati tujci, ki opravljajo storitve že v državi članici, kjer imajo sedež, zahtevajo, da podjetja, ki želijo opravljati storitve na nizozemskem ozemlju kot tudi njihovi vodilni, pridobijo dovoljenje in ki predvidevajo stroške za pridobitev tega dovoljenja, in

—

ki zahtevajo, da ima osebje teh podjetij, ki so iz držav članic, kjer imajo sedež, napoteni na Nizozemsko, osebno izkaznico, ki jo izdajajo nizozemski organi, ker se za zadevno zahtevo ne upošteva kontrol, katerim so tisti, ki opravljajo čezmejne storitve že podvrženi v njihovi državi članici izvora,

ni izpolnila obveznosti iz člena 49 ES.

2.	Kraljevini Nizozemski se naloži plačilo stroškov v višini treh četrtin stroškov Komisije Evropskih skupnosti. Vsaka stranka sama nosi preostale stroške.

(1) UL C 158, 5.7.2003.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/20

SODBA SODIŠČA

(šesti senat)

z dne 14. oktobra 2004

v zadevi C-193/03 (predlog za sprejem predhodne odločbe Sozialgericht Stuttgart): Betriebskrankenkasse Robert Bosch GmbH proti Zvezni republiki Nemčiji (1)

(Socialno zavarovanje - Povračilo zdravstvenih stroškov, priglašenih v drugi državi članici - Člen 34 Uredbe (EGS) št. 574/72 - Zdravstvena zavarovalnica, ki uporablja poenostavljen postopek celotnega povračila za račune z majhnim zneskom)

(2004/C 300/40)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-193/03, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES naslovljen na Sodišče s sklepom Sozialgericht Stutgart (Nemčija) z dne 19. marca 2003, ki je prispel na Sodišče dne 9. maja 2003, v postopku Betriebskrankenkasse Robert Bosch GmbH proti Zvezni republiki Nemčiji, je Sodišče (šesti senat), v sestavi A. Borg Barthet (poročevalec), predsednik senata, J.-P. Puissochet in S. von Bahr, sodniki, generalni pravobranilec: M. Poiares Maduro, sodni tajnik: R. Grass, dne 14. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Člen 34 Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72 z dne 21. marca 1972 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, spremenjena in ažurirana z Uredbo Sveta (EGS) št. 2001/83 z dne 2. junija 1983, kot jo spreminja Uredba Sveta št. 1399/1999 z dne 29. aprila 1999, je treba razlagati v tako, da ne nasprotuje praksi zdravstvene zavarovalnice, ki izhaja iz notranje ureditve, da svojim zavarovancem povrne celoto zdravstvenih stroškov, ki so jim nastali med njihovim bivanjem v drugi državi članici, če ne presegajo zneska 200 DEM.

(1) UL C 200, 23.8.2003.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/20

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 7. oktobra 2004

v zadevi C-239/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Konvencija o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem - Člena 4(1) in 8 - Protokol o zaščiti Sredozemskega morja pred onesnaževanjem s kopnega - Člen 6(1) in (3) - Nesprejem ustreznih ukrepov za preprečitev, zmanjšanje in odpravo hudega in dolgotrajnega onesnaževanju jezera Berre - Dovoljenje za izpust)

(2004/C 300/41)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi C-239/03, katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, ki jo je vložila dne 4. junija 2003 Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: G. Valero Jordana in B. Stromsky) proti Francoski republiki (zastopnika: G. de Bergues in E. Puisais), je Sodišče (drugi senat) v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, R. Schintgen (poročevalec), R. Silva de Lapuerta, sodnica, P. Kūris in G. Arestis, sodnika, generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer, sodni tajnik: R. Grass, dne 7. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

Francoska republika, s tem, da ni sprejela vseh ustreznih ukrepov za preprečitev, zmanjšanje in odpravo hudega in dolgotrajnega onesnaževanja jezera Berre in s tem, da ni pravilno upoštevala določb priloge III Protokola o zaščiti Sredozemskega morja pred onesnaževanjem s kopnega, podpisanega v Atenah dne 17. maja 1980, v imenu Evropske gospodarske skupnosti sprejetega s Sklepom Sveta 83/101/EGS z dne 28. februarja 1983, s spremembo dovoljenja za odlaganje snovi iz priloge II protokola, po njegovi sklenitvi, ni izpolnila obveznosti iz členov 4(1) in 8 Konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem, podpisane v Barceloni dne 16. februarja 1976, v imenu Evropske gospodarske Skupnosti sklenjene s Sklepom Sveta 77/585/EGS z dne 25. julija 1977 in člena 6(1) in (3) Protokola o zaščiti Sredozemskega morja pred onesnaževanjem s kopnega, podpisanega v Atenah dne 17. maja 1980, v imenu Evropske gospodarske skupnosti sprejetega s Sklepom Sveta 83/101/EGS z dne 28. februarja 1983, ter člena 300(7) ES.

2.	Francoski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 184, 2.8.2003.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/21

SODBA SODIŠČA

(peti senat)

z dne 12. oktobra 2004

v zadevi C-263/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Vzporedni uvoz - Uvoz zdravil, ki izvirajo iz drugih držav članic in ki so identična tistim, ki že imajo dovoljenje za promet - Dovoljenje za dajanje na trg - Odsotnost ureditvenega okvira)

(2004/C 300/42)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi C-263/03, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: B. Stromsky), proti Francoski republiki (zastopnika: G. de Bergues in R. Loosli-Surrans), katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložena 17. junija 2003, je Sodišče (peti senat) v sestavi R. Silva de Lapuerta, predsednica senata, C. Gulmann (poročevalec) in R. Schintgen, sodnika, generalni pravobranilec: L. A. Geelhoed, sodni tajnik: R. Grass, dne 12. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

1.	Francoska republika, s tem da ni določila posebne ureditve za uvozna dovoljenja zdravil, ki izvirajo iz drugih držav članic Evropske skupnosti in ki so identična tistim, ki v Franciji že imajo dovoljenje za promet, (vzporedni uvoz), ni izpolnila obveznosti iz člena 28 ES.

2.	Francoski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 200, 23.8.2003.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/21

SODBA SODIŠČA

(tretji senat)

z dne 14. oktobra 2004

v zadevi C-275/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Portugalski republiki (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 89/665/EGS - Revizijski postopki oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje - Nepopoln prenos)

(2004/C 300/43)

Jezik postopka: portugalščina

V zadevi C-275/03, katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, ki jo je dne 25. junija 2003 vložila Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: A. Caeiros in K. Wiedner) proti Portugalski republiki (zastopnika: L. Fernandes in C. Gagliardi Graça), je Sodišče (tretji senat) v sestavi A. Rosas, predsednik senata, A. Borg Barthet, J.-P. Puissochet (poročevalec), S. von Bahr in U. Lõhmus, sodniki, generalna pravobranilka: C. Stix-Hackl, sodni tajnik: R. Grass, dne 14. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

Portugalska republika s tem, da ni razveljavila dekreta zakona št. 48 052 z dne 21. novembra 1967, ki za povrnitev škode osebam, ki so bile oškodovane zaradi kršitve prava Skupnosti na področju javnih naročil ali nacionalnih predpisov, s katerimi je bilo le-to preneseno, določa, da je treba dokazati malomarnost ali naklep, ni izpolnila obveznosti iz člena 1(1) in člena 2(1)(c) Direktive Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje.

2.	Portugalski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 213, 6.9.2003.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/22

SODBA SODIŠČA

(četrti senat)

z dne 14. oktobra 2004

v zadevi C-339/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva Sveta 1999/22/ES - Zadrževanje prosto živečih živali v živalskih vrtovih - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

(2004/C 300/44)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-339/03, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: J. Schieferer in M. van Beek) proti Zvezni republiki Nemčiji (zastopnik: M. Lumma), katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložena dne 1. avgusta 2003, je Sodišče (četrti senat) v sestavi J. N. Cunha Rodrigues (poročevalec), ki opravlja funkcijo predsednika četrtega senata, E. Juhász in M. Ilešič, sodnika, generalni pravobranilec: P. Léger, sodni tajnik: R. Grass, dne 14. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Zvezna republika Nemčija je kršila obveznosti iz Direktive Sveta 1999/22/ES z dne 29. marca 1999 o zadrževanju prosto živečih živali v živalskih vrtovih, s tem da v različnih deželah z izjemo Bremna, Hamburga, Hessna, Baden-Wűrttemberga, Spodnje Saške, Berlina, Schleswig-Holsteina in Turingije v predvidenem roku ni sprejela zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za uskladitev s to direktivo.

2.	Zvezni republiki Nemčiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 226, 20.9.2003.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/22

SODBA SODIŠČA

(tretji senat)

z dne 7. oktobra 2004

v zadevi C-341/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Neizvršen prenos Direktive 98/49/ES)

(2004/C 300/45)

Jezik postopka: grščina

V zadevi C-341/03, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: H. Michard in D. Martin) proti Helenski republiki (zastopnica: N.Dafniou) zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES vložene dne 1. avgust 2003, je Sodišče (tretji senat) v sestavi A. Rosas (poročevalec), predsednik senata, A. Borg Barthet, sodnik, F. Macken, sodnica, S. von Bahr in J. Malenovský, sodnika, generalna pravobranilka: J. Kokott, sodni tajnik: R. Grass, dne 7. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Helenska republika s tem da ni sprejela zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov potrebnih za uskladitev z Direktivo Sveta 98/49/ES z dne 29. junija 1998 o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo v Skupnosti, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2.	Helenski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 226, 20.9.2003.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/22

SODBA SODIŠČA

(prvi senat)

z dne 21. oktobra 2004

v zadevi C-445/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Svoboda opravljanja storitev - Zahteve države članice gostiteljice podjetjem, ki na njeno ozemlje napotujejo delavce, državljane tretjih držav)

(2004/C 300/46)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi C-445/03, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnica: M. Patakia) proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg (zastopnik: S. Schreiner, skupaj z A. Rukavina), katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES z dne 21. oktobra 2003, je Sodišče (prvi senat) v sestavi P. Jann, predsednik senata, K. Lenaerts (poročevalec), K. Schiemann, E. Juhász in M. Ilešič, sodniki, generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer, sodni tajnik: R. Grass, dne 21. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

Veliko vojvodstvo Luksemburg, s tem, da od izvajalcev storitev s sedežem v drugi državi članici, ki želijo na njegovo ozemlje napotiti delavce, državljane tretjih držav, zahteva osebno delovno dovoljenje, katerega izdaja je odvisna od upoštevanja zahtev na trgu dela, ali kolektivno delovno dovoljenje, ki se odobri le v izjemnih primerih in le če so bili zadevni delavci zaposleni pri tem podjetju najmanj šest mesecev pred začetkom njihove napotitve na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ter s tem, da je zahtevalo, da ti izvajalci storitev zagotovijo bančno garancijo, ni izpolnilo obveznosti iz člena 49 ES.

2.	Velikemu vojvodstvu Luksemburg se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 289, 29.11.2003.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/23

SODBA SODIŠČA

(šesti senat)

z dne 21. oktobra 2004

v zadevi C-477/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktive 2001/12/ES, 2001/13/ES in 2001/14/ES - Železnice Skupnosti - Razvoj - Izdaja licenc prevoznikom v železniškem prometu - Dodeljevanje zmogljivosti, zaračunavanje uporabnin za uporabo infrastrukture in podeljevanje varnostnega spričevala - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

(2004/C 300/47)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-477/03, Komisija Evropskih skupnosti(zastopnika: C. Schmidt in W. Wils) proti Zvezni republiki Nemčiji (zastopnika: W.- D. Plessing in M. Lumma) katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES z dne 17. novembra 2003, je Sodišče (šesti senat) v sestavi A. Borg Barthet, predsednik senata, J.-P. Puissochet in U. Lõhmus (poročevalec), sodnika, generalni pravobranilec: P. Léger, sodni tajnik: R. Grass, dne 21. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

S tem, da ni sprejela vseh zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivami 2001/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 spremembi Direktive Sveta 91/440/ES o razvoju železnic v Skupnosti, 2001/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu, in 2001/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala, Zvezna republika Nemčija ni izpolnila obveznosti iz teh direktiv.

2.	Zvezni republiki Nemčiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 21, 24.1.2004.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/23

SODBA SODIŠČA

(šesti senat)

z dne 7. oktobra 2004

v zadevi C-483/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktive 2001/12/ES, 2001/13/ES in 2001/14/ES - Železnice Skupnosti - Razvoj - Licence prevoznikov v železniškem prometu - Dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti, naložitev uporabnin za uporabo infrastrukture in podeljevanje varnostnega spričevala - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

(2004/C 300/48)

Jezik postopka: angleščina

V zadevi C-483/03, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: W. Wils) proti Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska (zastopnika: M. Demetriou in K. Manji), katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložena dne 19. novembra 2003, je Sodišče (šesti senat) v sestavi J.-P. Puissochet, predsednik šestega senata, S. von Bahr in U. Lõhmus (poročevalec), sodnika, generalni pravobranilec: L. A. Geelhoed, sodni tajnik: R. Grass, dne 7. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska s tem, da ni sprejelo zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2001/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o spremembi Direktive Sveta 91/440/ES o razvoju železnic Skupnosti, z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2001/13/ES z dne 26. februarja 2001 o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in z Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 2001/14/ES z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala, ni izpolnila obveznosti iz teh direktiv.

2.	Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 7, 10.1.2004.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/24

SODBA SODIŠČA

(četrti senat)

z dne 5. oktobra 2004

v zadevi C-524/03: Komisija Evropskih skupnosti proti G. & E. Gianniotis EPE (1)

(Arbitražna klavzula - Povračilo vnaprej plačanih zneskov - Zamudne obresti - Postopek z zamudno sodbo)

(2004/C 300/49)

Jezik postopka: grščina

V zadevi C-524/03, zaradi tožbe na podlagi člena 238 ES, ki jo je dne 16. decembra 2003 vložila Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: D. Triantafyllou, skupaj z N. Korogiannakis) proti G. & E. Gianniotis EPE, imenovana „Nosokomeio Agia Eleni“, s sedežem v Pireju (Grčija), je Sodišče (četrti senat) v sestavi J. N. Cunha Rodrigues, predsednik senata, K. Lenaerts (poročevalec) in K. Schiemann, sodnika; generalni pravobranilec: M. P. Léger; sodni tajnik: R. Grass, dne 5. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

G. & E. Gianniotis EPE je Komisiji Evropskih skupnosti dolžan plačati glavnico v višini 212.010,17 EUR, skupaj z naslednjimi obrestmi:

—

od zneska 72.136,15 EUR po 6 % letni obrestni meri od 30. septembra 2001 do 31. decembra 2002, po 8 % letni obrestni meri od 1. januarja 2003 do izdaje te sodbe, in po letni obrestni meri, ki se uporablja na podlagi grškega zakona, to je sedaj člen 3(2) zakona 2842/2000 o zamenjavi drahme v evro, v okviru 8 % letne obrestne mere od dneva izdaje te sodbe do popolnega plačila dolga;

—

od zneska 28.758,20 EUR po 5,25 % letni obrestni meri od 30. novembra 2001 do 31. decembra 2002, po 7,25 % letni obrestni meri od 1. januarja 2003 do dneva izdaje te sodbe, in po letni obrestni meri, ki se uporablja na podlagi določbe zgoraj navedenega grškega zakona, v okviru 7,25 % letne obrestne mere od dneva izdaje te sodbe do popolnega plačila dolga;

—

od zneska 111.115,82 EUR po 4,78 % letni obrestni meri od 15. januarja 2002 do 31. decembra 2002, po 6,78 % letni obrestni meri od 1. januarja 2003 do dneva izdaje te sodbe, in po letni obrestni meri, ki se uporablja na podlagi določbe zgoraj navedenega grškega zakona, v okviru 6,78 % letne obrestne mere od dneva izdaje te sodbe do popolnega plačila dolga.

2.	G. & E. Gianniotis EPE se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 59, 6.3.2004.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/24

SODBA SODIŠČA

(šesti senat)

z dne 7. oktobra 2004

v zadevi C-550/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktive 2001/12/ES, 2001/13/ES in 2001/14/ES - Železnice Skupnosti - Razvoj - Licence prevoznikov v železniškem prometu - Dodeljevanje železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitev uporabnin za uporabo infrastrukture in podeljevanje varnostnega spričevala - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

(2004/C 300/50)

Jezik postopka: grščina

V zadevi C-550/03, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: W. Wils in G. Zavvos) proti Helenski republiki (zastopnica: N. Dafniou), zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES vložena dne 23. decembra 2003, je Sodišče (šesti senat) v sestavi J.-P. Puissochet, v funkciji predsednika šestega senata, S. von Bahr in U. Lõhmus (poročevalec), sodniki, generalni pravobranilec: P. Léger, sodni tajnik: R. Grass, dne 7. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Helenska republika s tem, da ni sprejela zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2001/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o spremembi Direktive Sveta 91/440/ES o razvoju železnic Skupnosti, z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2001/13/ES z dne 26. februarja 2001 o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu, in z Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 2001/14/ES z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala, ni izpolnila obveznosti iz teh direktiv.

2.	Helenski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 59, 6.3.2004.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/25

Pritožba Dalmine S.p.A. zoper sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (drugi senat) z dne 8. julija 2004 v zadevi med Dalmine S.p.A. in Komisijo Evropskih skupnosti, T-50/00, vložena dne 24. septembra 2004 (faks z dne 16. septembra 2004)

(C-407/04 P)

(2004/C 300/51)

Družba Dalmine S.p.A., ki jo zastopajo A. Sinagra, M. Siragusa in F. M. Moretti, avvocati, je dne 24. septembra 2004 pred Sodiščem Evropskih skupnosti vložila pritožbo zoper sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (drugi senat) z dne 8. julija 2004 v zadevi med Dalmine S.p.A. in Komisijo Evropskih skupnosti, T-50/00.

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano sodbo Sodišča prve stopnje ter obenem razglasi za nično prvotno izpodbijano odločbo; ali

—	razveljavi izpodbijano sodbo ter nato razglasi za nično odločbo Komisije v delih, ki se nanašajo na pritožbene razloge v tem pritožbenem aktu, ki jih bo Sodišče sprejelo kot utemeljene in sprejemljive;

—

podredno, z razglasitvijo ničnosti člena 4 odločbe, ponovno določi oziroma bistveno zniža izrečeno denarno kazen, upoštevajoč razloge in okoliščine, navedene v tem pritožbenem aktu, bodisi zato, ker je Sodišča prve stopnje pri preverjanju ustreznosti kazni, napačno uporabilo pravo bodisi kot posledico delne ali celotne razveljavitve sodbe, predvsem, vendar ne izključno, glede presoje Sodišča prve stopnje v zvezi s kršitvami, ugotovljenimi v členih 1 in 2 odločbe;

—	podredno, Sodišče samostojno odloči, ali se zadevo vrne Sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, pri čemer mora nova sodba upoštevati normativne razlage in pravna načela, ki jih bo Sodišče eventualno opredelilo v tej zadevi;

—	v enem ali drugem primeru, naj tudi glede stroškov spremeni izpodbijano sodbo Sodišča prve stopnje in Komisiji naloži plačilo stroškov na obeh stopnjah sojenja v korist pritožnice Dalmine.

Pritožbeni razlogi in bistvene navedbe:

Pritožnica navaja, da je sodba Sodišča prve stopnje neveljavna zaradi:

—	kršitve in napačne uporabe prava Skupnosti ter kršitve pravic obrambe, kolikor ocenjuje za zakonita vprašanja, ki jih je Komisija naslovila na pritožnico, predvsem z odločbo s katero je zahtevala informacije na podlagi člena 11(5) Uredbe 17/62 (1);

—	kršitve in napačne uporabe prava Skupnosti ter kršitve pravic obrambe, kolikor je odločilo, da se dokument „Sharing Key“ lahko uporabi kot dokaz;

—	kršitve in napačne uporabe prava Skupnosti, kršitve pravic obrambe, kolikor je odločilo, da se zapisniki o zaslišanju nekdanjih vodstvenih delavcev družbe Dalmine lahko uporabijo kot dokaz;

—	kršitve člena 81 ES, kolikor je odločilo, da so bili v odločbo vključeni razlogi, ki niso v zvezi z ravnanji, ki so bila podjetjem očitana, zakoniti;

—

kršitve člena 81 ES, napačne uporabe predpisov, nepravilne ocene dokazov in nezadostne obrazložitve v zvezi z določitvijo predmeta zatrjevane kršitve iz člena 1 odločbe, preverjanjem njene izvršitve, ugotavljanjem njenih posledic ter glede izenačenja morebitne kršitve, ki ni bila izvršena oziroma ni imela občutnih škodljivih posledic na konkurenco, s kršitvami, ki so v celoti izvršene in katerih predmet in posledice so nezakonite;

—	kršitve člena 81 ES, napačne uporabe predpisov, nepravilne ocene dokazov in nezadostne obrazložitve glede zatrjevanega negativnega vpliva na trgovino med državami članicami;

—	zlorabe pooblastil, kršitve prava Skupnosti ter nepravilne ocene dejstev in dokazov, s tem, da je Sodišče prve stopnje drugače opredelilo nezakonito ravnanje, ki ga je Komisija očitala v členu 2 odločbe;

—	zlorabe pooblastil, kršitve prava Skupnosti ter nepravilne ocene dejstev in dokazov, kolikor sprejema oceno, da so cilji in/ali učinki pogodbe o dobavi med Dalmine in British Steel nezakoniti, ker naj bi omejevali konkurenco na trgu ravnih in navojnih cevi;

—	kršitve prava Skupnosti ter nepravilne ocene dejstev in dokazov, kolikor sprejema oceno, da so določbe pogodbe o dobavi med Dalmine in British Steel nezakonite;

—	podredno, kršitve člena 81 ES in kršitve dolžnosti obrazložitve glede ocene, da je Komisija spoštovala člen 15 Uredbe št. 17/62 ter Smernic za izračunavanje denarnih kazni, v zvezi s stopnjo resnosti kršitve, ki se očita družbi Dalmine; ter, na koncu, še podredno,

—	kršitve člena 81 ES in kršitve dolžnosti obrazložitve glede ocene, da je Komisija spoštovala člen 15 Uredbe št. 17/62 ter Smernice za izračunavanje denarnih kazni, v zvezi z oceno trajanja kršitve, ki se očita družbi Dalmine, ter olajševalnimi okoliščinami.

(1) UL P 13, 21.2.1962, str. 204.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/26

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa High Court of Justice (Anglija & Wales), Queen's Bench Division (Upravno sodišče), Združeno kraljestvo, z dne 2. avgusta 2004, v zadevi The Queen na predlog 1. Teleos plc, 2. Unique Distribution Ltd, 3. Synectiv Ltd, 4. New Communications Ltd, 5. Quest Trading Company Ltd, 6. Phones International Ltd, 7. AGM Associates Ltd, 8. DVD Components Ltd, 9. Fonecomp Ltd, 10. Bulk GSM, 11. Libratech Ltd, 12. Rapid Marketing Services Ltd, 13. Earthshine Ltd, 14. Stardex (UK) Ltd, proti Commissioners of Customers and Excise.

(Zadeva C-409/04)

(2004/C 300/52)

High Court of Justice (Anglija & Wales), Queen's Bench Division (Upravno sodišče), je s sklepom z dne 2. avgusta 2004 v zadevi The Queen na predlog 1) Teleos plc, 2) Unique Distribution Ltd, 3) Synectiv Ltd, 4) New Communications Ltd, 5) Quest Trading Company Ltd, 6) Phones International Ltd, 7) AGM Associates Ltd, 8) DVD Components Ltd, 9) Fonecomp Ltd, 10) Bulk GSM, 11) Libratech Ltd, 12) Rapid Marketing Services Ltd, 13) Earthshine Ltd, 14) Stardex (UK) Ltd, proti Commissioners of Customers and Excise, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 24. septembra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložilo predlog za sprejem predhodne odločbe.

High Court of Justice (Anglija & Wales), Queen's Bench Division (Upravno sodišče) predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

Ali se v relevantnih okoliščinah izraz „odposlano“ v členu 28a (3) (1) (pridobitve blaga znotraj Skupnosti) razume tako, da se pridobi blago znotraj Skupnosti, ko:

pravica do razpolaganja z blagom kot lastnik preide na kupca in ko dobavitelj dobavi blago tako, da ga, na podlagi prodajne pogodbe s klavzulo ex works (franko tovarna), da na razpolago kupcu (ki je prijavljen za DDV v drugi državi članici), pri čemer kupec prevzame odgovornost za prevoz blaga v državo članico, ki ni država, v kateri se blago dobavlja, v varnem skladišču v državi članici dobavitelja, če iz pogodbenih dokumentov in/ali drugih pisnih dokazov izhaja namen strank, da bo blago potem odpeljano dalje proti namembnemu kraju v drugi državi članici, a blago dejansko še ni zapustilo ozemlja države članice dobave; ali

b.	pravica do razpolaganja z blagom kot lastnik preide na kupca in ko blago začne, ne pa nujno tudi konča pot do druge države članice (zlasti, če blago dejansko še ni zapustilo ozemlja države članice dobave); ali

c.	pravica do razpolaganja z blagom kot lastnik je prešla na kupca in ko je blago dejansko zapustilo ozemlje države članice dobave in začelo pot proti drugi državi članici?

Ali je treba člen 28cA(a) razlagati tako, da so dobave blaga oproščene DDV, ko:

—	je blago dobavljeno kupcu, ki je prijavljen za DDV v drugi državi članici; in ko

—

se kupec zaveže kupiti blago z dogovorom, da bo po pridobitvi pravice do razpolaganja z blagom kot lastnik v državi članici dobavitelja odgovoren za prevoz blaga iz države članice dobavitelja v druge države članice, in ko:

pravica do razpolaganja z blagom kot lastnik preide na kupca in ko dobavitelj dobavi blago tako, da ga, na podlagi prodajne pogodbe s klavzulo ex works (franko tovarna), da na razpolago kupcu (ki je prijavljen za DDV v drugi državi članici), pri čemer kupec prevzame odgovornost za prevoz blaga v državo članico, ki ni država, v kateri se blago dobavlja, v varnem skladišču v državi članici dobavitelja, če iz pogodbenih dokumentov in/ali drugih pisnih dokazov izhaja namen strank, da bo blago potem odpeljano dalje proti namembnemu kraju v drugi državi članici, če blago dejansko še ni zapustilo ozemlja države članice dobave; ali

b.	pravica do razpolaganja z blagom kot lastnik preide na kupca in ko blago začne, ne pa nujno tudi konča pot do druge države članice (zlasti, če blago dejansko še ni zapustilo ozemlja države članice dobave); ali

c.	pravica do razpolaganja z blagom kot lastnik je prešla na kupca in ko je blago na poti do druge države članice zapustilo ozemlje države članice dobave; ali

d.	pravica do razpolaganja z blagom kot lastnik je prešla na kupca in ko ta lahko dokaže, da je blago dejansko prispelo v namembno državo članico?

V relevantnih okoliščinah, ko je dobavitelj v dobri veri, po vložitvi zahtevka za vračilo, pristojnim organom v državi članici predložil objektivne dokaze, ki so v času njihove pridobitve očitno utemeljevali njegovo pravico do oprostitve blaga v skladu s členom 28cA(a) in so pristojni organi te dokaze za oprostitev prvotno sprejeli, v kakšnih okoliščinah (če sploh kdaj) lahko pristojne oblasti v državah članicah od dobavitelja kasneje vseeno zahtevajo, da plača DDV od blaga, za katerega pridobijo nadaljnje dokaze, ki a) vzbujajo dvom o veljavnosti prejšnjih dokazov ali b), nakazujejo, da so bili predloženi dokazi vsebinsko napačni, ob tem da dobavitelj v to ni bil vpleten oziroma tega ni vedel?

Ali na odgovor na tretje vprašanje zgoraj vpliva dejstvo, da so obstajali dokazi o tem, da je kupec davčnim oblastem v namembni državi članici, kjer se opravi dobava, predložil napovedi, ki so kot pridobitve znotraj Skupnosti vključevali nakupe, ki so predmet teh zahtevkov in dejstvo, da je kupec vknjižil znesek, ki naj bi izkazoval davek na pridobitev nepremičnin, hkrati pa je za isti znesek zahteval, da se ga v skladu s členom 17(2)(d) Šeste direktive šteje kot vstopni davek?

(1) Šesta direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, 13. 6. 1977, str. 1).

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/27

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Tribunale Amministrativo Regionale za Puglio z dne 22. julija 2004 v postopku, ki poteka med Associazione Nazionale Autotransporto Viaggiatori - A.N.A.V. in Comune di Bari ter A.M.T.A.B. Servizio SpA

(Zadeva C-410/04)

(2004/C 300/53)

Tribunale Amministrativo Regionale za Puglio je s sklepom z dne 22. julija 2004 v postopku, ki poteka med Associazione Nazionale Autotransporto Viaggiatori - A.N.A.V. in Comune di Bari ter A.M.T.A.B. Servizio SpA., ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 27. septembra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Tribunale Amministrativo Regionale za Puglio predlaga Sodišču, da odloči o naslednjem vprašanju:

„Ali je člen 113 (odstavek V) zakonskega dekreta št. 267/00, kot je bil spremenjen s členom 114 dekreta zakona št. 269/03, v skladu s pravom Skupnosti, zlasti z obveznostjo transparentnosti in proste konkurence iz členov 46, 49 in 86 Pogodbe, kolikor ne določa javnemu organu nobene omejitve pri svobodi izbire med različnimi oblikami oddaje javne službe, zlasti med oddajo po postopku javnega natečaja in neposredno oddajo podjetju, ki ga sama v celoti nadzoruje?“

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/27

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki, vložena dne 24. septembra 2004

(Zadeva C-412/04)

(2004/C 300/54)

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata Klaus Wiedner in Giuseppe Bambara, zastopnika, je dne 24. septembra 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Italijanski republiki.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da Italijanska republika s tem, da je sprejela predpise iz členov 2(1); 17(12); 27(2); 30(6-bis); 37 ter in 37 quater(1) Zakona št. 109 z dne 11. februarja 1994, kot je bil nazadnje spremenjen s členom 7 Zakona št. 166 z dne 1. avgusta 2002; 2(5) Zakona št. 109/94, kot je bil nazadnje spremenjen z Zakonom št. 166/2002 v povezavi z določbami Zakona št. 1150 iz leta 1942 ter Zakona št. 10 iz leta 1977 s poznejšimi spremembami in dopolnitvami; 28(4) Zakona št. 109/94, v povezavi z določbo člena 188 D.P.R. št. 554 z dne 21. decembra 1999 ter 7 že omenjenega Zakona 166/2002, ter člena 3(3) Zakonskega dekreta št. 157 z dne 17. marca 1995, ni izpolnila obveznosti iz Direktiv 93/37/EGS (1), 93/36/EGS (2), 92/50/EGS (3) in 93/38/EGS (4) ter iz členov 43 in 49 Pogodbe ES in načel transparentnosti in enakega obravnavanja, ki izhajata iz teh členov.

—	Italijanski republiki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Komisija navaja, da imata člen 2(1) Zakona št. 199/94 in člen 3(3) Zakonskega dekreta št. 157 z dne 17. marca 1995, ki pod sistem javnih naročil uvrščata tudi pogodbe, v katerih je element „gradnje“ – sicer prevladujoč z gospodarskega vidika - očitno le pomožnega značaja v primerjavi z ostalimi storitvami, za posledico, da se za številna naročila storitev in blaga ne uporablja zadevna ureditev Skupnosti, zlasti Direktivi 92/50/EGS in 93/36/EGS.

Glede na to, da je prag za uporabo teh direktiv občutno nižji od tistega za uporabo Direktive 93/37/EGS, obravnavani predpisi posledično omogočajo, brez upoštevanja postopkov, določenih v Direktivah 92/50/EGS in 93/36/EGS, oddajo kombiniranih naročil storitev in gradenj, blaga in gradenj ali pa blaga, gradenj in storitev, katerih znesek je višji od pragu za uporabo teh direktiv, vendar nižji od tistih za naročila gradenj iz Direktive 93/37/EGS samo zato, ker gradnje, čeprav so pomožnega značaja, prevladujejo z gospodarskega vidika. V tem pogledu predstavljajo obravnavane določbe kršitev Direktiv 92/50/EGS in 93/36/EGS.

Ureditev v zvezi z gradnjami, ki jih izvajajo fizične osebe in ki se odbijejo od urbanističnega davka

Komisija navaja, da člen 2(5) Zakona št. 109/94, kolikor izključuje obveznost uporabe postopka, določenega z Direktivo 93/37/ES, v primeru, ko dogovor med fizično osebo in upravnimi organi vključuje več del ali gradenj, ki imajo posamično gledano nižjo vrednost od pragu za uporabo omenjene direktive, njihova skupna vrednost pa ta prag presega, predstavlja, še vedno v povezavi z določbami Zakonov št. 1150 iz leta 1942 in št. 10 iz leta 1977 – tako, kot sta bila kasneje spremenjena in dopolnjena in ki omogočata direktno oddajo urbanističnih del imetniku gradbene licence ali odobrenega načrta parcel - kršitev Direktive 93/37/EGS.

Ureditev oddaje nalog projektiranja in vodenja del, katerih znesek je nižji od pragov, določenih s pravom Skupnosti

Komisija navaja, da mora biti za člene 17 in 30 Zakona št. 109/94, ki naročnikom omogočajo oddajo zadevnih naročil mandatarju brez kakršnekoli oblike oglaševanja, ugotovljeno, da so v nasprotju z načelom transparentnosti, ki izhaja iz člena 49 Pogodbe ES. Po drugi strani izvršitev postopka preverjanja izkušenj in sposobnosti izvajalcev sama po sebi ne zadostuje za spoštovanje omenjenega načela transparentnosti, če pri tem niso zagotovljene minimalne oblike oglaševanja, ki omogočajo konkurenčno tekmovanje pod enakimi pogoji med vsemi subjekti, ki bi bili potencialno zainteresirani za izvajanje storitve.

Ureditev oddaje storitev vodenja del

Komisija zatrjuje, da predstavlja člen 27(2) Zakona št. 109/94, kolikor omogoča direktno oddajo - brez opravljenega razpisa - naročila storitev vodenja del strokovnjaku, ki izvaja tudi projektiranje, kršitev, glede na obseg zaupanih storitev in uporabljeno ureditev, Direktiv 92/50/ES in 93/38/ES oziroma členov 43 in 49 Pogodbe ES.

Ureditev oddaje storitev kolavdacije

Komisija navaja, da je mehanizem, ki je določen s členom 28 Zakona št. 109/94, ki omogoča, da naročnik direktno izbere kolavdatorje izven lastnih struktur, brez objave obvestila o natečaju oziroma izvedbe kakšne druge oblike direktnega oglaševanja, ki bi vsem potencialno zainteresiranim izvajalcem omogočilo tekmovanje za oddajo naročil storitev kolavdacije, je v nasprotju, glede na znesek storitve in uporabljene ureditve, z Direktivami 92/50/EGS in 93/38/EGS ali z načelom transparentnosti, ki izhaja iz členov 43 in 49 ES:

Ureditev financiranja projekta

Členi 37 bis in naslednji Zakona št. 109/94 urejajo sistem „Financiranja projekta“. Ta sistem je namenjen omogočanju izvajanja javnih del na podlagi predlogov, ki jih predstavijo subjekti, ki ne spadajo med upravne organe, imenovani „promotorji“, preko oddaje koncesij za gradnje.

Komisija navaja, da predpisi o načinu izvajanja razpisa.za koncesije predstavljajo dve prednosti za promotorja in v škodo ostalim potencialnim konkurentom. S postopkovnega vidika je promotor avtomatično pozvan k sodelovanju pri postopku s pogajanji za dodelitev koncesije, ne glede na primerjavo med njegovo ponudbo in ponudbami, ki so jih predstavili udeleženci predhodnega razpisa. Zaradi tega, tudi če sta v okviru takega razpisa predstavljeni več kot dve ponudbi, ki sta boljši od začetne ponudbe promotorja, bo postopek s pogajanji vseeno potekal samo med dvema najboljšima predstavljenima ponudbama in promotorjem samim. Z materialnega vidika pa možnost, ki je dana promotorju, da v teku postopka s pogajanji svojo ponudbo prilagodi tistim, ki so bolj ugodne za naročnika, v bistvu pomeni podelitev slednjemu prednostne pravice pri dodeljevanju koncesije.

Komisija navaja, da mora biti ugotovljeno, da je podelitev omenjenih pravic promotorju in v škodo potencialnim koncesionarjem v nasprotju z načelom enakega obravnavanja.

(1) UL L 199, 9.8.1993, str. 54.

(2) UL L 199, 9.8.1993, str. 1.

(3) UL L 209, 24.7.1992, str. 1.

(4) UL L 199, 9.8.1993, str. 84.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/29

Pritožba The Sunrider Corporation zoper sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (drugi senat) z dne 8. julija 2004 v zadevi The Sunrider Corporation proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), T-203/02 (1), druga stranka v postopku pred Odborom za pritožbe je bil Juan Espadafor Caba, vložena dne 29. septembra 2004

(Zadeva C-416/04 P)

(2004/C 300/55)

The Sunrider Corporation, s sedežem v Torrance, Kalifornija (Združene države) ki jo zastopa A. Kockläuner, lawyer, je dne 29. septembra 2004 pred Sodiščem Evropskih skupnosti vložila pritožbo zoper sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (drugi senat) z dne 8. julija 2004 v zadevi The Sunrider Corporation proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), T-203/02, druga stranka v postopku pred Odborom za pritožbe je bil Juan Espadafor Caba.

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

1.	razveljavi odločbo Sodišča prve stopnje z dne 8. julija 2004 v zadevi T-203/02 („izpodbijana odločba“);

2.	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) naloži plačilo stroškov postopka pred Sodiščem Evropskih skupnosti;

3.	razglasi za nično odločbo Prvega Odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu z dne 8. aprila 2002 v zadevi R 1046/2000-1;

4.	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) naloži plačilo stroškov postopka pred Sodiščem prve stopnje in UUNT.

Pritožbeni razlogi in bistvene navedbe

Pritožnica navaja, da mora biti sodba Sodišča prve stopnje razveljavljena iz sledečih razlogov:

Kršitev člena 43(2) in (3) Uredbe o znamki Skupnosti v povezavi s členom 15(3) iste uredbe (neupravičena uporaba)

Sodišče prve stopnje je napačno razlagalo člen 43(2) in (3) Uredbe o znamki Skupnosti v povezavi s členom 15(3) iste uredbe, kolikor je napačno upoštevalo uporabo znamke s strani tretje osebe.

V zvezi s tem je Sodišče prve stopnje napačno razlagalo porazdelitev dokaznega bremena, določeno v členu 15(3) Uredbe o znamki Skupnosti. Nadalje, Sodišče prve stopnje je upoštevalo neodločilne (implicitne) izjave in dokaze nasprotne stranke. Še več, Sodišče prve stopnje se je oprlo na domneve namesto na trdne dokaze. Končno, Sodišče prve stopnje bi moralo preučiti, ali bi bila lahko, v času sprejetja odločbe Sodišča prve stopnje, v luči vseh relevantnih dejanskih in pravnih vprašanj, zakonito izdana nova odločba z enakim izrekom kot ga vsebuje odločba, zoper katero je vložena pritožba.

Kršitev člena 43(2) Uredbe o znamki Skupnosti: nezadosten dokaz za znamko, navajano v postopku z ugovorom

Sodišče prve stopnje je nadalje kršilo člen 43(2) Uredbe o znamki Skupnosti, v taki meri, kot je napačno razlagalo pojem resne in dejanske uporabe v smislu člena 43(2) Uredbe o znamki Skupnosti.

Sodišče prve stopnje še zlasti ni ustrezno upoštevalo, da:

—	je stranka, ki je vložila ugovor, za leto 1996 predložila le tri račune v skupni vrednosti ne več kot 3.476,00 EUR;

—	je stranka, ki je vložila ugovor, za leto 1997 predložila le dva računa v skupni vrednosti ne več kot 1.306,00 EUR;

—	je bilo sporno blago iz nižjega cenovnega razreda in kot tako blago masovne proizvodnje in masovne potrošnje;

—	je bilo blago relativno lahko prodati;

—	je bilo sporno blago prodano največ enemu samemu kupcu;

in da zato znamka, navajana v postopku z ugovorom, ES 372 221„VITAFRUT“, ni bila resno in dejansko uporabljana v smislu člena 43(2) in (3) Uredbe o znamki Skupnosti, saj je bila uporabljana sporadično, občasno, minimalno in ni bila prisotna na bistvenem delu ozemlja, na katerem je bila varovana.

Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe o znamki Skupnosti

Nadalje, znamki, ki se primerjata, nista podobni tako, da obstaja verjetnost zmede v zvezi s proizvodi „zeliščni in vitaminski napitki“, za katere se zahteva varstvo znamke „VITAFRUIT“ s prijavo št. 156 422. Še zlasti so proizvodi „zeliščni in vitaminski napitki“ po eni strani in „koncentrat za sadni sok“ po drugi strani le malo podobni, saj imajo le nekaj skupnih točk.

To temelji na dejstvu, da se blago, ki se primerja, razlikuje glede na lastnosti proizvodov, njihove surovine in okoliščine njihove proizvodnje, torej stroje, znanje in izkušnje („know-how“) ter proizvodne zmogljivosti, potrebne za proizvodnjo zadevnega blaga. Nadalje se, blago, ki se primerja, razlikuje glede na način uporabe, njegove uporabne lastnosti in način distribucije. Zato razlike med zadevnimi proizvodi pretehtajo možne skupne lastnosti.

(1) UL C 233, 28.9.2002, str. 26.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/30

Pritožba Regione Siciliana zoper sklep Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (tretji senat) z dne 8. julija 2004 v zadevi Regione Siciliana proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-341/02, vložena dne 29. septembra 2004

(Zadeva C-417/04 P)

(2004/C 300/56)

Regione Siciliana, ki jo zastopa Avvocatura dello Stato, je dne 29. septembra 2004 pred Sodiščem Evropskih skupnosti vložila pritožbo zoper sklep Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (tretji senat) z dne 8. julija 2004 v zadevi Regione Siciliana proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-341/02.

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi sklep Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 8. julija 2004.

Pritožbeni razlogi in bistvene navedbe

Pritožnik navaja, da je izpodbijani sklep neveljaven iz naslednjih razlogov:

—

iz točk 47, 48 in 49 sklepa je jasno razvidno, da predstavlja pravno podlago sodne odločbe člen 113 poslovnika Sodišča prve stopnje, ki se glasi: „Sodišče prve stopnje lahko vedno po uradni dolžnosti preizkusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke, na katere pazi po uradni dolžnosti…“ V predmetni zadevi iz gradiva v spisu ni mogoče razbrati, katere so „procesne predpostavke, na katere pazi po uradni dolžnosti“, ki bi utemeljevale ugotovitev nedopustnosti Sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti. Prav tako Sodišče prve stopnje ni niti z eno besedo obrazložilo, katere so te „procesne predpostavke, na katere pazi po uradni dolžnosti“ in kakšna je vsebina aktov, ki so sprožili poseben postopek iz člena 113 poslovnika. Popolna odsotnost obrazložitve v zvezi s tem, je povzročila hudo kršitev temeljnih pravic obrambe in kontradiktornosti;

—	kršitve in napačne uporabe člena 230 Pogodbe ES, glede upravičenja Regione Siciliana za vložitev tožbe in posledično, kršitev temeljne pravice do obrambe;

—	kršitve in zmotne uporabe člena 4(1)(prvi pododstavek) Uredbe Sveta (EGS) št. 2052 z dne 24. junija 1988 (1) in njenih kasnejših sprememb;

—	kršitve člena 9(1) Uredbe (EGS) št. 4253/88 z dne 18. decembra 1988 (2);

—	kršitve dolžnosti obrazložitve zaradi njene nedoslednosti in arbitrarnosti;

—	kršitve dolžnosti obrazložitve zaradi notranjih nasprotij, nelogičnosti in pomanjkanja argumentov.

(1) UL L 185, 15.7.1988, str. 9.

(2) UL L 374, 31.12.1988, str. 1.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/31

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Audiencia provincial de Barcelona - Sección Decimoquinta, z dne 28. junija 2004 v zadevi MATRATZEN CONCORD, AG proti HUKLA-GERMANY, S.A.

(Zadeva C-421/04)

(2004/C 300/57)

Audiencia provincial de Barcelona - Sección Decimoquinta je z sklepom z dne 28. junija 2004 v postopku, ki poteka med MATRATZEN CONCORD, AG in HUKLA-GERMANY, S.A., ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 1. oktobra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Audiencia provincial de Barcelona - Sección Decimoquinta predlaga Sodišču, da odloči o naslednjem vprašanju:

„Ali veljavnost registracije znamke v državi članici lahko predstavlja prikrito omejevanje trgovine med državami članicami, če znamka nima razlikovalnega učinka oziroma v gospodarskem prometu označuje sam proizvod, ali vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor, ali druge lastnosti proizvoda, in je izražena v jeziku druge države članice, ki ni isti kot jezik v državi registracije, kot na primer španska znamka “MATRATZEN„, ki označuje vzmetnice in povezane proizvode?“

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/31

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi odredbe Social Security Commissioner, London z dne 14. septembra 2004 v zadevi Sarah Margaret Richards proti Secretary of State for Work and Pensions

(Zadeva C-423/04)

(2004/C 300/58)

Social security Commissioner je z odredbo z dne 14. septembra 2004 v zadevi Sarah Margaret Richards proti Secretary of State for Work and Pensions, ki jo je sodno tajništvo prejelo dne 4. oktobra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Social Security Commissioner predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

1.	Ali Direktiva Sveta 79/7 (1) prepoveduje zavrnitev pravice do starostne pokojnine transseksualcu, ki je spremenil spol iz moškega v žensko, dokler ne doseže starosti 65 let in ki bi bil do takšne pokojnine upravičen v starosti 60 let, če bi se ga po nacionalnem pravu smatralo za žensko?

2.	Če je tako, od kdaj ima odločba Sodišča v zvezi s prvim vprašanjem učinek?

(1) Direktiva Sveta 79/7/EGS z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti (UL L 6, 10.1.1979, str. 24).

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/31

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Francoski republiki, vložena dne 4. oktobra 2004

(Zadeva C-424/04)

(2004/C 300/59)

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata K. Wiedner in B. Stromsky, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 4. oktobra 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Francoski republiki.

Komisija Evropskih skupnosti Sodišču predlaga, da:

ugotovi, da Francoska republika s tem, da naročniku ni določila obveznosti, da omogoči resnično konkurenco z zagotovitvijo najmanj petih ponudnikov v okviru omejenega postopka, četudi razpon ni določen, ni izpolnila obveznosti iz členov 19(2) Direktive Sveta 93/36/EGS z dne 14. junija 1993 (1), 27(2) Direktive Sveta 92/50/EGS z dne 18. junija 1992 (2) in 22(2) Direktive Sveta 93/37/EGS z dne 14. junija 1993 (3);

ugotovi, da Francoska republika s tem, da so iz uporabe francoskega Zakonika o javnih naročilih izvzete pogodbe, katerih predmet so posojila ali finančne obveznosti, ne glede ali so namenjeni kritju finančnih ali likvidnostnih potreb, in ki niso povezani z nepremičninskimi posli, ni izpolnila obveznosti iz člena 1(a)(vii) Direktive Sveta 92/50/EGS z dne 18. junija 1992 in člena 1(4)(c)(iv) Direktive Sveta 93/38/EGS (4);

ugotovi, da Francoska republika s tem, da določa, da sta za javna naročila, katerih predmet so:

—	pravne storitve;

—	socialne in zdravstvene storitve;

—	storitve na področju rekreacije, kulture in športa,

—	izobraževalne storitve in storitve poklicnega izobraževanja in uvajanja

edini obveznosti pri njihovi oddaji samo opredelitev storitve, s sklicevanjem pri tem na morebitne standarde, in objava obvestila o oddaji naročila, ne da bi se izrecno določilo, da se spoštujejo pravila in načela Pogodbe,

ni izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz spoštovanja načel in pravil Pogodbe (člen 49), zlasti načela enakega obravnavanja in načela transparentnosti, katere posledica je ustrezna javna obveščenost.

4.	Francoski republiki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Francoski Zakonik o javnih naročilih v določenih pogledih ni združljiv s pravili in načeli Pogodbe ES ter direktivami Skupnosti o javnih naročilih.

Najprej, s tem, da naročnika ni zavezala, da je le-ta v primeru, ko razpon ni določen, dolžan zagotoviti najmanj pet ponudnikov, Francoska republika ni izpolnila obveznosti iz direktiv Skupnosti, da se zagotovi resnična konkurenca v določenih omejenih postopkih oddaje javnega naročila.

Francoska republika prav tako ni izpolnila svojih obveznosti s tem, da je iz uporabe francoskega Zakonika o javnih naročilih izključila pogodbe, katerih predmet so posojila ali finančne obveznosti, ne glede ali so namenjeni kritju finančnih ali likvidnostnih potreb, in ki niso povezani z nepremičninskimi posli. Te pogodbe se namreč nanašajo na opravljanje storitev in torej spadajo v področje uporabe direktiv. Teh pogodb se tudi ne more šteti med izjeme, ki veljajo za vrednostne papirje in druge finančne instrumente.

Nazadnje, dejstvo, da so določena javna naročila storitev izvzeta od obveznosti zagotovitve ustrezne stopnje javne obveščenosti, predstavlja neizpolnitev obveznosti načela prepovedi diskriminacije, kot je določeno v členu 49 ES, in načela transparentnosti.

(1) Direktiva Sveta 93/36/EGS o usklajevanju postopkov oddaje javnih naročil blaga (UL L, 199, 9.8.1993, str. 1).

(2) Direktiva Sveta 92/50/EGS o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev (UL L 209, 24.7.1992, str. 1).

(3) Direktiva Sveta 93/37/EGS o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil za gradnje (UL L 199, 9.8.1993, str. 54).

(4) Direktiva Sveta 93/38/EGS z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov naročanja naročnikov v vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem sektorju (UL L 199, 9.8.1993, str. 84).

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/32

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki, vložena dne 4. oktobra 2004

(Zadeva C-425/04)

(2004/C 300/60)

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata Wouter Wils in Claudio Loggi, zastopnika, je dne 4. oktobra 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Italijanski republiki.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da Italijanska republika, s tem da ni sprejela zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2001/16/ES (1) z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti, oziroma s tem da o sprejemu omenjenih ukrepov ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz člena 27 te direktive;

—	Italijanski republiki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe:

Rok, določen za uskladitev s to direktivo, se je iztekel dne 20. aprila 2003.

(1) UL L 110, 20.4.2001, str. 1.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/32

Pritožba Evropske agencije za obnovo (EAO) zoper sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (četrti senat) z dne 7. julija 2004 v zadevi T-175/03, Norbert Schmitt proti Evropski agenciji za obnovo (EAO), vložena dne 4. oktobra 2004

(Zadeva C-426/04 P)

(2004/C 300/61)

Evropska agencija za obnovo (EAO), ki jo zastopajo Albert Coolen, Jean-Noël Louis, Etienne Marchal in Sébastien Orlandi, avocats, je dne 4. oktobra 2004 pred Sodiščem Evropskih skupnosti vložila pritožbo zoper sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (četrti senat) z dne 7. julija 2004 v zadevi T-175/03, Norbert Schmitt proti Evropski agenciji za obnovo (EAO).

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

razsodi:

—	sodba Sodišča prve stopnje (četrti senat) z dne 7. julija 2004 v zadevi T-175/03 (Norbert Schmitt proti Evropski agenciji za obnovo) se v celoti razveljavi.

in samo odloči o zahtevku tako, da:

—	zahtevek za razglasitev ničnosti odločbe EAO z dne 25. februarja 2003, s katero je bila tožeči stranki v postopku na prvi stopnji odpovedana pogodba začasnega uslužbenca, se zavrne.

—	toženi stranki, tožeči stranki v postopku na prvi stopnji, naloži plačilo stroškov, ki so nastali v postopku s pritožbo.

Pritožbeni razlogi in bistvene navedbe:

Sodišče prve stopnje je kršilo pravilo, da mora odločiti v mejah postavljenega zahtevka, s tem da je svojo določitev utemeljilo na razlogih in navedbah, ki jih tožeča stranka v postopku na prvi stopnji ni neposredno navedla niti pravno dovolj natančno utemeljila.

Med drugim je Sodišče prve stopnje zmotno uporabilo pravo pri razlagi člena 4 pogodbe začasnega uslužbenca, sklenjene z Norbertom Schmittom, s katerim naj bi bila pravica Agencije, da odpove to pogodbo pred iztekom njegovega mandata, omejena samo z okoliščinami, ki so posledica znatnega zmanjšanja ali prenehanja aktivnosti Agencije.

Na koncu je Sodišče prve stopnje prav tako zmotno uporabilo pravo pri presoji, da je bilo v postopku na prvi stopnji tožeči stranki kršeno načelo zaupanja v pravo, saj iz obrazložitve sodbe izhaja, da v času, ko je bila zaposlena pri Agenciji in do konca mandata, ni dobila nikakršnega zagotovila, ki bi bilo natančno, brezpogojno, ustrezno in skladno s pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev v Skupnosti.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/33

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Bundesgerichtshof (Nemčija) z dne 29. junija 2004 v pritožbenem postopku Massachusetts Institute of Technology

(Zadeva C-431/04)

(2004/C 300/63)

Bundesgerichtshof je s sklepom z dne 29. junija 2004 v pritožbenem postopku Massachusetts Institute of Technology, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 7. oktobra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Bundesgerichtshof predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

1.	Ali predpostavlja pojem „kombinacija učinkovin v zdravilu“ v smislu člena 1(b) Uredbe Sveta (EGS) 1768/92 (1) z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila, da so sestavine, ki sestavljajo kombinacijo, vsaka zase učinkovina z zdravilnim učinkom?

Ali gre za „kombinacijo učinkovin v zdravilu“ tudi tedaj, ko je pri kombinaciji snovi iz dveh sestavin ena od njiju znana snov z zdravilnim učinkom za določeno indikacijo, druga sestavina pa tvori farmacevtsko obliko zdravila, ki povzroča, da je učinek zdravila za to indikacijo spremenjen (in-vivo vsadek z nadzorovanim izpustom učinkovine za preprečitev strupenih učinkov)?

(1) UL L 182, 2.7.1992, str. 1.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/34

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Edith Cresson, vložena dne 7. oktobra 2004

(Zadeva C-432/04)

(2004/C 300/64)

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata Hans Peter HARTVIG in Julian CURRALL, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 7. oktobra 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Edith Cresson.

Komisija Evropskih skupnosti Sodišču predlaga, naj:

1.	ugotovi, da je Edith Cresson kršila obveznosti, ki jih je imela na podlagi člena 213 Pogodbe ES;

2.	posledično razglasi delni ali popoln odvzem pravice do pokojnine in/ali vseh drugih ugodnosti, povezanih s to pravico ali namesto nje, Cressonovi, Komisija odločitev o trajanju in obsegu odvzema prepušča Sodišču;

3.	Cressonovi naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

V času svojega mandata komisarke je Cressonova v korist dveh osebnih prijateljev storila dejanja favoritizma v nasprotju s splošnim interesom in obveznostmi, ki ji je imela na podlagi člena 213 Pogodbe ES. Eden od njiju je bil na pobudo Cressonove sprejet na delovno mesto, kljub temu da njegov strokovni profil ni ustrezal različnim delovnim mestom, na katera je bil izbran. Kasneje se je zaščita s strani Cressonove izkazala še večkrat, saj opravljene storitve očitno niso bile zadovoljive kar se tiče kvalitete, količine in ustreznosti. Enako in vedno na pobudo Cressonove, so bile drugemu njenemu prijatelju ponujene pogodbe, ne da bi bila za to podana zahteva s strani služb ali bi to odgovarjalo njihovim potrebam. Obnašanje Cressonove ni bilo v interesu Institucije, ampak ga je v bistvu motiviralo delanje uslug navedenima osebama. Cressonova se ni nikoli spraševala o zakonitosti odločb ali izvedenih postopkov, kontrola, ki je bila nujna glede na to, da je šlo za osebe, s katerimi je imela prijateljske odnose. Zato naj bi njeno ravnanje imelo vse znake dejanja favoritizma ali vsaj očitne malomarnosti.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/34

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji, vložena dne 8. oktobra 2004

(Zadeva C-433/04)

(2004/C 300/65)

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopa D. Triantafyllou, zastopnik, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 8. oktobra 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Kraljevini Belgiji.

Komisija Evropskih skupnosti Sodišču predlaga, da ugotovi, da:

—

Kraljevina Belgija, s tem, da naročnikom in podjetnikom, ki se sklicujejo na tuje sopogodbenike, ki niso registrirani v Belgiji, naložila, da zadržijo 15 % zneska, plačanega za izvršena dela, in da je tem istim naročnikom in podjetnikom določila solidarno odgovornost za davčne dolgove njihovih sopogodbenikov, ki niso registrirani v Belgiji, ni izpolnila obveznosti iz člena 49 in 50 Pogodbe o Evropski skupnosti,

—	Kraljevini Belgiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Nacionalna ureditev v gradbenem sektorju, ki nalaga naročnikom in podjetnikom, da zadržijo 15 % izplačanega zneska od vsakega plačila svojim sopogodbenikom, ki niso registrirani v Belgiji, in ga morajo, v izogib plačilu globe, izplačati belgijskim organom, da zagotovijo plačilo oziroma pokritje eventualnih davčnih dolgov sopogodbenikov, predstavlja oviro svobodi opravljanja storitev iz členov 49 in 50 ES. Prav tako predstavlja kršitev členov 49 in 50 ES tudi solidarna odgovornost naročnikov in podjetnikov za davčne dolgove njihovih sopogodbenikov, ki niso registrirani v Belgiji, ki znaša do 35 % skupne cene del brez DDV.

Ta ureditev podjetnikom in naročnikom odsvetuje sklicevanje na sopogodbenike, ki niso registrirani v Belgiji. Tudi avtomatična uporaba solidarne odgovornosti naročnikov in podjetnikov za davčne dolgove njihovih sopogodbenikov ne spoštuje načela sorazmernosti in predstavlja neutemeljen napad na lastninsko pravico in na pravice do obrambe teh podjetnikov in naročnikov. V bistvu se solidarna odgovornost naročnika in podjetnika uporabi avtomatično, ne da bi uprava morala dokazati obstoj napake ali sokrivde v delu podjetnika ali naročnika. Lahko se celo razširi na davčne dolgove za dela, ki jih je sopogodbenik izvedel za druge osebe. Obveznost zadržanja zneska je sankcionirana z globo, ki predstavlja dvakratno vrednost zadržanega zneska.

Ta ureditev predstavlja tudi dejansko oviro za neregistrirane sopogodbenike, ki želijo ponuditi storitve v Belgiji. V bistvu morajo sprejeti 15 % nižje plačilo, čeprav nimajo nobenega davčnega dolga, za katerega bi se lahko uporabilo to zadržanje, medtem ko se jim ta znesek lahko povrne šele preteku določenega časa, če vložijo zahtevek za povračilo.

Ti ukrepi niso objektivno utemeljeni. Najprej, v večini primerov, izvajalci storitev s sedežem v drugi državi članici niso davčni zavezanci po tej ureditvi. V posebnih situacijah, ko je treba davčne dolgove plačati ali izterjati v Belgiji, se mora mehanizem, ki so ga ustvarile te določbe, zaradi svoje splošne značilnosti upoštevati kot nesorazmeren.

Končno možnost registracije ne opravičuje obveznosti zadržanja in solidarne odgovornosti. Zaradi ukrepa v postopku registracije, ki je več kot zgolj sporočilo belgijskim organom, ta registracija ni veljavna izbira za podjetja, ki nimajo sedeža v Belgiji in želijo priložnostno svobodno ponujati svoje storitve v Belgiji. Zahteva registracije odvzame ves koristni učinek določbam Pogodbe, katere namen je zagotovitev svobode opravljanja storitev.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/35

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sodbe Hof van Cassatie Belgije z dne 5. oktobra 2004 v zadevi Léopold Henri VAN ESBROECK in Javno tožilstvo

(Zadeva C-436/04)

(2004/C 300/68)

Hof van Cassatie Belgije je s sodbo z dne 5. oktobra 2004 v zadevi Leopold Henri VAN ESBROECK in Javno tožilstvo, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 13. oktobra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Hof van Cassatie Sodišču predlaga, da odloči o naslednjih vprašanjih:

Ali je treba člen 54 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 19. junija 1999 razlagati tako, da ga belgijsko sodišče lahko uporabi v primeru osebe, ki je v Belgiji po 25. marcu 2001 preganjana pred kazenskim sodiščem za ista dejanja, za katera je bila dne 2. oktobra 2000 obsojena s sodbo norveškega kazenskega sodišča in je bila izrečena kazen izvršena, če naj bi skladno s členom 2.1 Konvencije z dne 18. maja 1999, sklenjene med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav pri izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, člen 54 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma Norveška izvajala in uporabljala šele po 25. marcu 2001?

Ali je treba člen 54 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 19. junija 1999 v povezavi s členom 71 te iste Konvencije razlagati tako, da so kazniva dejanja posesti zaradi uvoza ali izvoza glede istih mamil in psihotropnih snovi kakršnekoli vrste, tudi konoplje, ki so preganjana kot uvoz ali izvoz v različnih državah, podpisnicah Schengenskega sporazuma oziroma državah, v katerih se Schengenski pravni red izvaja in uporablja, „ista dejanja“ v smislu zgoraj navedenega člena 54?

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/36

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji, vložena dne 15. oktobra 2004

(Zadeva C-437/04)

(2004/C 300/69)

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopa J.-F. Pasquier, zastopnik, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 15. oktobra 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Kraljevini Belgiji.

Komisija Evropskih skupnosti Sodišču predlaga, naj:

—	ugotovi, da Kraljevina Belgija ni izpolnila obveznosti iz člena 3 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti, s tem, da je uvedla davek, ki krši davčno imuniteto Evropskih skupnosti;

—	Kraljevini Belgiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Uvedba regionalnega davka z regionalnim sklepom z dne 23. julija 1992 v breme posestnikov nepremičnin in imetnikov stvarnih pravic na določenih nepremičninah na ozemlju regije Bruxelles-Capitale, predstavlja kršitev davčne imunitete Skupnosti, določene v členu 3 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske skupnosti z dne 8. aprila 1964. Omenjen sklep je, v primerjavi s prejšnjo ureditvijo, dodatno obdavčil posestnike z uvedbo davka, ki bremeni lastnike, v primeru posestništva na nepremičnini za uporabo v poslovne namene, če ta presega določeno površino. Kot prikazujejo pripravljalna dela sklepa z dne 23. julija 1992, ta obdavčitev lastnikov dejansko predstavlja pravni konstrukt z namenom, da se obide davčno imuniteto, ki jo uživa določeno število oseb ali institucij, posestnikov nepremičnin. Gospodarsko breme tega davka se tako prenese na te osebe in Skupnosti, bodisi zaradi pogodbenih obveznosti iz najemnih pogodb, po katerih nosijo vse dajatve ali davke ki bremenijo nepremičnino, če jih najemodajalec tega ne oprosti, bodisi zaradi posledic v ceni najemnine. Po ustaljeni sodni praksi Sodišča predstavljajo vse pravne določbe, katerih namen in cilj je brez izrecne obdavčitve Skupnosti le-tej posredno naložiti davek, nespoštovanje načela imunitete.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/36

Tožba Kraljevine Španije proti Svetu Evropske unije, vložena dne 12. oktobra 2004

(Zadeva C-442/04)

(2004/C 300/70)

Kraljevina Španija, ki jo zastopa Enrique Braquehais Conesa, Abogado del Estado, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 12. oktobra 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Svetu Evropske unije.

Kraljevina Španija Sodišču predlaga, da:

—

razglasi za nične člene 1 do 6 Uredbe Sveta (ES) št. 1415/2004 (1) z dne 19. julija 2004 o določitvi največje dovoljene letne količine ribolovnega napora za nekatera ribolovna območja in vrste ribištva, sprejete za izvedbo členov 3 in 6 Uredbe Sveta (ES) št. 1954/2003 (2) z dne 4. novembra 2003 o upravljanju ribolovnega napora v zvezi z nekaterimi ribolovnimi območji in viri Skupnosti ter o spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 (3) in razveljavitvi Uredb (ES) št. 685/95 (4) in (ES) št. 2027/95 (5);

—	toženi instituciji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

kršitev načela prepovedi diskriminacije:

Uredba (ES) št. 1415/2004, ki se izpodbija s to tožbo, je izvedbeni predpis na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1954/2003 in sicer členov 3 in 6 glede največje letne količine ribolovnega napora za vsako državo članico in različna ribolovna območja in vrste ribištva, določene v navedenih določbah, ki jih Kraljevina Španija izpodbija (zadeva C-36/04), zato ker se kot referenčno obdobje uporabljajo leta 1998 do 2002, kar predstavlja diskriminacijo španske flote na podlagi državljanstva, saj je španska flota imela v navedenih letih na podlagi Akta o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike k Evropskim skupnostim in Uredb (ES) št. 685/95 in št. 2027/95 omejen dostop do območij ICES V b, VI, VII in VIII a, b, d in e;

določitev občutljivega območja iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1954/2003, ki ga podrobneje opredeljuje izpodbijana Uredba (ES) št. 1415/2004, je prav tako diskriminatorna za špansko floto, če se upošteva, da novo občutljivo območje sovpada v delu s t.i. območjem „Irish box“, v katerem so v okviru Pogodbe o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike bile določene omejitve za špansko floto.

zloraba pooblastil:

zaščita občutljivega območja, urejena v členu 6 Uredbe (ES) št. 1954/2003, ki ga podrobneje opredeljuje izpodbijana Uredba (ES) št. 1415/2004, bi morala biti sprejeta z uporabo postopkov določenih v Uredbi št. 850/1998, na podlagi katere se določajo tehnični ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov, in se nanašati na vsa območja, za katera bi bilo znanstveno dokazano, da izpolnjujejo ta pogoj.

(1) UL L 258, 5.8.2004, str. 1.

(2) UL L 289, 7.11.2003, str. 1.

(3) UL L 261, 20.10.1993, str. 1.

(4) UL L 71, 31.3.1995, str. 5.

(5) UL L 199, 24.8.1995, str. 1.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/38

SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 28. septembra 2004

v zadevi T-310/00, MCI, Inc. proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(Konkurenca - Nadzor nad postopki koncentracije - Ničnostna tožba - Pravni interes - Pristojnost Komisije)

(2004/C 300/74)

Jezik postopka: angleščina

V zadevi 310/00, MCI, Inc., prej MCI WorldCom, Inc., nato WorldCom, Inc., s sedežem v Ashburnu, Virginija (ZDA), ki so jo sprva zastopali K. Lasok, QC, J.-Y. Art in B. Hartnett, avocats, nato M. Lasok, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, ob intervenciji Zvezne republike Nemčije (zastopnika: W.-D. Plessing in B. Muttelsee-Schön), proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopniki: sprva P. Oliver, P. Hellström in L. Pignataro, nato Oliver in Hellström, skupaj z N. Khanom, barrister, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), ob intervenciji Francoske republike (zastopnika: G. de Bergues in F. Million, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), katere predmet je zahteva za razglasitev ničnosti odločbe 2003/790/ES Komisije z dne 28. junija 2000, ki razglaša nek postopek koncentracije nezdružljiv s skupnim trgom in s sporazumom EGP (Zadeva COMP/M.1741 - MCI WorldCom/Sprint) (UL 2003, L 300, str. 1), je Sodišče prve stopnje (drugi senat), v sestavi J. Pirrung, predsednik, A. W. H. Meij in N. J. Forwood, sodnika, sodni tajnik: J. Plingers, administrator, dne 28. septembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1.	Odločba 2003/790/ES Komisije z dne 28. junija 2000, ki razglaša nek postopek koncentracije nezdružljiv s skupnim trgom in s sporazumom EGP (Zadeva COMP/M.1741 - MCI WorldCom/Sprint), se razglasi za nično.

2.	Komisiji se naloži plačilo, poleg njenih stroškov, še stroške MCI, Inc.

3.	Zvezna republika Nemčija in Francoska republika nosita vsaka svoje stroške.

(1) UL C 355, 9.12.2000.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/38

SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 30. septembra 2004

v zadevi T-246/02, Albano Ferrer de Moncada proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(Uradniki - Ocenjevalni list - Pozna sestava - Odškodnina za povzročeno škodo)

(2004/C 300/75)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi T-246/02, Albano Ferrer de Moncada, uradnik Komisije Evropskih skupnosti, stanujoč v Luksemburgu (Luksemburg), ki ga zastopajo G. Vandersanden, L. Levi in A. Finchelstein, avocats, proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopnica: C. Berardis-Kayser, skupaj z D. Waelbroeck, avocat, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), zaradi predloga za razglasitev ničnosti odločbe, s katero je Komisija implicitno zavrnila zahtevek tožeče stranke z dne 28. avgusta 2001 za izplačilo odškodnine zaradi zamude pri sestavi ocenjevalnega lista za obdobja 1995/1997 in 1997/1999 in v delu, kjer je potrebno, odločbe, s katero je Komisija implicitno zavrnila ugovor tožeče stranke z dne 14. januarja 2002 in zaradi izplačila odškodnine za pretrpljeno škodo zaradi pozne sestave zadevnih ocenjevalnih listov, je Sodišče prve stopnje (tretji senat), v sestavi J. Azizi, predsednik, M. Jaeger in F. Dehousse, sodniki; sodni tajnik: H. Jung, dne 30. septembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1.	Komisiji se naloži plačilo 7000 EUR, poleg zneska 1000 EUR, ki ga je Komisija že oddobrila.

2.	V preostalem delu se tožba zavrne.

3.	Komisiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 247, 12.10.2002.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/39

SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 30. septembra 2004

v zadevi T-313/02, David Meca-Medina, Igor Majcen proti Komisiji Evropskih skupnosti, (1)

(Konkurenca - Svoboda opravljanja storitev - Antidopinška ureditev, katero je sprejel Mednarodni olimpijski komite (MOK) - Izključno športna ureditev)

(2004/C 300/76)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi T-313/02, David Meca-Medina, stanujoč v Barceloni (Španija) in Igor Majcen, stanujoč v Ljubljani (Slovenija), ki ju zastopa J.-L. Dupont, avocat, proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopnika: O. Beynet in A. Bouquet, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), ob intervenciji Republike Finske (zastopnica: T. Pynnä, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), zaradi predloga za razglasitev ničnosti Komisije z dne 1. avgusta 2002, s katero je bila zavrnjena pritožba tožečih strank proti Mednarodnem olimpijskem komiteju (MOK) glede neskladnosti nekaterih pravnih predpisov, ki jih je sprejel MOK in jih je izvajala Mednarodna plavalna zveza ter določena dejanja dopinške kontrole s pravili Skupnosti glede konkurence in svobodnega opravljanja storitev (zadeva COMP/38158 – Meca-Medina in Majcen proti MOK, je Sodišče prve stopnje (četrti senat), v sestavi H. Legal, predsednik, V. Tiili, sodnica, in M. Vilaras, sodnik; sodni tajnik: J. Palacio González, glavni administrator, dne 30. septembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Tožečim strankam se naloži plačilo lastnih stroškov in stroškov Komisije.

3.	Republika Finska nosi lastne stroške.

(1) UL C 259, 7.12.2002.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/39

SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 30. septembra 2004

v zadevi T-16/03 Albano Ferrer de Moncada proti Komisiji Evropskih skupnosti, (1)

(Uradniki - Ocenjevalni list - Kršitve postopka - Obrazložitev - Razglasitev ničnosti ocenjevalnega lista - Odškodnina za povzročeno škodo)

(2004/C 300/77)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi T-16/03, Albano Ferrer de Moncada, uradnik Komisije Evropskih skupnosti, stanujoč v Luksemburgu (Luksemburg), ki ga zastopajo G. Vandersanden, L. Levi in A. Finchelstein, avocats, proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopnika: J. Currall in C. Berardis-Kayser, skupaj z D. Waelbroeck, avocat, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), zaradi zahteve za razglasitev ničnosti ocenjevalnega lista za tožečo stranko za obdobje 1995/1997 in zaradi izplačila odškodnine, je Sodišče prve stopnje (tretji senat), v sestavi J. Azizi, predsednik, M. Jaeger in F. Dehousse, sodniki, sodni tajnik: H. Jung, dne 30. septembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1.	Ocenjevalni list za tožečo stranko za obdobje 1995/1997 se razglasi za ničnega.

2.	Komisiji se naloži, naj tožeči stranki plača 1000 EUR.

3.	Komisiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 83, 5.4.2003.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/40

SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 28. septembra 2004

v zadevi T-216/03, Mario Paulo Tenreiro proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(Uradniki - Gibljivost - Zavrnitev napredovanja - Preučitev primerjalnih odlik)

(2004/C 300/78)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi T-216/03, Mario Paulo Tenreiro, uradnik Komisije Evropskih Skupnosti, stanujoč v Kraainemu (Belgija), ki ga zastopa G. Vandersanden, avocat, proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopniki: A. Bordes in L. Lozano Palacios, z naslovom za vročanje v Luxembourgu), katere predmet je, v glavnem, zahteva za razglasitev ničnosti odločbe Komisije, objavljene 14. avgusta 2002, o pripravi seznama uradnikov, ki so napredovali v razred A4 v okviru poslovnega leta 2002, ker ta ne vsebuje imena tožeče stranke, je Sodišče prve stopnje (sodnik posameznik: M. Pirrung), sodni tajnik: D. Christensen, administratorka, dne 28. septembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1.	Tožba se zavrne.

2.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 200, 23.8.2003.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/40

SKLEP SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 2. septembra 2004

v zadevi T-291/02, González y Díez SA proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(ESPJ - Državne pomoči - Ničnostna tožba - Brezpredmetna tožba - Ustavitev postopka - Ureditev stroškov)

(2004/C 300/79)

Jezik postopka: španščina

V zadevi T-291/02, González y Díez SA, s sedežem v Villabona-Llanera (Španija), ki so ga sprva zastopali J. Folguera Crespo, A. Martínez Sánchez in J.C. Engra Moreno, nato pa J. Folguera Crespo in A. Martínez Sánchez, avocats, proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopnika: V. Kreuschitz in J.L. Buendía Sierra), zaradi tožbe s katero se želi doseči razglasitev ničnosti členov 1, 2 in 5 Odločbe 2002/827/ESPJ Komisije z dne 2. julija 2002 o pomočeh, ki jih je Španija podelila podjetju González & Díez v letih 1998, 2000 in 2001 (UL L 296, str. 80), je Sodišče prve stopnje (drugi razširjen senat), v sestavi J. Pirrung, predsednik senata, A.W. H. Meij, N. J. Forwood, sodnika, I. Pelikánová, sodnica in S. S. Papasavvas, sodnik, sodni tajnik: H. Jung, dne 2. septembra 2004 razglasilo sklep, katerega izrek se glasi kot sledi:

1.	Postopek se ustavi.

2.	Komisiji se naložijo stroški.

(1) UL C 289, 23.11.2002.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/40

SKLEP PREDSEDNIKA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 21. septembra 2004

v zadevi T-310/03 R, Kreuzer Medien GmbH proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije

(Začasna odredba - Predlog za odložitev izvršitve - Dopustnost predloga intervenienta)

(2004/C 300/80)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi T-310/03 R, Kreuzer Medien GmbH, s sedežem v Leipzigu (Nemčija), ki jo zastopa M. Lenz, avocat, ob udeležbi Falstaff Verlags GmbH, s sedežem v Klosterneuburgu (Avstrija), ki jo zastopa W.-G. Schärf, avocat, proti Evropskemu parlamentu (zastopnika: E. Waldherr in U. Rösslein, z naslovom za vročanje v Luksemburgu) in Svetu Evropske Unije (zastopnica: E. Karlsson), ob intervenciji Komisije Evropskih skupnosti (zastopniki: M.-J. Jonczy, L. Pignataro-Nolin in F. Hoffmeister, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), Kraljevine Španije (zastopnica: L. Fraguas Gadea, z naslovom za vročanje v Luksemburgu) in Republike Finske (zastopnici: A. Guimaraes-Purokoski in T. Pynnä, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), zaradi predloga Falstaff Verlags GmbH, vloženega na podlagi člena 243 ES, za odložitev izvršitve Direktive 2003/33/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o oglaševanju in sponzorstvu tobačnih izdelkov (UL L 152, str. 16), je predsednik Sodišča prve stopnje dne 21. septembra 2004 razglasil sklep, katerega izrek se glasi kot sledi:

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/41

SKLEP PREDSEDNIKA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 19. julija 2004

v zadevi T-439/03 R II, Ulrike Eppe proti Evropskemu parlamentu

(Postopek za izdajo začasne odredbe - Natečaj - Nov predlog - Dopustnost - Nujnost - Odsotnost)

(2004/C 300/81)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi T-439/03 R II, Ulrike Eppe, stanujoča v Hanovru (Nemčija), ki jo zastopa D. Rogalla, avocat, proti Evropskemu parlamentu (zastopnika: J. de Wachter in N. Lorenz), zaradi razglasitve ničnosti natečajnega postopka EUR/A/167/02 ter ponovitvi tega natečajnega postopka ob sodelovanju tožeče stranke ter podredno da se Evropskemu parlamentu prepove zaposlovati na podlagi rezultatov omenjenega natečaja, je Predsednik Sodišča prve stopnje; sodni tajnik: H. Jung, dne 19. julija 2004 razglasil sklep, katerega izrek se glasi kot sledi:

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

2.	Odločba o stroških se pridrži.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/41

Tožba Vitakraft-Werke Wührmann Sohn GmbH Co. KG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT), vložena dne 9. julija 2004

(Zadeva T-277/04)

(2004/C 300/82)

Jezik postopka bo določen v skladu s členom 131(2) Poslovnika – jezik v katerem je bila vložena tožba: nemščina

Vitakraft-Werke Wührmann Sohn GmbH Co. KG, s sedežem v Bremnu (Nemčija), ki jo zastopa U. Sander, Rechtsanwalt, je dne 9. julija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Uradu za harmonizacijo na notranjem trgu (UUNT).

Johnson's Veterinary Products Limited, s sedežem v Sutton Coldfield (Združeno kraljestvo), je bila stranka v postopku pred Odborom za pritožbe.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	razglasi za nično odločbo Odbora za pritožbe v zadevi R 560/2003-1 z dne 27. aprila 2004;

—	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT) naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Prijavitelj znamke Skupnosti:

Johnson's Veterinary Products Limited

Zadevna znamka Skupnosti:

Besedna znamka VITACOAT za blago razredov 3, 5 in 21 (šamponi, regeneratorji za lase, preparati za lase in kožo, deodoranti, sredstva proti pršicam, ušem, bolham in ostalim parazitom; vse za živali, tako krtače kot glavniki za živali)

Imetnik izpodbijane znamke ali znaka v postopku ugovora:

Tožeča stranka

Izpodbijana znamka ali znak:

Nemška besedna znamka VITAKRAFT

Odločba Oddelka za ugovore:

Zavrnitev ugovora

Odločba Odbora za pritožbe:

Zavrnitev pritožbe tožeče stranke

Tožbeni razlogi pred Sodiščem prve stopnje:

—	kršitev člena 8(1)b Uredbe Sveta (ES) št. 40/94;

—	neustrezna presoja prvotne razpoznavne moči kot tudi zaradi rabe povečane razpoznavne moči izpodbijane znamke

—	neustrezna presoja vpliva enakosti spornega znaka v začetnem delu VITA;

—	neustrezna presoja fonetične in pojmovne podobnosti spornega znaka;

—	neupoštevanje daljnosežne identitete blaga

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/42

Tožba A F A proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 6. avgusta 2004

(Zadeva T-324/04)

(2004/C 300/83)

Jezik postopka: francoščina

A F A, stanujoč v Rhode St Genèse (Belgija), ki jo zastopa Eric Boigelot, avocat, je dne 6. avgusta 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo PMO2 (Služba za upravljanje in izračun osebnih pravic – Osebni prejemki, službena potovanja, izvedenci) z dne 8. januarja 2004, ki je določila pogoje prve izterjave neupravičeno prejetih zneskov s strani tožeče stranke;

—	razglasi za nično odločbo PMO1 (Služba za upravljanje in izračun osebnih pravic – Upravljanje z osebnimi denarnimi pravicami) z dne 18. novembra 2003 o ukinitvi prejšnjega izselitvenega dodatka, izplačanega tožeči stranki;

—	razglasi za nično odločbo PMO2 z dne 9. februarja 2004, ki je določila pogoje izterjave neupravičeno prejetih zneskov s strani tožeče stranke;

—	razglasi za nično odločbo OPI-ja z dne 2. julija 2004 o odgovoru na ugovor tožeče stranke, ki je bila tožeči stranki vročena dne 7. julija 2004;

—	razveljavi vsako dejanje, ki sledi in/ali se nanaša na te odločbe in bi lahko nastopilo po tožbi;

—	odredi povračilo vseh zneskov, ki so bili in/ali bodo odtrgani od osebnega prejemka tožeče stranke od februarja 2004 naprej, povečane z obrestmi po 5,25 % obrestni meri od dneva vložitve ugovora;

—	tožeči stranki dodeli odškodnino za nepremoženjsko škodo, ocenjeno ex aequo et bono na 3.000 EUR, s pridržkom povečanja tekom postopka;

—	naloži, v vsakem primeru, toženi stranki plačilo stroškov, vključno s stroški in nagradami svetovanja tožeči stranki za vložitev tožbe.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka se je dne 16. septembra 1987 zaposlila pri Komisiji. Najprej je delo opravljala v Luksemburgu, od 1. aprila 1989 dalje pa v Bruslju. Tožeča stranka je prejemala izselitveni dodatek tako v Luksemburgu kot v Bruslju.

Komisija je z izpodbijanimi odločbami to pravico ukinila z retroaktivnim učinkom do njene premestitve v Bruselj, ker je ugotovila, da je tožeča stranka v določenem referenčnem obdobju od 16. marca 1982 do 15 marca 1987 prebivala in delala v Bruslju. Komisija je ravno tako določila pogoje povračila zneskov, ki jih je tožeča stranka neupravičena prejela.

V utemeljitev svoje tožbe se tožeča stranka sklicuje na kršitev členov 69 in 85 Kadrovskih predpisov, člena 4 Priloge VII Kadrovskih predpisov, kot tudi načel dobrega poslovanja uprave, zaupanja v pravo in enakega obravnavanja. Sklicuje se ravno tako na kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja in pooblastil za odločanje po prostem preudarku. V tem kontekstu tožeča stranka najprej navaja, da je v referenčnem obdobju delala za tujo strokovno organizacijo železarskih podjetij. Po menju tožeče stranke bi se ta organizacija morala pojmovati kot mednarodna in se obdobje, ko je delala pri njej, ne bi smelo upoštevati. Tožeča stranka ravno tako navaja, da se v pretežnem delu referenčnega obdobja ni trajno nahajala v Bruslju, ker so bile njene gospodarske dejavnosti v tem obdobju osredotočene na tujino.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/42

Tožba House of Donuts International proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), vložena dne 11. avgusta 2004

(Zadeva T-333/04)

(2004/C 300/84)

Jezik, v katerem je bila vložena tožba: angleščina

House of Donuts International, George Town, Grand Cayman (Britanska Zahodna Indija) ki jo zastopa N. Decker, lawyer, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 11. avgusta 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli).

Tudi Panrico S.A. je bila stranka v postopku pred Odborom za pritožbe.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	odloči, da mora biti prijava znamke Skupnosti tožeče stranke št. 474 486 sprejeta;

—	razglasi za nično Odločbo četrtega Odbora za pritožbe UUNT z dne 12. maja 2004 (zadeva R 1034/2001-4);

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov, ki so nastali tožeči stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Prijavitelj znamke Skupnosti:	Tožeča stranka
Znamka Skupnosti, ki je predmet prijave:	Figurativna znamka „House of donuts“ za blago in storitve iz razredov 30, 32 in 42 (npr. krofi, kolački, rogljički, mineralne vode in sodavice, storitve restavracij, samopostrežnih restavracij in oskrbe s hrano in pijačo) – prijava št. 474 486
Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom:	Panrico S.A.
Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom:	Španski besedni in figurativni znamki „DONUT“ in „donuts“ za blago in storitve iz razredov 30, 32 in 42 (npr. vse vrste slaščic, peciva, sladkarij in bonbonov, sadnih pijač in sadnih sokov in storitve samopostrežnih restavracij, točilnic, restavracij, hotelov in kampov)
Odločitev Oddelka za ugovore:	Zavrnitev prijave znamke
Odločitev Odbora za pritožbe:	Zavrnitev pritožbe tožeče stranke
Tožbeni razlogi:	Konkurenčni znamki si nista podobni. Toženi stranki ne sme biti podeljena izključna uporaba besed „donut“ ali „donuts“.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/43

Tožba parfumerije Douglas GmbH proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), vložena dne 23. avgusta 2004

(Zadeva T-349/04)

(2004/C 300/85)

Jezik, v katerem je bila vložena tožba: nemščina

Parfumerija Douglas GmbH, s sedežem v Hagnu (Nemčija), ki jo zastopa Christoph Schumann, Rechtsanwalt, je dne 23. avgusta 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli).

Tudi Jürgen Heinz Douglas, stanujoč v Hamburgu (Nemčija), je bil stranka v postopku pred Odborom za pritožbe.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—

dopusti tožbo skupaj s prilogami, ugotovi, da je bila tožba zoper odločbo četrtega Odbora za pritožbe v zadevi z dne 24. maja 2004 R 795/2002-4 vložena pravočasno in pravilno, razglasi za nično zgoraj imenovano odločbo, zavrne ugovor in Uradu za usklajevanje na notranjem trgu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Prijavitelj znamke Skupnosti:	Tožeča stranka
Znamka Skupnosti, ki je predmet prijave:	Besedna znamka „Douglas beauty spa“ za storitve razreda 39 (organizacija in posredovanje potovanj, spremljanje potnikov, posredovanje hotelskih sob in drugih prenočišč) – prijava št. 1 459 197
Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom:	Jürgen Heinz Douglas
Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom:	Nemška znamka „Douglas Touristik“ za storitve razreda 39 (organizacija in posredovanje potovanj; oddajanje v najem motornih vozil in čolnov).
Odločba Oddelka za ugovore:	Zavrnitev prijave
Odločba Odbora za pritožbe:	Zavrnitev pritožbe tožeče stranke
Tožbeni razlogi:	Kršitev členov 42, 43, 74 in 79 Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 v povezavi s pravili 15, 16 in 18 Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/44

Tožba Republike Avstrije proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 1. septembra 2004

(Zadeva T-361/04)

(2004/C 300/86)

Jezik postopka: nemščina

Republika Avstrija, ki jo zastopa Dr. Harald Dossi, Ministerialrat, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 1. septembra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—

razglasi na ničnega sklep Komisije, ki je bil podlaga dopisu Komisije z dne 22. junija 2004, s katerim je zavrnila predlagano ureditev, ki bi nasledila režim ekotočk, oziroma primerljivo ureditev za zagotavljanje varstva okolja in zdravja prebivalstva na trajnostni in za okolje vzdržni podlagi v smislu določb Protokola št. 9 Akta o pristopu iz leta 1994, in tako dokončno zavrnila poziv Avstrije Komisiji z dne 31. marca 2004, naj ukrepa;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Protokol št. 9 o cestnem, železniškem in kombiniranem prometu v Avstriji k Aktu o pristopu Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske in prilagoditve pogodb, na katerih temelji Evropska unija z dne 24. junija 1994, postavlja poseben režim za tranzit težkih tovornih vozil čez ozemlje Avstrije z namenom, da se zavaruje okolje in zdravje ljudi. Po navedbah tožeče stranke je cilj te ureditve 60 odstotno zmanjšanje skupnih emisij dušikovih oksidov težkih tovornih vozil v tranzitu čez Avstrijo, v obdobju med 1. januarjem 1992 in 31. decembrom 2003, v skladu s tabelo iz priloge 4. Smisel in namen tega predpisa je torej zmanjšanje skupnih emisij NOx za 60 odstotkov.

Tožeča stranka navaja, da po njenem mnenju namen, določen v protokolu, zavezuje tudi po formalnem izteku tranzitnega režima z dne 31.12.2003, saj govori člen 11(4) o 60 odstotnem zmanjšanje emisij dušikovih oksidov zaradi težkih tovornjakov tranzitu kot o cilju, ki ga je treba doseči na trajni in za okolje vzdržni podlagi. Pravno stališče Avstrije je, da cilji protokola še vedno zavezujejo in narekujejo sprejem s primarno zakonodajo skladne ureditve, naslednice režima ekotočk, oziroma režima, ki bi zagotovil realizacijo ciljev, zastavljenih v Tranzitnem protokolu.

Tožeča stranka trdi, da Uredba (ES) št. 2327/2003 (1), ki sta jo sprejela v vmesnem času Evropski parlament in Svet ne ustreza določbam o zagotovitvi zaščite okolja in zdravja ljudi na trajni in za okolje vzdržni podlagi, v smislu Protokola št.9, zato jo izpodbija z ničnostno tožbo (2). Glede na to je mogoče ugotoviti, da trenutno ne obstaja noben zaščitni režim na podlagi prava Skupnosti, ki bi ustrezal še vedno zavezujočim ciljem Protokola in da Komisija svoje obveznosti ni pravočasno izpolnila, tako da bi takoj predložila predlog za vzpostavitev prehodnega režima, ki bi veljal do sprejetja nove direktive o cestnih pristojbinah.

Tožeča stranka nazadnje zahteva razglasitev ničnosti dokončne zavrnitve Komisije z dne 22. junija 2004, da ukrepa v smislu teh obveznosti.

(1) Uredba (ES) št. 2327/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. decembra 2003 o vzpostavitvi prehodnega sistema točk za težka tovorna vozila na prehodu čez Avstrijo za leto 2004 v okviru trajnostne prometne politike (UL L 345, str. 30).

(2) Zadeva C-161/04, Republika Avstrija proti Svetu in Parlamentu (UL C 106, 2004, str. 49).

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/44

Tožba Luca Verheydna proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 13. septembra 2004

(Zadeva T-368/04)

(2004/C 300/87)

Jezik postopka: francoščina

Luc Verheyden, stanujoč v Angeri (Italija), ki ga zastopa Eric Boigelot, avocat, je dne 13. septembra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	razglasi za nične odločbe nadrejenega tožeče stranke z dne 4. februarja 2004, 24. februarja 2004 in 27. februarja 2004;

—	razglasi za nično odločbo OPI o odgovoru na ugovor (R/159/04) z dne 1. junija 2004, prejeta dne 14. junija 2004;

—	razglasi za nično vsako odločbo, ki bo sprejeta med postopkom;

—	naloži toženi stranki kompenzacijsko plačilo za 30 dni neplačanega in neizrabljenega letnega dopusta po členu 4(2) Priloge V Kadrovskih predpisov s 5,25 % obrestmi od vložitve te tožbe naprej;

—	prisodi odškodnino za nepremoženjsko škodo in škodo v karieri ocenjeno po načelu ex aequo et bono na 12.500 EUR, s pridržkom povečanja ali zmanjšanja zneska med postopkom;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka ugovarja odločbi, s katero ji ni bilo dovoljeno prenesti dnevov letnega dopusta za leto 2004. V utemeljitev svojih navedb tožeča stranka navaja kršitev členov 25 in 57 Kadrovskih predpisov, kršitev člena 4 Priloge V Kadrovskih predpisov o načinu odmere dopusta kot tudi nespoštovanje načela dobrega upravljanja, načela enakega obravnavanja, načela zaupanja v pravo in kršitev pooblastila za odločanje po prostem preudarku.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/45

Tožba Coopérative d'Exportation du Livre Français (C.E.L.F.) proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 15. septembra 2004

(Zadeva T-372/04)

(2004/C 300/88)

Jezik postopka: francoščina

Coopérative d'Exportation du Livre Français (C.E.L.F.), s sedežem v Parizu, ki jo zastopa Olivier Schmitt, avocat, je dne 15. septembra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—

razglasi ničnost odločbe Komisije Evropskih skupnosti št. K(2004)1361konč z dne 20. aprila 2004 o državni pomoči, ki jo je Francija izvajala v korist Coopérative d'Exportation du Livre Français (C.E.L.F.), v kolikor je prvi stavek člena 1 pomoč C.E.L.F. za izpolnjevanje naročil malih vrednosti knjig s francoskimi besedili, ki jo je Francija izplačevala med leti 1980 in 2001 opredelil kot državno pomoč, katero zajema člen 87(1) ES;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov v višini 5.000,00 EUR.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka se ukvarja z neposrednim izpolnjevanjem naročil iz tujine za knjige, prospekte in nosilce za sporočila vseh vrst ter, širše, z izvajanjem vseh operacij za razvoj promocije francoske kulture po svetu. Tožeča stranka navaja, da je bila pri izvrševanju te dejavnosti v splošnem interesu, deležna različnih subvencij francoske države. Obravnavana subvencija v tej zadevi je bila tožeči stranki dodeljena za nadomestilo višjih stroškov naročil malih vrednosti iz knjigarn v tujini.

V utemeljitev svoje tožbe tožeča stranka najprej navaja pomanjkljivo obrazložitev sporne odločbe. Drugič se tožeča stranka sklicuje na kršitev členov 86(2) in 87(1) ES.

Tožeča stranka zatrjuje, da ji je bilo kot podjetju, ki upravlja službo splošnega gospodarskega interesa, naloženo izvajanje jasno določenih obveznosti javne službe. Tako naj bi bile vsote, ki ji jih je izplačala država, izključene iz kategorije državnih pomoči iz člena 87(1) ES.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/45

Tožba Grandits GmbH in petih drugih proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 17. septembra 2004

(Zadeva T-375/04)

(2004/C 300/89)

Jezik postopka: nemščina

Grandits GmbH, s sedežem v Kirchschlagu (Avstrija), Scheucher-Fleisch GmbH, s sedežem v Ungerdorfu (Avstrija), Tauernfleisch Vertriebs GmbH, s sedežem v Flattachu (Avstrija), Wech-Kärntner Truthahnverarbeitung GmbH, s sedežem v Glaneggu (Avstrija), Wech-Geflügel GmbH, s sedežem v St. Andräu (Avstrija) in Johann Zsifkovics, stanujoč na Dunaju (Avstrija), ki jih zastopata J. Hofer in T. Humer, Rechtsanwälte, so dne 17. septembra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložili tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeče stranke Sodišču prve stopnje predlagajo, naj:

—	razglasi za nično Odločbo Komisije z dne 30.06.2004 (K(2004) 2037 konč.) o državni pomoči NN 34A 2000/Avstrija „Programi za kakovost in AMA-bioznak in AMA-pečat kakovosti“;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Kot prvo tožeče stranke navajajo kršitev postopkovnih predpisov. Komisija naj bi ukrepe, ki so predmet izpodbijane odločbe, obravnavala kot pomoč, o kateri je bila obveščena, čeprav od Avstrije tega obvestila sploh ni prejela. Komisija naj bi kršila člen 4(4) Uredbe št. 659/1999, saj ne bi smela odločati po prostem preudarku, pač pa bi morala uvesti formalni postopek preiskave. Komisija naj bi kršila dolžnost obrazložitve s tem, da ni skrbno in nepristransko proučila vseh pravnih in dejanskih vidikov, ki so ji jih posredovali pritožniki. Časovno obdobje 52 mesecev naj bi bilo v okviru predhodnega postopka preiskave neprimerno in pomeni kršitev splošnega načela sojenja (odločanja) v razumnem roku.

Tožniki navajajo tudi kršitev člena 87(3)(točka c) ES. Komisija naj bi na podlagi pomanjkljive preiskave in pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja predvidevala, da so izpolnjeni pogoji za uporabo člena 87(3)(točka c) ES, ki določa izjemne primere.

Končno tožniki navajajo kršitev prepovedi izvedbe po členu 88(3)(stavek 3) ES in po členu 3 Uredbe št. 659/99. Za pomoči, o katerih Komisija ni obveščena, naj bi obstajala prepoved izvedbe. Poprava pomanjkljivosti za nazaj (ali s povratnim učinkom) s končno odločbo naj bi bila nedopustna.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/46

Tožba Ioannis Terezakis proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 22. septembra 2004

(Zadeva T-380/04)

(2004/C 300/90)

Jezik postopka: angleščina

Ioannis Terezakis, Bruselj (Belgija), ki ga zastopa L. Defalque, lawyer, je dne 22. septembra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično Odločbo Komisije v obliki dopisa z dne 12. julija 2004, ki ga je tožeča stranka prejela 16. julija 2004, s katero je slednji zavrnila dostop do glavne pogodbe, pogodbe s podizvajalci, stroškov gradbenih materialov, računov in končnega poročila o gradnji letališča Sparta.

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov, nastalih v tem postopku.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

V zvezi z zavrnitvijo dostopa do glavne pogodbe s strani Komisije se tožeča stranka najprej sklicuje na očitno napačno uporabo prava in zmotno ugotovitev dejanskega stanja, s tem da Komisija ni pojasnila, ali je avtor dokumenta, atensko mednarodno letališče, tretja stranka, ki ni država članica, ali je organ Helenske republike in ali je treba, posledično, uporabljati člen 4(4) ali (5) Uredbe 1049/2001 (1). Tožeča stranka navaja, da Komisija ni predložila nobenega dokaza o tem, da je upoštevala možnost, dovoliti dostop brez posvetovanja s tretjo stranko. Meni tudi, da je Komisija, z izbiro široke razlage pojma „varstvo poslovnih interesov“, kršila načelo čim širšega dostopa do dokumentov, določeno v členu 4(1)(a) Uredbe 1049/2001.

V povezavi z istim dokumentom tožeča stranka navaja, da je Komisija kršila člen 4(4) Uredbe 1049/2001 in člen 5(3) in (4) Odločbe 2001/937 (2), s tem da ni presodila opravičila, ki ga je podala tretja stranka glede zavrnitve soglasja za razkritje in s tem, da tožeči stranki ni razkrila elementov te ocene. Tožeča stranka prav tako navaja, da je Komisija kršila člen 4(6) Uredbe 1049/2001, s tem da ni upoštevala možnosti delnega dostopa, in končno, da je kršila svojo dolžnost obrazložitve svoje odločbe.

Z izpodbijano odločbo je Komisija prav tako zavrnila dostop do računov in končnega poročila o dokončanju letališča zato, ker so preučevani v okviru revizije, ki jo je naročil Generalni direktorat za regionalno politiko, in ki še ni bila zaključena. V zvezi s tem delom odločbe Komisije tožeča stranka navaja, da je Komisija napačno razlagala člen 4(2) Uredbe 1049/2001 in očitno zmotno ugotovila dejansko stanje, s tem da je menila, da zadevna revizija spada pod to določbo. Sklicuje se tudi na kršitev načela čim širšega dostopa do dokumentov, kakor tudi na kršitev Priloge V odločbe Komisije, s katero je bila podeljena pomoč iz Kohezijskega sklada, ki zagotavlja, da bodo zadevne države članice zagotovile odprt in preprost dostop do relevantnih informacij, ki jih zahteva javnost. Navaja tudi, da Komisija ni upoštevala delnega dostopa.

V zvezi z zavrnitvijo Komisije, podeliti dostop do stroškov gradbenih materialov, tožeča stranka navaja, da je Komisija zmotno menila, da ta prošnja ni bila prošnja za dostop do dokumentov in je zato kršila člena 7 in 8 Uredbe 1049/2001.

Končno, tožeča stranka se sklicuje na očitno pomanjkanje dobre vere in kršitev načela učinkovite uprave s strani Komisije, ki v izpodbijani odločbi ni označila, kdaj bo imela v svoji posesti pogodbe s podizvajalci.

(1) UL L 145, str. 43.

(2) UL L 345, str. 94.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/47

Tožba RB Square Holdings Spain S.L. proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, vložena dne 22. septembra 2004

(Zadeva T-384/04)

(2004/C 300/91)

Jezik postopka: francoščina

RB Square Holdings Spain S.L., s sedežem v Barceloni (Španija), ki ga zastopa Katia Manhaeve, avocat, je dne 22. septembra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Uradu za harmonizacijo na notranjem trgu.

Unelko N.V. je bil prav tako stranka v postopku pred četrtim Odborom za pritožbe.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	razglasi za nično odločbo četrtega Odbora za pritožbe UUNT v zadevi R-652/2002-4;

—	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Prijavitelj znamke Skupnosti:	Unelko N.V.
Znamka Skupnosti, ki je predmet prijave:	Figurativna znamka „clean x“ – prijava št. 222 471 za proizvode iz razreda 3 (pripravki za beljenje itd.)
Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku ugovora:	Tožeča stranka
Znamka ali znak, navajan v postopku ugovora:	Nacionalna besedna in figurativna znamka „CLEN“
Odločba Oddelka za ugovore:	Zavrnitev ugovora
Odločba Odbora za pritožbe:	Zavrnitev pritožbe
Tožbeni razlogi pred Sodiščem prve stopnje:	Napačna uporaba člena 8(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 (1 )

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti, UL L 11 z dne 14. 1. 1994, str. 1.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/47

Tožba Zvezne republike Nemčije proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 23. septembra 2004

(Zadeva T-389/04)

(2004/C 300/92)

Jezik postopka: nemščina

Zvezna republika Nemčija, ki jo zastopa C.-D. Quassowski, zastopnik, skupaj z G. Quardt, Rechtsanwältin, je dne 23. septembra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—

razglasi za nično Odločbo Komisije C(2004)2641 z dne 14.7.2004 o pomoči za prestrukturiranje MobilCom, kolikor je Komisija Nemčiji naložila, da zagotovi, da tako MobilCom kot njene koncernske družbe za obdobje sedmih mesecev zaprejo svoje spletne trgovine za neposredno prodajo paketov mobilne telefonije na spletu in da v času zaprtja spletnih trgovin ustavijo tudi neposredno prodajo paketov mobilne telefonije preko spletne strani MobilCom Shops in da MobilCom ter njene koncernske družbe ne smejo sprejeti nobenih drugih ukrepov, s katerimi bi zaobšle navedene pogoje in da stranka preko avtomatizirane povezave na zadevnih straneh ne bo posredovana naprej na prodajnega partnerja;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

V obrazložitvi tožbe tožeča stranka navaja, da člen 88(2) ES Komisiji ne dovoljuje, da zadevni državi članici naloži druge ukrepe za zmanjšanje ali odpravo izkrivljajočih učinkov državne pomoči kot terjatve za njeno vračilo. Ukrepi, predvideni v členu 2 izpodbijane odločbe, tudi ne veljajo kot sprememba pomoči oziroma kot pogoji ali obveze, ki bi lahko bili zajeti s členom 7(4) Uredbe 659/1999. Komisija je zato svoje pristojnosti prekoračila in kršila člen 10 ES, ki določa dolžnost lojalnega sodelovanja držav članic in organov ES, zlasti ker je Nemčija izrecno izjavila, da ne more izpolniti pogojev.

Tožeča stranka nadalje navaja težke napake v presoji Komisije pri preizkusu združljivosti državne pomoči s skupnim trgom.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/48

Tožba Carle Piccinni-Leopardi, Carlosa Martíneza Mongayja in Georgiosa Katalagarianakisa proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 28. septembra 2004

(Zadeva T-390/04)

(2004/C 300/93)

Jezik postopka: francoščina

Carla Piccinni-Leopardi in Carlos Martínez Mongay, stanujoča v Bruslju, in Georgios Katalagarianakis, stanujoč v Overijsu (Belgija), ki jih zastopajo Sébastien Orlandi, Albert Coolen, Jean-Noël Louis in Etienne Marchal, avocats, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, so dne 28. septembra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložili tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeče stranke Sodišču prve stopnje predlagajo, naj:

—	razglasi za nično odločbo Komisije o določitvi točk za zasluge in prednostnih točk v korist tožečih strank, kot tudi odločbo, da ne napredujejo v naziv A4;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeče stranke v tem postopku izpodbijajo odločbo tožene stranke o nedoločitvi posebnih točk za zasluge in prednostnih točk v okviru napredovalnega obdobja 2003 z ozirom na spremembe njihovega razvrščanja pri zaposlovanju, in odločbo, da ne napredujejo v naziv A4 v istem obdobju.

V utemeljitev svojih zahtevkov navajajo:

—

kršitev členov 43 in 45 Kadrovskih predpisov, ker naj bi tožeče stranke kljub poprejšnji izdaji ocenjevalnega lista vseeno prejele pavšalno nagrado za njihove pretekle zasluge. Tožeče stranke v tem oziru poudarjajo, da določitev prehodnih prednostnih točk za službena leta v nazivu po njihovem mnenju ne spoštuje načela, da se o napredovanju odloči po primerjalnem preizkusu zaslug uradnikov;

—

kršitev načel enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije, kot tudi člena 5(3) Kadrovskih predpisov in načela upravičenosti do kariere. Glede tega tožeče stranke menijo, da so uradniki, ki dolgo časa niso bili upravičeni do napredovanja, ker njihove zasluge niso bile ocenjene za zadostne, bili upravičeni ali bodo upravičeni do posebnih prednostnih točk v napredovalnem obdobju 2004.

Nasprotno so tožeče stranke, katerih zasluge od začetka njihove kariere naprej ne bi mogle biti pravilno ocenjene, obravnavane na enak način kot uradniki, ki v času svoje zaposlitve niso bili upravičeni do razvrstitve v višji naziv;

—

kršitev člena 233 Pogodbe ES. V tem oziru določajo, da je vprašanje v tem primeru, ali se lahko odločba o določitvi razvrstitve zaposlitve tožečih strank v višji karierni naziv omeji do te mere, da izgubi svoj koristni učinek, po razglasitvi Splošnih določb za izvajanje meril za razvrščanje za nezakonite in ko bi Komisija morala ponovno preučiti razvrstitev številnih uradnikov, zaposlenih na podlagi teh Splošnih določb.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/48

Tožba Guida Stracka proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 5. oktobra 2004

(Zadeva T-394/04)

(2004/C 300/94)

Jezik postopka: nemščina

Guido Strack, stanujoč v Wasserliesch (Nemčija), ki ga zastopa J. Mosar, Rechtsanwalt, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 5. oktobra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razveljavi postopek napredovanja za leto 2003, izveden za tožečo stranko v skladu s členom 45 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in podelitev točk ter razglasi za nično odločbo o nenapredovanju tožeče stranke;

—	toženi stranki naloži plačilo sodnih in drugih stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožba je uperjena zoper način izvedbe postopka napredovanja za leto 2003, nepodelitev prednostnih točk tožeči stranki ter odločbo organa za imenovanje v okviru postopka napredovanja za leto 2003, da tožeča stranka ne napreduje v višji naziv A5.

Tožeča stranka navaja kršitev naslednjih predpisov in splošnih pravnih načel:

—	člena 26 Kadrovskih predpisov

—	člena 25 Kadrovskih predpisov

—	člena 24, stavkov 4 in 5 Kadrovskih predpisov

—	člena 110 v povezavi s členom 45 Kadrovskih predpisov

—	člena 43 Kadrovskih predpisov

—	člena 45(1) Kadrovskih predpisov in načela enakosti

—	dolžnosti uprave, da skrbi za svoje uradnike

—	izvedbenih določb k členu 45 Kadrovskih predpisov

—	člena 41 Listine o temeljnih človekovih pravicah, pravice do poštenega upravnega postopka, načela dolžnega skrbstva in pravice podati svoje mnenje

—	dolžnosti obrazložitve ter prepovedi samovoljnega ravnanja

—	načela varstva zaupanja v pravo in pravila patere legem quam ipse fecisti

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/49

Tožba Air One S.p.A. proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 5. oktobra 2004

(Zadeva T-395/04)

(2004/C 300/95)

Jezik postopka: italijanščina

Air One S.p.A., ki ga zastopata Gianluca Belotti in Matteo Padellaro, je dne 5. oktobra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—

razsodi in razglasi, da s tem, da ni oblikovala svojega stališča, čeprav je bila k temu uradno pozvana, glede prijave, ki jo je 22. decembra 2003 Air One vložil v zvezi z nezakonitimi državnimi pomočmi, ki naj bi jih italijanski organi dodelili letalskemu prevozniku Ryanair, Komisija ni izpolnila obveznosti iz Pogodbe ES;

—	Komisiji naloži, naj glede prijave, ki jo je vložila tožeča stranka, brez odlašanja oblikuje svoje stališče in sicer tako, da v zvezi s prijavo ter predlaganimi začasnimi ukrepi sprejme formalni akt;

—	v vsakem primeru toženi stranki naloži plačilo stroškov, tudi če bi Komisija sprejela akt pred izrekom sodbe in bi bil zaradi tega postopek ustavljen.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

V utemeljitev svoje tožbe zaradi nedelovanja tožeča stranka navaja, da je 22. decembra 2003 na Evropsko komisijo naslovila prijavo zaradi nezakonitih državnih pomoči, katerih upravičenec naj bi bil letalski prevoznik Ryanair preko različnih italijanskih letališč, pri čemer naj bi bil slednji na italijanskih vmesnih pristankih deležen izjemno konkurenčnih letaliških tarif ter cen za opravljene storitve ter včasih tudi popolne oprostitve stroškov.

Ker Komisija ni izvedla nikakršnega preverjanja, jo je Air One uradno pozval, naj na podlagi člena 232 ES oblikuje svoje stališče glede prijave. Po preteku štirih mesecev brez odgovora, se je Air One odločil zadevo predložiti Sodišču prve stopnje.

S tem v zvezi tožeča stranka poudarja, da Sodišče mora kaznovati obdobje devetih mesecev, v katerem ni bilo izvedeno nikakršno preverjanje in v katerem Komisija – kljub natančni prijavi o dejstvih, katere je slednja v večjem delu in v podobnih primerih že obravnavala in označila za državne pomoči - ni ukrepala proti italijanskim oblastem zaradi domnevno nezakonitih pomoči, ki zelo verjetno niso združljive s skupnim trgom.

Poleg tega tožeča stranka kot pomembno navaja tudi dejstvo, da so bile sporne pomoči dodeljene podjetju, ki deluje v letalskem sektorju in ki je danes premet posebne pozornosti s strani Komisije, tudi kar zadeva državne pomoči.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/50

Tožba Andréja Bonneta proti Sodišču Evropskih skupnosti, vložena dne 4. oktobra 2004

(Zadeva T-406/04)

(2004/C 300/96)

Jezik postopka: francoščina

André Bonnet, stanujoč v Saint Pierre de Vassolsu (Francija), ki ga zastopa Hervé de Lépinau, avocat, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 4. oktobra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Sodišču Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	razveljavi odločbe z dne 11. februarja 2004, 4. marca 2004 in 2. julija 2004, kakor tudi odločbo o imenovanju druge osebe na delovno mesto, na katerega bi morala biti imenovana tožeča stranka;

—	razsodi, da mora zaposlitev z dne 4. februarja 2004 učinkovati od dne 1. marca 2004 dalje;

—	naloži Sodišču Evropskih skupnosti, da tožeči stranki plača znesek 100.000 EUR iz naslova njene nepremoženjske škode, kakor tudi znesek 5.000 EUR na mesec od 1. marca dalje pa vse do dejanskega nastopa dela tožeče stranke;

—	podredno, v kolikor odločba Sodišča prve stopnje ne bi imela neizogibno za posledico, da tožeča stranka nastopi delo, da naloži Sodišču Evropskih skupnosti v plačilo znesek 260.000 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve te tožbe dalje;

—	vsekakor pa Sodišču Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožbeni razlogi, ki jih navaja tožeča stranka so enaki kot tisti, ki jih navaja ista tožeča stranka v zadevi T-132/04 (1).

(1) UL C 168, 26.6.2004, str.7.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/50

Tožba Benedicte Miguelez Herreras proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 1. oktobra 2004

(Zadeva T-407/04)

(2004/C 300/97)

Jezik postopka: francoščina

Benedicta Miguelez Herreras, stanujoča v Bruslju, ki jo zastopata Marc van der Woude in Valérie Landes, avocats, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 1. oktobra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	razglasi za nično odločbo generalnega direktorja pravne službe, s katero se ji dodeli le ena prednostna točka za napredovalno obdobje 2003, katero je potrdil in dokončno sprejel z odločbo Organ pristojen za imenovanja (OPI) in s katero je bilo zavrnjeno pravno sredstvo tožeče stranke;

—

razglasi za nično odločbo OPI, s katero se ji dodeli skupno 23 točk za napredovalno obdobje 2003, seznam uradnikov naziva A5, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje in so delovno uspešni, seznam uradnikov, ki so v obdobju 2003 napredovali v naziv C1 in odločbo, s katero se tožeče stranke ne uvrsti v zgoraj navedene sezname;

—	po potrebi razglasi za nično odločbo, s katero je bil zavrnjen ugovor;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožbeni razlogi in navedbe iz te zadeve so podobni tistim iz zadeve T-311/04, Luis Buendía Sierra proti Komisiji.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/50

Tožba Anke Kröppelin proti Svetu Evropske unije, vložena dne 4. oktobra 2004

(Zadeva T-408/04)

(2004/C 300/98)

Jezik postopka: francoščina

Anke Kröppelin, stanujoča v Bruslju, ki jo zastopajo Sébastien Orlandi, Albert Coolen, Jean-Noël Louis in Etienne Marchal, avocats, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 4. oktobra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Svetu Evropske unije.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	razglasi za nično odločbo Sveta, s katero je bil tožeči stranki zavrnjen izselitveni dodatek in izvedene pravice od nastopa dela dne 1. novembra 2003;

—	Svetu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Pred nastopom dela v službi Sveta je bila tožeča stranka zaposlena pri Chancellerie du Land Mecklenburg-Vorpommern v Bruslju. S to tožbo tožeča stranka ugovarja odločbi o zavrnitvi izselitvenega dodateka.

V utemeljitev svoje tožbe setožeča stranka sklicuje na kršitev člena 4(1)(l) Priloge VII Kadrovskih predpisov, ker Svet ni upošteval, da je bila v tej situaciji zaradi službe, ki jo je opravljala za drugo državo. Tožeča stranka navaja tudi kršitev načela enakega obravnavanja in načela prepovedi diskriminacije.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/51

Tožba Benita Latino proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 4. oktobra 2004

(Zadeva T-409/04)

(2004/C 300/99)

Jezik postopka: francoščina

Benito Latino, stanujoč v Lauzunu (Francija), ki ga zastopa Juan Ramón Iturriagagoitia, avocat, je dne 4. oktobra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	razveljavi zdravniško poročilo z dne 6. maja 2002, ki bilo poslano dne 11. novembra 2003 in prejeto dne 15. novembra 2003,

—	razglasi za nično odločbo Komisije z dne 11. novembra 2003, prejeto dne 15. novembra 2003 glede 5 % trajne delne invalidnosti, priznane tožeči stranki in glede naložitve tožeči stranki nekaterih stroškov in nagrad članov zdravniške komisije,

—	Komisiji naloži plačilo stroškov in nagrad zdravniške komisije v celoti,

—	Komisiji naloži plačilo stroškov nagrad in stroškov postopka v celoti.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka, nekdanji uradnik Komisije, ki je delala v zgradbi „Berlaymont“ v Bruslju od 1969 do 1991, je 1994 zaprosila za priznanje, da je njena bolezen dihal poklicnega izvora zaradi izpostavitev azbestu, ki naj bi je bila deležna. Prvo odločbo Komisije v odgovor na to zahtevo, s katero se je priznal poklicni izvor te bolezni in določila 5 % trajna delna invalidnost, je Sodišče prve stopnje razglasilo za nično v zadevi T-300/97 (1).

Po navedeni sodbi je Komisija zadevo znova predložila zdravniški komisiji in po tem, ko je le-ta sprejela novo zdravniško poročilo z dne 6. maja 2002, sprejela izpodbijano odločbo.

V podporo svoji tožbi, tožeča stranka navaja, da naj bi zdravniško poročilo, ki temelji na večinskem mnenju zdravniške komisije kršilo člen 73 Kadrovskih predpisov kolikor ne bi upoštevalo ločenega mnenja. Za nameček pa to zdravniško poročilo naj ne bi ustrezalo pogojem določenim s sodno prakso Sodišča prve stopnje in bi vsebovalo kontradiktorne in nerazumljive presoje.

Tožeča stranka se sklicuje tudi na kršitev členov 3, 17 in 20 predpisov v zvezi s kritjem rizikov za nesreče in bolezen uradnikov, odstavka 3 Priloge teh predpisov in členov 381 – 383 in 387 in naslednji uradnih belgijskih stopenj invalidnosti. Treba je tudi navesti pomanjkanje objektivnosti zdravniške komisije kot tudi domnevno sovražnost zoper njo enega od njenih članov. Po mnenju tožeče stranke bi bilo treba sestaviti novo zdravniško komisijo zaradi pravice do obrambe.

(1) Objavljena v UL C 41, 1998, str. 23.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/51

Tožba Jeana-Paula Keppenna proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 6. oktobra 2004

(Zadeva T-411/04)

(2004/C 300/100)

Jezik postopka: francoščina

Jean-Paul Keppenne, stanujoč v Etterbeeku (Belgija), ki ga zastopa Paul-Emmanuel Ghislain, avocat, je dne 6. oktobra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—

razglasi za nični odločbi Komisije, ki določata, da se število prednostnih točk GD-jev, ki so bile tožeči stranki dodeljene v okviru ocenjevalnega obdobja 2003, ne poveča, in da se tožeči stranki ne omogoči napredovanja v naziv A5 v napredovalnem obdobju 2003, kot tudi odločbo OPI (R/673/03 in R/716/03) glede odgovora na ugovore tožeče stranke,

—	Komisiji naloži, naj tožeči stranki plača 3000 EUR zaradi nematerialne škode, ki jo je tožeča stranka utrpela,

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Ta zadeva je nadaljevanje zadeve T-272/04, v kateri tožeča stranka izpodbija implicitni zavrnitvi ugovorov zaradi molka organa. Končno je OPI je sprejel zavrnilne odločbe, katerih razglasitev ničnosti se zahteva v tem primeru.

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja, da zadevne odločbe predstavljajo prikrito sankcijo dodelitve tožeče stranke na Sodišče v interesu službe in ne upoštevajo delovne uspešnosti tožeče stranke.

Sredstva na katera se sklicuje ta tožba predstavljajo kršitev pravil ocenjevanja in napredovanja uradnikov, načela prepovedi diskriminacije in načela sorazmernosti kakor tudi domneven obstoj zlorabe pooblastil.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/52

Tožba Vittorie Tebaldi e.a. proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 6. oktobra 2004

(Zadeva T-415/04)

(2004/C 300/101)

Jezik postopka: francoščina

Vittoria Tebaldi, stanujoča v Tervurenu (Belgija), Vicente Tejero Gazo, stanujoč v Sterrebeeku (Belgija), Victor González Martínez, stanujoč v Bruslju in Alessandro Giovannetti, stanujoč v Ernsterju (Luksemburg), ki jih zastopata Gilles Bounéou in Frédéric Frabetti, avocats, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, so dne 6. oktobra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložili tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	razglasi za ničen seznam uradnikov, ki so napredovali v obdobju 2003, v tem, ker na tem seznamu ni imen tožčih strank, kakor tudi poleg tega pripravljalnih aktov te odločbo; podredno,

—	razglasi za nično dodelitev točk za napredovalno obdobje 2003, zlasti na podlagi priporočil odborov za napredovanje;

—	ugotovi stroške, izdatke in honorarje in Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeče stranke v tej zadevi ugovarjajo, da je OPI zavrnil njihovo napredovanje v nazivu po napredovalnem obdobju 2003.

V utemeljitev svojih navedb, tožeče stranke navajajo kršitve:

—	člena 45 Kadrovskih predpisov in njegovih splošnih izvedbenih pravil,

—	upravnega vodnika „ocenjevanje in napredovanje uradnikov“;

—	načel prepovedi diskriminacije in prepoved arbitrarnega postopka, kakor tudi obveznosti obrazložitve;

—	načela varstva zaupanja v pravo;

—	obveznosti za skrb.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/52

Tožba Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia proti Komisiji Evropskih Skupnosti, vložena dne 15. oktobra 2004

(Zadeva T-417/04)

(2004/C 300/102)

Jezik postopka: italijanščina

Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, ki jo zastopata odvetnika Enzo Bevilacqua in prof. Fausto Capelli, je dne 15. oktobra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih Skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	razglasi za nično pojasnjevalno opombo v točki 103 Priloge I Uredbe Komisije št. 1429/2004 glede časovne omejitve uporabe imena „Tocai friulano“ do 31. marca 2007;

—	Komisiji Evropskih Skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Uredba Komisije št. 1429/2004 (1) o spremembah Uredbe Komisije št. 753/2002, ki v členu 1(5) nadomešča z novo prilogo (Priloga I) Prilogo II spremenjene Uredbe št. 753/2002, ohranja za vino pridobljeno iz sorte vinske trte „Tocai friulano“ (št. 103 nove Priloge I), na podlagi dodane pojasnjevalne opombe, časovno omejitev uporabe navedenega imena do 31. marca 2007, ki je že bila vsebovana v Prilogi II Uredbe št. 753/2002. S to tožbo se predlaga razglasitev ničnosti pojasnjevalne opombe v zvezi z uporabo imena „Tocai friulano“.

V utemeljitev svojega zahtevka tožeča stranka navaja:

—

da so na podlagi člena 59(1) Dunajske konvencije o pogodbenem pravu z začetkom veljavnosti Pogodbe o pristopu Madžarske in drugih držav članic 1. maja 2004, prenehale veljati vse določbe, vsebovane v prejšnjih sporazumih, sklenjenimi med Madžarsko in Evropsko skupnostjo, ki niso izrecno vsebovane v sami Pogodbi o pristopu;

—

da Komisije ni pristojna za ukinitev pravic v okviru uporabe člena 19 Uredbe št. 753/2002, tudi če bi Komisija bila pristojna na podlagi člena 53 temeljne Uredbe št. 1493/1999 za odločitev o tem v kateri državi se lahko goji določena sorta vinske trte, nima nobenega pooblastila za ukinitev sorte vinske trte, dalj časa gojene v državi članici, saj so samo države članice pristojne za sprejem tovrstne odločitve;

—	kršitev prepovedi diskriminacije iz člena 34(2)(drugi odstavek) Pogodbe ES. Navedena prepoved, ki je ni bilo mogoče uporabiti glede Madžarske pred njenim pristopom, se sedaj, ko je postala država članica, lahko polno uporablja.

—	na koncu tožeča stranka še navaja kršitev načela sorazmernosti in lastninske pravice.

(1) Uredba Komisije (ES) št. 1429/2004 z dne 9. avgusta 2004 o spremembah Uredbe Komisije (ES) št. 753/2002 z dne 29. aprila 2002, ki določa nekatera pravila za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 o opisovanju, označevanju, predstavitvi in zaščiti določenih proizvodov iz vinskega sektorja (UL L 263, 10. 8.2004, str. 11).

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/53

Tožba Confcooperative in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 15. oktobra 2004

(Zadeva T-418/04)

(2004/C 300/103)

Jezik postopka: italijanščina

Confcooperative, Unione regionale della Cooperazione FVG Federagricole, Consorzio Friulvini S.C.a.r.l., Cantina Sociale di Ramoscello in S. Vito S.C.a.r.l., Cantina Produttori Cormòns S.C.a.r.l. in Luigi Soini, ki jih zastopa odvetnik prof. Fausto Capelli, so dne 15. oktobra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložili tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	razglasi za nično pojasnjevalno opombo v točki 103 Priloge I Uredbe Komisije št. 1429/2004 glede časovne omejitve uporabe imena „Tocai friulano“ do 31. marca 2007;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe so enaki kot tisti, navajani v zadevi T-417/04, Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia proti Komisiji (1).

(1) Še ni objavljena v Uradnem listu Evropske unije.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/54

Tožba Kennetha Blacklerja proti Evropskemu Parlamentu, vložena dne 10. oktobra 2004

(Zadeva T-420/04)

(2004/C 300/104)

Jezik postopka: francoščina

Kenneth Blackler, stanujoč v Ispri (Italija), ki ga zastopa Patrick Goergen, avocat, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 10. oktobra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Evropskemu Parlamentu.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—

razglasi za nično odločbo Generalnega sekretariata Evropskega parlamenta dne 11. julija 2004, s katero je potrdil odločitev natečajne komisije PE/98/A za sestavo čakalnega seznama inženirjev strokovnjakov na področju telekomunikacij za bodoče zaposlovanje glavnih administratorjev (A5/A4), da se tožeči stranki ne dovoli opravljanja ustnega dela tega natečaja;

—	razveljavi dejanja postopka in raglasi za nične kasnejše akte postopka tega natečaja;

—	podredno, če Sodišče prve stopnje ne bi ugodilo zahtevi za razveljavitev natečajnega postopka, naloži Evropskemu parlamentu, naj tožeči stranki plača 100.000 EUR zaradi odškodnine za povzročeno premoženjsko in nepremoženjsko škodo;

—	Evropskemu Parlamentu naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka v tej zadevi ugovarja, ker mu splošna natečajna komisija PE/98/A ni dovolila opravljanja ustnega dela izpita, saj je bil po oceni njegove prijave uvrščen na osemintrideseto mesto, na ustni del pa je bilo povabljeno le prvih petnajst kandidatov. Ta natečaj je bil namenjen sestavi čakalnega seznama za zaposlovanje glavnih administratorjev na področju telekomunikacij.

V utemeljitev svoje tožbe tožeča stranka navaja:

—

kršitev obvestila o natečaju, ker bi izpodbijana odločba kot kriterij za ocenjevanje za dodelitev ocene diplom kandidatov morala upoštevati trajanje študija, ker naj bi spregledala določena dokazila, ki jih je priložil kandidat v svoji prijavi, in ker naj ne bi izvedla ocene nazivov po kriterijih, zahtevanih v obvestilih o natečaju;

—

kršitev pooblastila za odločanje po prostem preudarku, ker je prišlo do napake pri izračunu časa delovnih izkušenj tožeče stranke, kakor tudi zaradi neupoštevanja najmanj osmih področij med trinajstimi področji, navedenimi v obvestilu o natečaju, tako glede objav kot tudi glede dela, ki jih je opravljal v svoji pretekli karieri.

4.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 300/56

Popravek sporočila za Uradni list v zadevi C-310/01

(Uradni list Evropske Unije C 55 z dne 8. marca 2003)

(2004/C 300/109)

V sporočilu za UL v zadevi C-310/01 Comune di Udine, Azienda Multiservizi SpA (AMGA) in Diddi Dino Figli Srl, Associazione Nazionale Imprese Gestione servizi tecnici integrati (AGESI) se objavljeno besedilo nadomesti z naslednjim besedilom:

SKLEP SODIŠČA

(četrti senat)

z dne 14. novembra 2002

(predlog za sprejem predhodne odločbe Consiglio di Stato): Comune di Udine, Azienda Multiservizi SpA (AMGA) in Diddi Dino Figli Srl, Associazione Nazionale Imprese Gestione servizi tecnici integrati (AGESI) (1)

(Člen 104(3) poslovnika - Vprašanje, na katerega odgovor jasno izhaja iz sodne prakse - Direktiva Sveta 92/50/EGS - Istočasna javna naročila blaga in storitev - Vrednost blaga, ki presega vrednost storitev - Uporaba Direktive 93/36/EGS)

(2003/C 55/50)

Jezik postopka: italijanščina

V zadevi C-310/01, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče s sklepom Consiglio di Stato (Italija), v postopkih, ki potekajo pred tem sodiščem med Comune di Udine, Azienda Multiservizi SpA (AMGA) in Diddi Dino Figli Srl, Associazione Nazionale Imprese Gestione servizi tecnici integrati (AGESI) o razlagi členov 1(b), 2 in 6 Direktive Sveta 92/50/EGS z dne 18. junija 1992 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev (UL L 209, str. 1), je Sodišče (četrti senat), v sestavi C. W. A. Timmermans (poročevalec), predsednik senata, D. A. O. Edward in S. von Bahr, sodnika, generalni pravobranilec: S. Alber, sodni tajnik: R. Grass, dne 14. novembra 2002 razglasilo sklep, katerega izrek se glasi kot sledi:

Člen 2 Direktive Sveta 92/50/EGS z dne 18. junija 1992 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev je treba razlagati tako, da se omenjena direktiva ne uporabi za javno naročilo, katerega predmet so istočasno blago v smislu Direktive Sveta 93/36/EGS z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov oddaje javnih naročil blaga, in storitve iz Direktive 92/50, kadar vrednost blaga zaobseženega z naročilom presega vrednost opravljenih storitev.

Direktiva 93/36 se uporabi za takšno naročilo, razen če naročnik nad dobaviteljem ne izvaja podobne kontrole, kot je tista, ki jo izvaja nad svojimi lastnimi poslovalnicami in če ta dobavitelj izvrši bistvo svoje dejavnosti z naročnikom oziroma naročniki, ki ga nadzirajo.

(1) UL C 289, 13.10.2001.

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 300

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 47 4. december 2004

	III Obvestila
2004/C 300/8	Zadnja objava Sodišča Evropskih skupnosti v Uradnem listu Evropske unijeUL C 284, 20.11.2004	55

	Popravek
2004/C 300/9	Popravek sporočila za Uradni list v zadevi C-310/01 (Uradni list Evropske Unije C 55 z dne 8. marca 2003)	56