Uradni list C 90/2009

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/2

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 19. februarja 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Oberverwaltungsgericht Berlin-Brandenburg – Nemčija) – Mehmet Soysal, Ibrahim Savatli proti Zvezni republiki Nemčiji

(Zadeva C-228/06) (1)

(Sporazum o pridružitvi EGS-Turčija - Svobodno opravljanje storitev - Obveznost vizuma za vstop na ozemlje države članice)

2009/C 90/02

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberverwaltungsgericht Berlin-Brandenburg

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Mehmet Soysal, Ibrahim Savatli

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Ob udeležbi: Bundesagentur für Arbeit

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Oberverwaltungsgericht Berlin-Brandenburg – Razlaga člena 41(1) Dodatnega protokola z dne 23. novembra 1970, priloženega k Sporazumu o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo (UL L 293, str. 4) – Veljavnost člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 81, str. 1) – Nove omejitve glede svobodnega opravljanja storitev – Obveznost vizuma za turškega državljana, ki je v turški družbi za prevoz zaposlen kot voznik težkih tovornih vozil, da bi lahko vstopil na ozemlje države članice, medtem ko takšna obveznost ni obstajala ob začetku veljavnosti Dodatnega protokola

Izrek

Člen 41(1) Dodatnega protokola, ki je bil podpisan 23. novembra 1970 v Bruslju ter sprejet, odobren in potrjen v imenu Skupnosti z Uredbo Sveta (EGS) št. 2760/72 z dne 19. decembra 1972, je treba razlagati tako, da od začetka veljavnosti tega protokola nasprotuje uvedbi obveznosti vizuma, da bi se turškim državljanom, kot sta tožeči stranki v postopku v glavni stvari, dovolil vstop na ozemlje države članice zaradi opravljanja storitev na tem ozemlju za podjetje s sedežem v Turčiji, ker se takšen vizum na ta dan ni zahteval.

(1) UL C 190, 12.8.2006.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/2

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 19. februarja 2009 – Koldo Gorostiaga Atxalandabaso proti Evropskemu parlamentu

(Zadeva C-308/07 P) (1)

(Pritožba - Pravilnik o povračilu stroškov in nadomestilih poslancem Evropskega parlamenta - Izterjava neupravičeno prejetih zneskov s pobotom - Izvršitev sodbe Sodišča prve stopnje - Pravica do nepristranskega sodišča - Pravnomočnost - Načelo dobre uprave)

2009/C 90/03

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Koldo Gorostiaga Atxalandabaso (zastopnik: D. Rouget, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropski parlament (zastopniki: H. Krück, C. Karamarcos in D. Moore, zastopniki)

Predmet

Pritožba zoper sklep Sodišča prve stopnje (drugi senat) z dne 24. aprila 2007 v zadevi Gorostiaga Atxalandabaso proti Parlamentu (T-132/06), s katerim je Sodišče prve stopnje delno kot nedopustno zavrglo in delno kot očitno neutemeljeno zavrnilo tožbo pritožnika za razglasitev ničnosti odločbe generalnega sekretarja Evropskega parlamenta z dne 22. marca 2006, sprejete za izvršitev sodbe Sodišča prve stopnje z dne 22. decembra 2005 v zadevi Gorostiaga Atxalandabaso proti Parlamentu (T-146/04) – Razlaga člena 111 Poslovnika Sodišča prve stopnje in načela nepristranskosti – Razlaga člena 27 Pravilnika o povračilu stroškov in nadomestilih poslancev Evropskega parlamenta

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	K. Gorostiagu Atxalandabasu se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 211, 8.9.2007.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/3

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 19. februarja 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landgericht Mannheim – Nemčija) – Kazenski postopek proti Karlu Schwarzu

(Zadeva C-321/07) (1)

(Direktiva 91/439/EGS - Imetništvo vozniških dovoljenj iz različnih držav članic - Veljavnost vozniškega dovoljenja, izdanega pred pristopom države - Odvzem drugega vozniškega dovoljenja, ki ga je izdala država članica prebivališča - Priznanje vozniškega dovoljenja, izdanega pred izdajo drugega dovoljenja, ki je bil pozneje odvzet zaradi nesposobnosti njegovega imetnika - Potek obdobja začasne prepovedi zaprositi za novo vozniško dovoljenje, določenega hkrati z ukrepom odvzema vozniškega dovoljenja)

2009/C 90/04

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht Mannheim

Stranka v postopku v glavni stvari

Karl Schwarz

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Landgericht Mannheim – Razlaga člena 7(5) ter člena 8(2) in (4) Uredbe 91/439/EGS z dne 29. julija 1991 o vozniških dovoljenjih (UL L 237, str. 1) – Imetnik več vozniških dovoljenj – Veljavnost vozniškega dovoljenja, ki ga je država članica svojemu državljanu izdala pred njenim pristopom k EU – Država članica prebivališča, ki na svojem ozemlju po izteku obdobja začasne prepovedi zaprositi za novo vozniško dovoljenje, ne prizna vozniškega dovoljenja, pridobljenega v drugi državi članici pred njenim pristopom in pred potekom obdobja začasne prepovedi zaprositi za novo vozniško dovoljenje

Izrek

Člen 7(5) Direktive Sveta 91/439/EGS z dne 29. julija 1991 o vozniških dovoljenjih, kot je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da ima državljan države članice hkrati dve veljavni vozniški dovoljenji, od katerih je eno dovoljenje Skupnosti, drugo pa vozniško dovoljenje, ki ga je izdala druga država članica, kadar sta bili obe pridobljeni pred pristopom druge države k Evropski uniji.

Člena 1 ter 8(2) in (4) Direktive 91/439, kot je bila spremenjena z Uredbo št. 1882/2003, ne nasprotujeta temu, da država članica zavrne priznanje pravice do vožnje, ki izhaja iz vozniškega dovoljenja, ki ga je izdala druga država pred pristopom k Evropski uniji, če je bilo to dovoljenje izdano pred vozniškim dovoljenjem, ki ga je izdala prva država članica, v kateri je bilo zadnje dovoljenje odvzeto zaradi nesposobnosti imetnika za vožnjo. Dejstvo, da se ta zavrnitev zgodi po obdobju prepovedi zaprositi za novo vozniško dovoljenje, ki je bilo določeno hkrati z navedenim odvzemom, v zvezi s tem ni upoštevno.

(1) UL C 283, 24.11.2007.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/3

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 19. februarja 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden – Nizozemska) – Staatssecretaris van Financiën proti Kamino International Logistics BV

(Zadeva C-376/07) (1)

(Skupna carinska tarifa - Kombinirana nomenklatura - Tarifna razvrstitev - Monitorji s tekočimi kristali (LCD), opremljeni z izhodi SUB-D, DVI-D, USB, S-video in kompozitni video - Tarifna številka 8471 - Tarifna številka 8528 - Uredba (ES) št. 754/2004)

2009/C 90/05

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Staatssecretaris van Financiën

Tožena stranka: Kamino International Logistics BV

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Hoge Raad der Nederlanden – Razlaga Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 1789/2003 z dne 11. septembra 2003 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 281, str. 1) – Barvni zaslon, ki lahko prenaša signale iz stroja za avtomatsko obdelavo podatkov in tudi iz drugih virov – Uvrstitev v tarifno številko 8471 KN – Uporaba in veljavnost Uredbe Komisije (ES) št. 754/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvrstitvi nekaterega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL L 118, str. 32)

Izrek

Taki monitorji, kakršni se obravnavajo v postopku v glavni stvari, niso izključeni iz uvrstitve v tarifno podštevilko 8471 60 90 kot enote take vrste, ki se uporabljajo „zlasti“ v strojih za avtomatsko obdelavo podatkov v smislu opombe 5 B(a) k poglavju 84 kombinirane nomenklature, ki je priloga I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1789/2003 z dne 11. septembra 2003, samo zato, ker lahko reproducirajo signale tako iz stroja za avtomatsko obdelavo podatkov kakor iz drugih virov.

Nacionalni organi, vključno s sodišči, morajo pri ugotavljanju, ali so taki monitorji, kakršni se obravnavajo v postopku v glavni stvari, enote take vrste, ki se uporabljajo zlasti v strojih za avtomatsko obdelavo podatkov, uporabiti navedbe iz pojasnjevalnih opomb v zvezi s tarifno številko 8471 harmoniziranega sistema, uvedenega z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjeno v Bruslju 14. junija 1983, in njenim Protokolom o spremembah z dne 24. junija 1986, zlasti točke od 1 do 5 tistega dela poglavja I, točka D, ki je namenjen zaslonom za stroje za avtomatsko obdelavo podatkov.

3)	Uredba Komisije (ES) št. 754/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvrstitvi nekaterega blaga v kombinirano nomenklaturo se ne uporablja za tarifno uvrstitev monitorjev, ki se obravnavajo v postopku v glavni stvari.

(1) UL C 269, 10.11.2007.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/4

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 17. februarja 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Raad van State) – M. Elgafaji, N. Elgafaji proti Staatssecretaris van Justitie

(Zadeva C-465/07) (1)

(Direktiva 2004/83/ES - Minimalni standardi glede pogojev priznanja statusa begunca ali statusa subsidiarne zaščite - Oseba, upravičena do subsidiarne zaščite - Člen 2(e) - Utemeljeno tveganje resne škode - Člen 15(c) - Resna in individualna grožnja za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada - Dokaz)

2009/C 90/06

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Raad van State

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: M. Elgafaji, N. Elgafaji

Tožena stranka: Staatssecretaris van Justitie

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Nederlands Raad van State – Razlaga členov 2(e) in 15(c) Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite – Minimalni standardi v zvezi s pogoji za priznanje statusa begunca – Raven zaščite, ki je taka kot raven zaščite iz člena 3 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, ali, v primeru nikalnega odgovora, merila, ki jih je treba uporabiti za ugotovitev resne in individualne grožnje zaradi samovoljnega nasilja.

Izrek

Člen 15(c) Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite v povezavi s členom 2(e) iste direktive je treba razlagati tako, da:

—	obstoj resne in individualne grožnje za življenje ali osebnost prosilca za subsidiarno zaščito ni odvisen od tega, da zadnji predloži dokaz, da ga posamično zadeva zaradi elementov, ki so značilni za njegove osebne okoliščine;

—

se lahko obstoj te grožnje izjemoma šteje za dokazanega, kadar samovoljno nasilje, ki je značilno za potekajoč oboroženi spopad, po presoji pristojnih nacionalnih organov, ki so zaprošeni za subsidiarno zaščito, ali po presoji sodišč države članice, ki se jim predloži odločba o zavrnitvi te prošnje, doseže tako visoko stopnjo, da obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da se bo civilist, če se vrne v zadevno državo ali, odvisno od primera, v zadevno pokrajino, samo zaradi navzočnosti na tem ozemlju soočil z utemeljenim tveganjem, da utrpi navedeno škodo.

(1) UL C 8, 12.1.2008.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/5

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 17. februarja 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Conseil d'État – Francija) – Commune de Sausheim proti Pierru Azelvandru

(Zadeva C-552/07) (1)

(Direktiva 2001/18/ES - Namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmov - Mesto sproščanja - Zaupnost)

2009/C 90/07

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Conseil d'État

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Commune de Sausheim

Tožena stranka: Pierre Azelvandre

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Conseil d'État (Francija) – Razlaga člena 19 Direktive Sveta 90/220/EGS z dne 23. aprila 1990 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje (UL L 117, str. 15) in člena 4 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2003/4/ES z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju (UL L 41, str. 26) – Pojem „mesto sproščanja“ gensko spremenjenih organizmov (GSO) – Sproščanje, omejeno na določeno katastrsko parcelo ali večje geografsko območje (občino, kanton, departma)? – V prvem primeru možnost zavrniti posredovanje katastrskih podatkov zadevne parcele zaradi varovanja javnega reda in varnosti oseb in premoženja?

Izrek

„Mesto sproščanja“ v smislu člena 25(4), prva alinea, Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS je določeno na podlagi vseh informacij o mestu sproščanja, ki jih je prijavitelj v okviru postopkov iz členov od 6 do 8, 13, 17, 20 ali 23 iste direktive predložil pristojnim organom države članice, na ozemlju katere bo prišlo do tega sproščanja.

2)	Ni se mogoče sklicevati na izjemo glede varovanja javnega reda ali drugih interesov, varovanih z zakonom, da bi nasprotovali posredovanju informacij, navedenih v členu 25(4) Direktive 2001/18.

(1) UL C 37, 9.2.2008.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/5

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 19. februarja 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Corte suprema di cassazione – Italija) – Athesia Druck Srl proti Ministero delle Finanze, Agenzia delle Entrate

(Zadeva C-1/08) (1)

(Šesta direktiva o DDV - Člen 9(2)(e) - Člen 9(3)(b) - Trinajsta direktiva o DDV - Člen 2 - Kraj opravljanja storitve - Oglaševalske storitve - Vračilo DDV - Davčni zastopnik)

2009/C 90/08

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Corte suprema di cassazione

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Athesia Druck Srl

Toženi stranki: Ministero delle Finanze, Agenzia delle Entrate

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Corte suprema di cassazione (Italija) –Razlaga člena 9(2)(e) Direktive 77/388/EGS: Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str.1) – Oglaševalske storitve – Določitev kraja storitve – Storitev, ki jo je opravilo podjetje s sedežem na ozemlju Skupnosti v korist podjetja s sedežem v tretji državi, ki pa ima davčnega zastopnika na ozemlju države članice.

Izrek

Na področju oglaševalskih storitev je kraj opravljanja storitve, kadar ima naročnik storitve sedež zunaj ozemlja Skupnosti, na podlagi člena 9(2)(e) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero, kot je bila spremenjena z Deseto direktivo Sveta 84/386/EGS z dne 31. julija 1984, kraj, kjer ima sedež naročnik. Vendar lahko države članice uporabijo možnost iz člena 9(3)(b) Šeste direktive 77/388, kot je bila spremenjena, s tem da z odstopanjem od navedenega načela štejejo, da je kraj opravljanja storitve na ozemlju zadevne države članice.

Če se uporabi možnost iz člena 9(3)(b) Šeste direktive 77/388, kot je bila spremenjena, se za oglaševalsko storitev, ki jo opravi izvajalec s sedežem v Evropski skupnosti za naročnika s sedežem v tretji državi, ne glede na to, ali je ta naročnik končni ali posredni, šteje, da je bila opravljena v Evropski skupnosti, če se v smislu člena 9(3)(b) Šeste direktive 77/388, kot je bila spremenjena, dejansko uporabi in uživa na ozemlju zadevne države članice. Na področju oglaševalskih storitev gre za tak primer, kadar se oglasi, ki so predmet storitve, razširjajo iz zadevne države članice.

Na podlagi člena 9(3)(b) Šeste direktive 77/388, kot je bila spremenjena, ni mogoče obdavčiti oglaševalskih storitev, ki jih za svoje stranke zagotavlja izvajalec storitev s sedežem zunaj Evropske skupnosti, pa čeprav je bil ta izvajalec posredni naročnik na podlagi prejšnjega opravljanja storitev, ker taka storitev ne spada na področje uporabe člena 9(2)(e) te direktive in splošneje člena 9 navedene direktive v celoti, ki sta določbi, na kateri se izrecno sklicuje člen 9(3)(b) iste direktive.

Obdavčljivost storitve v smislu člena 9(3)(b) Šeste direktive 77/388, kot je bila spremenjena, ne omejuje pravice davčnega zavezanca do vračila DDV, kadar ta izpolnjuje pogoje iz člena 2 Trinajste direktive Sveta 86/560/EGS z dne 17. novembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic glede prometnih davkov – Postopki vračila davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, ki nimajo stalnega prebivališča ali sedeža na ozemlju Skupnosti.

Imenovanje davčnega zastopnika samo po sebi ne vpliva na obdavčljivost ali neobdavčljivost storitev, ki jih prejme ali opravi zastopana oseba.

(1) UL C 64, 8.3.2008.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/6

Sklep Sodišča (tretji senat) z dne 27. novembra 2008 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal Superior de Justicia de Cataluña – Španija) – N.N. Renta SA proti Tribunal Económico-Administrativo Regional de Cataluña (TEARC), Generalidad de Cataluña

(Zadeva C-151/08) (1)

(Člen 104(3) Poslovnika - Šesta direktiva o DDV - Člen 33(1) - Pojem prometnega davka - Davek na prenos premoženja in kolkovina za sklenitev pravnega posla)

2009/C 90/09

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Superior de Justicia de Cataluña

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: N.N. Renta SA

Toženi stranki: Tribunal Económico-Administrativo Regional de Cataluña (TEARC); Generalidad de Cataluña

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Tribunal Superior de Justicia de Cataluña – Razlaga člena 33 Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1) – Pojem „prometni davki“ – Nacionalni davek na prenos premoženja in kolkovina.

Izrek

Člen 33 Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta z dne 16. decembra 1991, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje postopni ali sorazmerni odmeri davka na prenos premoženja ali kolkovine za sklenitev pravnega posla, če se uporabi za sklenitev prodajne pogodbe, ki jo sklene poslovnež, ki se ukvarja z kupovanjem in prodajo nepremičnin ali kupovanjem za naknadno prenovitev ali dajanje v najem.

(1) UL C 158, 21.6.2008.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/7

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) 4. decembra 2008 – Friedrich G. Barth proti Bundesministerium für Wissenschaft und Forschung

(Zadeva C-542/08)

2009/C 90/10

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Friedrich G. Barth

Tožena stranka: Bundesministerium für Wissenschaft und Forschung

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali uporaba določbe o zastaranju, ki predvideva triletni zastaralni rok, za posebne dodatke za delovno dobo, za katere je bil delavec migrant v primeru, kot je ta v postopku v glavni stvari, prikrajšan na podlagi nacionalnega pravnega položaja, ki ni v skladu s pravom Skupnosti, pred sodbo Sodišča Evropskih skupnosti z dne 30. septembra 2003 v zadevi Köbler (C-224/01), pomeni posredno diskriminacijo delavcev migrantov v smislu člena 39 ES in člena 7(1) Uredbe št. 1612/68 EGS ali omejitev prostega pretoka delavcev, ki je zagotovljena v teh določbah?

V primeru pritrdilnega odgovora na prvo vprašanje: Ali člena 39 ES in 7(1) Uredbe št. 1612/68 EGS v primeru, kot je ta v postopku v glavni stvari, nasprotujeta uporabi takšne določbe o zastaranju posebnih dodatkov na delovno dobo, za katere je bil delavec migrant pred izdajo sodbe Sodišča Evropskih skupnosti z dne 30. septembra 2003 v zadevi Köbler (C-224/01) prikrajšan na podlagi nacionalnega pravnega položaja, ki ni v skladu s pravom Skupnosti?

Ali načelo učinkovitosti v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, v zvezi z uveljavitvijo preteklih pravic do posebnih dodatkov na delovno dobo, ki so bile kratene s kršitvijo prava Skupnosti na podlagi jasno izraženih nacionalnih pravnih predpisov, preprečuje uporabo določbe o zastaranju, ki predvideva triletni zastaralni rok?

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/7

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) 15. januarja 2009 – Gudrun Schwemmer proti Agentur für Arbeit Villingen-Schwenningen – Familienkasse

(Zadeva C-16/09)

2009/C 90/11

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesfinanzhof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Gudrun Schwemmer

Tožena stranka: Agentur für Arbeit Villingen-Schwenningen – Familienkasse

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba ureditev v členu 76(2) Uredbe Sveta št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (1) po analogiji uporabiti za člen 10, točka a, Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72 z dne 21. marca 1972 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 (2) v primerih, v katerih tisti od staršev, ki je upravičen, ne zahteva družinskih dodatkov, ki mu pripadajo v državi zaposlitve?

V primeru, da je člen 76(2) Uredbe št. 1408/71 po analogiji treba uporabiti: Na podlagi katerih meril proste presoje lahko nosilec, ki je pristojen za družinske dodatke v državi stalnega prebivališča, uporabi člen 10, točka a, Uredbe št. 574/72 tako, da bi se štelo, kot da so bili dodatki izplačani v državi zaposlitve? Ali se lahko diskrecijska pravica v zvezi z domnevo, da so bili družinski dodatki prejeti v državi zaposlitve, omeji, če upravičenec v državi zaposlitve zavestno ne zaprosi za družinske dodatke, ki mu pripadajo, da bi škodil upravičencem do otroškega dodatka v državi stalnega prebivališča?

(1) UL L 149, str. 2.

(2) UL L 74, str. 1.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/8

Pritožba, ki jo je vložila ecoblue AG 19. januarja 2009 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (prvi senat), razglašeno 12. novembra 2008 v zadevi T-281/07: ecoblue AG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

(Zadeva C-23/09 P)

2009/C 90/12

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: ecoblue AG (zastopnika: C. Osterrieth, T. Schmitz, odvetnika)

Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), Banco Bilbao Vizcaya Argentaria, SA

Predlogi pritožnice:

Pritožnica Sodišču predlaga:

—	naj razveljavi sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 12. novembra 2008 v zadevi T-281/07;

—	naj razveljavi odločbo prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 25. aprila 2007 (Zadeva R 0844/2006-1) o prijavi za registracijo znamke Skupnosti št. 002871598 „Ecoblue“

—	naj UUNT naloži plačilo stroškov

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica zatrjuje, da je Sodišče prve stopnje napačno uporabilo člen 8(1)(b) Uredbe o znamki Skupnosti, ker nasprotujoči si znamki ne kažeta minimalne stopnje podobnosti, potrebne za to, da bi se lahko ugotovila verjetnost zmede.

Navaja da je Sodišče prve stopnje napačno presodilo da razlikovalni učinek prejšnje znamke, na katerem temelji ugovor, pomeni bistveni del preučitve obstoja verjetnosti zmede. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo tega vidika spora in se je omejilo na primerjavo teh dveh znamk z vidnega, glasovnega in pojmovnega vidika, kot da bi prejšnja znamka imela le povprečno stopnjo razlikovalnega učinka.

Prav tako zatrjuje da Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo pravila, da so potrošniki običajno bolj pozorni na prvi del besed. Ker sta obe besedi „Eco“ in „blue“, enako opisni, bo potrošnik samodejno bolj pozoren na prvo besedo, „Eco“, in s tem razlikoval med tema znamkama.

Poleg tega navaja da je Sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravo s tem ko pojmovnih razlik med tema nasprotujočima si znamkama ni obravnavalo kot najbolj pomembne.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/8

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Court of Appeal (Združeno kraljestvo) 19. januarja 2009 – The Motor Insurers' Bureau proti Helphire (UK) Limited, Angel Assistance Limited

(Zadeva C-26/09)

2009/C 90/13

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

Court of Appeal

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: The Motor Insurers' Bureau

Tožena stranka: Helphire (UK) Limited, Angel Assistance Limited

Vprašanja za predhodno odločanje

Prvo vprašanje

(a)

Kadar nacionalno pravo države članice določa, da stroške, ki jih je imel

oškodovanec v avtomobilski nesreči s poznejšim najemom nadomestnega vozila, krije povzročitelj, ali člen 1(4) Direktive Sveta 84/5/EGS (1) dovoljuje MIB izključitev kakršne koli odgovornosti za te stroške, kadar bo na koncu plačana odškodnina zavarovalcu, ki je izdal polico za zavarovalne primere po nesreči, ki krije stroške najema v primeru, če te ne povrne povzročitelj?

(b)	Če je odgovor na vprašanje 1(a) nikalen, ali je lahko odškodnina, ki jo izplača MIB, omejena s premijo, če obstaja, ki se izplačuje zavarovalcem, ki so plačali stroške najema?

Drugo vprašanje

Če je odgovor na vprašanje 1(a) nikalen:

Ali mora nacionalno sodišče razlagati Uninsured Drivers Agreement (Sporazum o nezavarovanih voznikih) tako, da učinkuje Direktiva v skladu z načeli, ki jih je Sodišče navedlo v sodbi z dne 13. novembra 1990 v zadevi Marleasing proti La Comercial Internacional de Alimentacion (C-106/89, Recueil, str. I-4135)? Povedano drugače, ali „vsi predpisi nacionalnega prava“, na katere se sklicuje tretja alinea točke 120 sodbe Sodišča z dne 5. oktobra 2004 v združenih zadevah Pfeiffer proti Deutsches Rotes Kruz (C-397/01 in C-403/01, ZOdl., str. I-8835), vključujejo sporazum kot je Uninsured Drivers Agreement (Sporazum o nezavarovanih voznikih)?

Tretje vprašanje

Če je odgovor na vprašanje 1(a) nikalen:

Ali ima člen 1(4) Direktive Sveta 84/5/EGS neposredni učinek?

Četrto vprašanje

Če je odgovor na tretje vprašanje pritrdilen:

(a)

Da bi se ugotovilo, ali je organizacija, kakršna je MIB, taka, da bi se v zvezi z njo lahko sklicevalo na določbe Direktive, ki bi lahko imele neposredni učinek:

(i)	Ali so merila, ki jih je določilo Sodišče v sodbi z dne 12. julija 2007 v zadevi Foster proti British Gas (C-188/89, ZOdl., str 1-3313), merila, ki jih je treba upoštevati pri tem ugotavljanju?

(ii)	Če je treba pri ugotavljanju upoštevati nekatera (vendar ne vsa) od teh meril in/ali dodatnih meril, katera merila je treba pri ugotavljanju upoštevati?

(b)	Ali lahko le nacionalno sodišče odloča o tem, ali organizacija izpolnjuje upoštevna merila?

(c)	Ali organizacija, kot je MIB izpolnjuje merila, tako, da bi se v zvezi z njo lahko sklicevalo na določbe Direktive, ki imajo neposredni učinek?

(1) Druga direktiva Sveta (84/5/EGS) z dne 30. decembra 1983 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (UL L 8, str. 17).

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/9

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 26. januarja 2009 vložilo Gerechtshof Amsterdam (Nizozemska) – Oracle Nederland BV proti Inspecteur der Belastingdienst Utrecht-Gooi/kantoor Utrecht

(Zadeva C-33/09)

2009/C 90/14

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Gerechtshof Amsterdam

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Oracle Nederland BV

Tožena stranka: Inspecteur der Belastingdienst Utrecht-Gooi/kantoor Utrecht

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 11(4) Druge direktive (1) in člen 17(6) Šeste direktive (2) razlagati tako, da je država članica, ki je želela uporabiti v teh členih določeno možnost (ohraniti) izključitev odbitka vstopnega davka za kategorije izdatkov, ki so opisani kot izdatki za:

—	„zagotavljanje hrane in pijače osebju podjetnika“;

—	„dajanje promocijskih daril ali dajanje drugih daril tistim, ki – če se jim obračuna ali bi se jim obračunal prometni davek – niso upravičeni do odbitka v celoti ali v obsežnem delu“;

—	„zagotavljanje namestitve osebju podjetnika“;

—	„omogočanje dejavnosti za sprostitev osebja podjetnika“

izpolnila pogoj, da opredeli kategorijo zadosti določenega blaga in storitev?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen za eno od navedenih kategorij, ali člena 6(2) ter 17(2) in (6) Šeste direktive dopuščata nacionalno zakonodajno ureditev, kakršna je v obravnavanem primeru, ki je veljala pred začetkom veljavnosti te direktive in na podlagi katere davčni zavezanec prometnega davka, ki je bil plačan ob pridobitvi določenega blaga in storitev, ker se je za to obračunalo plačilo vključno s prometnim davkom, ne more odbiti v celoti, temveč le do zneska davka, ki se dolguje za to storitev?

Če je tako glede „zagotavljanja hrane in pijače“ izpolnjen pogoj, da se opredeli kategorija zadosti določenega blaga in storitev, ali člen 17(6) Šeste direktive nasprotuje spremembi obstoječe izključitve odbitka vstopnega davka, glede katere se domneva, da je domet izključitve načeloma omejen, pri čemer pa ni mogoče izključiti, da se v posamičnem primeru v posamičnem letu, in sicer s pavšalnostjo spremenjene ureditve, razširi področje uporabe omejitve dobitka?

(1) Druga direktiva Sveta 67/228/EGS z dne 11. aprila 1967 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Struktura in postopek uporabe skupnega sistema davka na dodano vrednost (UL L 71, str. 1303).

(2) Šesta direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1).

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/10

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal du travail de Bruxelles (Belgija) 26. januarja 2009 – Gerardo Ruiz Zambrano proti Office national de l’emploi (ONEM)

(Zadeva C-34/09)

2009/C 90/15

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal du travail de Bruxelles (Belgija)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Gerardo Ruiz Zambrano

Tožena stranka: Office national de l’emploi (ONEM)

Vprašanja za predhodno odločanje

1)	„Ali eden ali več členov 12, 17 in 18 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, branih ločeno ali skupaj, podeljuje državljanu Unije pravico do prebivanja na ozemlju države članice, katere državljanstvo ima, neodvisno od njegovega predhodnega izvajanja pravice do gibanja na ozemlju držav članic?

Ali je treba člene 12, 17 in 18 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti v povezavi z določbami členov 21, 24 in 34 Listine o temeljnih pravicah (ki jo je sprejel Evropski svet na zasedanju v Nici 7. decembra 2000 in ki je v sedanji različici objavljena v UL 2007, C 301) razlagati tako, da pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki jo brez diskriminacije na podlagi državljanstva priznavajo vsem državljanom Unije, če je državljan majhen mladoletni otrok, ki ga vzdržuje prednik, državljan tretje države, pomeni, da mora biti temu otroku zagotovljena pravica do prebivanja na ozemlju države članice, v kateri prebiva in katere državljanstvo ima, neodvisno od tega, ali sam ali prek svojega zakonitega zastopnika predhodno izvaja pravico do gibanja, pri čemer se tej pravici do prebivanja pridružuje polni učinek, katerega nujnost je priznala sodna praksa Skupnosti (sodba z dne 19. oktobra 2004 v zadevi Zhu in Chen (C-200/02)), s tem ko je bila predniku, državljanu tretje države, ki vzdržuje tega otroka ter ima zadostna sredstva in zdravstveno zavarovanje, podeljena sekundarna pravica do prebivanja, do katere bi bil ta državljan tretje države upravičen, če bi bil mladoletni otrok, ki ga vzdržuje, državljan Unije brez državljanstva države članice, v kateri prebiva?

Ali je treba člene 12, 17 in 18 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti v povezavi z določbami členov 21, 24 in 34 Listine o temeljnih pravicah razlagati tako, da mora pravica mladoletnega otroka, ki je državljan države članice, do prebivanja na ozemlju, na katerem prebiva, vključevati odobritev oprostitve delovnega dovoljenja predniku, državljanu tretje države, ki tega mladoletnega otroka vzdržuje in ki – če se v notranjem pravu države članice, v kateri prebiva, ne bi zahtevalo delovno dovoljenje – z opravljanjem plačanega dela, iz katerega plačuje prispevke za socialno varnost v tej državi, izpolnjuje pogoj zadostnih sredstev in zdravstvenega zavarovanja, da bi pravica tega otroka do prebivanja imela polni učinek, ki ga je sodna praksa Skupnosti (sodba z dne 19. oktobra 2004 v zadevi Zhu in Chen (C-200/02)) priznala mladoletnemu otroku, evropskemu državljanu, ki ima državljanstvo druge države članice, kot je tista, v kateri prebiva, in ga vzdržuje prednik, državljan tretje države?“

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/11

Pritožba, ki jo je Société des plantations de Mbanga SA (SPM) 30. januarja 2009 vložila zoper sodbo Sodišča prve stopnje (osmi senat), razglašeno 13. novembra 2008 v zadevi SPM proti Svetu in Komisiji, T-128/05

(Zadeva C-39/09 P)

2009/C 90/16

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnica: Société des plantations de Mbanga SA (SPM) (zastopnik: A. Farache, odvetnik)

Drugi stranki v postopku: Svet Evropske unije in Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnice:

—

primarno:

—	delna razveljavitev sodbe Sodišča prve stopnje;

—	naložitev Komisiji stroškov postopka obeh stopenj, vključno s stroški tožeče stranke;

—

podredno:

—	vrnitev zadeve Sodišču prve stopnje v novo odločanje in za določitev zneska odškodnine.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v podporo pritožbi navaja dva pritožbena razloga.

S prvim pritožbenim razlogom zatrjuje, da Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo prava, s tem ko naj bi presodilo, da ureditev Skupnosti glede uvoza banan ne krši očitno in resno načela ohranitve dejanske konkurence – načela, ki naj bi po mnenju pritožnice bilo pravno pravilo, ki posameznikom podeljuje pravice.

V zvezi s tem pritožnica navaja, prvič, da Sodišče prve stopnje ni upoštevalo ciljev konkurence, saj naj bi svojo sodbo oprlo zgolj na splošne cilje, ki se jih zasleduje v okviru skupne organizacije trga v sektorju banan. Drugič, pritožnica navaja, da je Sodišče prve stopnje nepravilno razlagalo zvezo med ureditvijo Skupnosti in protikonkurenčnimi ravnanji, s tem ko naj bi zavrnilo, da določbe Skupnosti omogočajo – prek uvoznih potrdil – pridobitev gospodarskih koristi določenim privilegiranim gospodarskim subjektom, katerih položaj na trgu naj bi bil zaradi obstoječih pravil okrepljen.

Z drugim pritožbenim razlogom pritožnica zatrjuje, da je Sodišče prve stopnje kršilo splošna pravna načela in zlasti načelo dobre uprave, s tem ko naj bi presodilo, da slednje načelo samo po sebi ni pravno pravilo, ki posameznikom podeljuje pravice. Vendar naj bi to načelo sodna praksa večkrat potrdila in naj bi v obravnavani zadevi Komisijo zavezovalo, da upošteva poseben položaj trga in pridelovalcev, ki na podlagi ureditve Skupnosti ne morejo postati dobavitelji.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/11

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo VAT and Duties Tribunal, Manchester (Združeno kraljestvo) 29. januarja 2009 – Astra Zeneca UK Limited proti Commissioners for Her Majesty's Revenue and Customs

(Zadeva C-40/09)

2009/C 90/17

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

VAT and Duties Tribunal, Manchester

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Astra Zeneca UK Limited

Tožena stranka: Commissioners for Her Majesty's Revenue and Customs

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je v okoliščinah te zadeve, v katerih lahko zaposleni pod pogoji njegove ali njene pogodbe o zaposlitvi izbere, da del svoje plače prejme v vrednostnem bonu, člen 2(1) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS (1) (zdaj člen 2(1)(c) Glavne direktive o DDV) treba razlagati tako, da pomeni zagotovitev tega bona zaposlenemu s strani delodajalca opravljanje storitev za plačilo?

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali je treba člen 6(2)(b) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS (zdaj člen 26(1)(b)) razlagati tako, da je zagotovitev bona zaposlenemu s strani delodajalca v skladu s pogodbo o zaposlitvi treba obravnavati kot opravljanje storitev, v okoliščinah, v katerih mora zaposleni uporabiti bon za svoje zasebne namene?

Če zagotovitev bona ni ne opravljanje storitev za plačilo v smislu člena 2(1) ne opravljanje storitev v skladu s členom 6(2)(b), ali je treba člen 17(2) (zdaj člen 168) razlagati tako, da dovoljuje delodajalcu, da dobi nazaj davek na dodano vrednost, ki izhaja iz nabave in zagotovitve bona zaposlenemu v skladu s pogodbo o zaposlitvi, v okoliščinah, v katerih mora zaposleni uporabiti bon za svoje zasebne namene?

(1) Šesta direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, 13.6.1977, str. 1).

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/12

Tožba, vložena 30. januarja 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Estoniji

(Zadeva C-46/09)

2009/C 90/18

Jezik postopka: estonščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: E. Randvere in K. Simonsson, zastopnika)

Tožena stranka: Republika Estonija

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Republika Estonija, ker ni pravilno v nacionalno pravo prenesla določb Direktive 2000/59/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2000 o pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora, ni izpolnila obveznosti iz člena 11 Direktive 2000/59/ES;

—	Republiki Estoniji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Iz člena 11(2)(a) Direktive 2000/59 izhaja, da je Republika Estonija dolžna določiti merila za izbiro ladij, razen ribiških plovil in plovil za rekreacijo, registriranih za prevoz največ 12 potnikov, za inšpekcijski pregled.

Člen 11(2)(c) Direktive 2000/59 določa, da mora pristojni organ, če ni zadovoljen z rezultati inšpekcijskega pregleda, zagotoviti, da ladja ne zapusti pristanišča, dokler ni oddala ladijskih odpadkov in ostankov tovora v pristaniške sprejemne zmogljivosti v skladu s členoma 7 in 10.

Republika Estonija je napovedala, da namerava dopolniti estonsko zakonodajo zaradi pravilnega prenosa teh določb Direktive. Komisija nima podatkov v zvezi s sprejetjem teh sprememb.

(1) UL L 332, str. 81.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/12

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Stockholms tingsrätt 6. februarja 2009 – Konkurrensverket proti TeliaSonera Sverige AB

(Zadeva C-52/09)

2009/C 90/19

Jezik postopka: švedščina

Predložitveno sodišče

Stockholms tingsrätt

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Konkurrensverket

Intervenientka: Tele2 Sverige Aktiebolag

Tožena stranka: TeliaSonera Sverige AB

Vprašanja za predhodno odločanje

1)	Pod katerimi pogoji lahko obstaja kršitev člena 82 ES, ki temelji na razliki med ceno, po kateri vertikalno integrirano podjetje posredniške storitve ADSL prodaja svojim konkurentom, in ceno, po kateri te storitve prodaja končnim uporabnikom?

2)	Ali je treba za odgovor na prvo vprašanje upoštevati le cene, ki jih za svoje končne uporabnike uporablja prevladujoče podjetje, ali je treba upoštevati tudi cene, ki jih imajo na trgu končnih uporabnikov njegovi konkurenti?

3)	Ali je dejstvo, da prevladujoče podjetje ni zakonsko zavezano ponujati posredniške storitve, temveč je to storilo prostovoljno, pomembno za odgovor na prvo vprašanje?

4)	Ali je za to, da bi se ravnanje, opisano v prvem vprašanju, štelo za nezakonito, treba, da ima omejujoče učinke na konkurenco, in če jih ima, kako je te učinke mogoče ugotoviti?

5)	Ali stopnja prevlade prevladujočega podjetja na trgu vpliva na odgovor na prvo vprašanje?

6)	Ali je za to, da bi se ravnanje iz prvega vprašanja štelo za nezakonito, treba, da ima podjetje, ki tako ravna, prevladujoči položaj tako na trgu posredniških storitev kot na trgu končnih uporabnikov?

7)	Ali je za to, da bi se ravnanje iz prvega vprašanja štelo za nezakonito, treba, da je proizvod oziroma storitev, ki jo na trgu posredniških storitev ponuja prevladujoče podjetje, za konkurente nujna?

8)	Ali dejstvo, da gre za dobavo novi stranki, vpliva na odgovor na prvo vprašanje?

9)	Ali mora za to, da bi se ravnanje iz prvega vprašanja štelo za nezakonito, prevladujoče podjetje imeti možnost, da izravna svoje izgube?

10)	Ali dejstvo, da gre za novo tehnologijo na trgu, ki zahteva velike naložbe, na primer zaradi razumnih uvedbenih stroškov in morebitne nujnosti prodaje z izgubo v fazi uvedbe, vpliva na odgovor na prvo vprašanje?

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/13

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo House of Lords (Združeno kraljestvo) 6. februarja 2009 – Commissioners for Her Majesty's Revenue and Customs proti Loyalty Management UK Limited

(Zadeva C-53/09)

2009/C 90/20

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

House of Lords

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: Commissioners for Her Majesty's Revenue and Customs

Nasprotna stranka: Loyalty Management UK Limited

Vprašanja za predhodno odločanje

„Kadar davčni zavezanec („spodbujevalec“) opravlja gospodarsko dejavnost v zvezi z vodenjem večpartnerskega programa zvestobe strank („program“), na podlagi katerega spodbujevalec sklene različne sporazume:

i)	sporazume z različnimi družbami, imenovanimi „sponzorji“, na podlagi katerih sponzorji izdajo „točke“ strankam sponzorjev („zbiralci“), ki od teh kupijo blago ali storitve in sponzorji plačajo spodbujevalcu;

ii)	sporazume z zbiralci, v katerih so določbe kot npr. ko zbiralci kupijo blago in/ali storitve od sponzorjev, bodo prvi prejeli točke, ki jih lahko nato unovčijo za blago in/ali storitve; in

iii)

sporazume z različnimi družbami (imenovanimi „unovčevalci“), na podlagi katerih se te med drugim strinjajo, da bodo zbiralcem priskrbele blago in/ali storitve po ceni, ki je nižja od tiste, ki bi jo drugače plačali, oziroma brez denarnega plačila, kadar zbiralec unovči točke in v zameno spodbujevalec plača „strošek storitve“, ki se ga izračuna glede na točke, ki so se v upoštevnem obdobju unovčile pri tem unovčevalcu.

1.	Kako je treba razlagati člene 14, 24 in 73 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 (1) (nekdanji členi 5, 6 in 11(A)(1)(a) Direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 (2)), kadar unovčevalec prejme plačilo od spodbujevalca?

Ali je treba te določbe razlagati zlasti tako, da se takšna plačila, ki jih unovčevalec prejme od spodbujevalca, štejejo za plačilo:

a)	le za opravljanje storitev unovčevalca za spodbujevalca; ali

b)	le za dobavo blaga in/ali opravljanje storitev za zbiralce s strani unovčevalcev; ali

c)	delno za opravljanje storitev unovčevalca za spodbujevalca in delno za dobavo blaga in/ali opravljanje storitev za zbiralce s strani unovčevalcev?

Če se na drugo vprašanje odgovori s točko (c), tako da se strošek storitve šteje, da so unovčevalci dobavili blago oziroma opravili storitev za spodbujevalca in za zbiralca, katera so merila zakonodaje Skupnosti, na podlagi katerih se določi razdelitev stroška, kot je strošek storitve, med to opravljanje storitev ter dobavo blaga in/ali opravljanje storitev?“

(1) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1).

(2) Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1).

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/14

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je House of Lords (Združeno kraljestvo) 9. februarja 2009 – Commissioners for Her Majesty's Revenue and Customs proti Baxi Group Limited

(Zadeva C-55/09)

2009/C 90/21

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

House of Lords

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: Commissioners for Her Majesty's Revenue and Customs

Nasprotna stranka: Baxi Group Limited

Vprašanja za predhodno odločanje

„Kadar

A	davčni zavezanec opravlja gospodarsko dejavnost v zvezi s spodbujanjem programa, ki ga vodi družba za oglaševanje in trženje ter v okviru katerega se strankam davčnega zavezanca pripisujejo točke v zvezi z blagom, ki ga stranke kupijo od davčnega zavezanca;

B	stranke točke unovčijo tako, da od družbe za oglaševanje in trženje brezplačno dobijo nagrado;

se je davčni zavezanec s to družbo dogovoril, da ji bo plačal predlagano maloprodajno ceno nagrade:

1.	Kako je treba razlagati člene 14, 24, 73 in 168 Direktive o DDV (1) (nekdanji členi 5, 6, 11(A)(1)(a) in 17(2) Šeste direktive (2)) v zvezi s plačili, ki jih druga družba prejme od davčnega zavezanca?

Ali je treba te določbe razlagati zlasti tako, da se plačila, ki jih druga družba prejme od davčnega zavezanca, štejejo za plačilo:

a)	le za opravljanje storitev druge družbe za davčnega zavezanca;

b)	tretje osebe le za dobavo blaga, ki jo za stranke opravi druga družba;

c)	delno za opravljanje storitev druge družbe za davčnega zavezanca in delno za dobavo blaga, ki jo za stranke opravi druga družba; ali

d)	tako za opravljanje oglaševalskih in tržnih storitev kot za dobavo blaga kot nagrade, ki jih za davčnega zavezanca opravi druga družba?

Če se na drugo vprašanje odgovori tako, da se glede dobave blaga strankam, ki jo opravi druga družba, ta plačila štejejo delno za plačila storitev druge družbe za davčnega zavezanca in delno za plačila tretje osebe od davčnega zavezanca drugi družbi, katera so merila zakonodaje Skupnosti, na podlagi katerih se določi razdelitev plačila med opravljanje storitev in dobavo?“

(1) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1).

(2) Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1).

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/15

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale Amministrativo Regionale della Campania (Italija) 11. februarja 2009 – Lucio Rubano proti Regione Campania, Comune di Cusano Mutri

(Zadeva C-60/09)

2009/C 90/23

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale Amministrativo Regionale della Campania

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Lucio Rubano

Tožena stranka: Regione Campania, Comune di Cusano Mutri

Vprašanji za predhodno odločanje

1.	Ali je obstoj ene same lekarne v občinah z manj kot štiri tisoč prebivalci v skladu s členoma 152 in 153 ES?

Ali so pogoji, v skladu s katerimi je odprtje druge lekarne v občinah z več kot štiri tisoč prebivalci mogoče le, če dosega presežno število prebivalcev vsaj 50 odstotkov števila, opredeljenega kot merilo, če je druga lekarna od obstoječe lekarne oddaljena vsaj tri tisoč metrov, če so podane posebne potrebe po preskrbi z zdravili glede na naravno-geografske razmere in prometno dostopnost, o katerih presodijo bodisi zdravstvene enote (lokalna zdravstvena podjetja) bodisi lokalna poklicna zbornica ali upravni organi, pristojni za organizacijo in nadzor nad izvajanjem lekarniških storitev, v skladu s členoma 152 in 153 ES?

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/15

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court of Justice (Anglija & Wales), Queen's Bench Division (Administrative Court) (Združeno kraljestvo) 13. februarja 2009 – Association of the British Pharmaceutical Industry proti Medicines and Healthcare Products Regulatory Agency

(Zadeva C-62/09)

2009/C 90/24

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

High Court of Justice (Anglija & Wales), Queen's Bench Division (Administrative Court)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Association of the British Pharmaceutical Industry

Tožena stranka: Medicines and Healthcare Products Regulatory Agency

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali člen 94(1) Direktive 2001/83/ES (1) nasprotuje, da oseba javnega prava, ki je del nacionalnega javnega zdravstva, zato da bi poskusila znižati svoje skupne izdatke za zdravila uveljavi shemo, ki zdravniškim ordinacijam ponuja finančne spodbude (ki lahko nato zagotovijo finančno korist zdravniku, ki predpiše zdravilo) za predpisovanje določenega poimensko določenega zdravila, ki ga podpira shema spodbud, ki je bodisi:

(a)	drugačno zdravilo na recept, kot je zdravilo, ki ga je zdravnik predhodno predpisal pacientu; ali

(b)	drugačno zdravilo na recept, kot je tisto, ki bi se lahko sicer predpisalo pacientu, če ne bi bilo sheme spodbud,

kadar je tako drugačno zdravilo na recept iz iste terapevtske skupine zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje določene bolezni pacienta.

(1) Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, str. 67).

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/16

Tožba, vložena 13. februarja 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki

(Zadeva C-64/09)

2009/C 90/25

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: P. Oliver in J.-B. Laignelot, zastopnika)

Tožena stranka: Francoska republika

Predloga tožeče stranke:

—

ugotovi naj se da Francoska republika, s tem da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za pravilen in popoln prenos člena 2, točka 13, člena 4(2)(a), člena 5(3) in (4), člena 6(3), člena 7(1) in člena 8(3) Direktive 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih (1), ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

—	Francoski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija v utemeljitev tožbe navaja sedem nepravilnosti pri prenosu nekaterih določb Direktive 2000/53/ES v francosko pravo.

Tožeča stranka najprej navaja, da prenos definicije iz člena 2, točka 13, glede „informacij o razstavljanju“ izrabljenih vozil ni bil zagotovljen dovolj jasno in natančno, ker naj bi ustrezna nacionalna določba imela očitno bolj omejevalni obseg kot je obseg direktive in naj bi se s tem predvsem opustila povezava s ciljem, ki ga je naznanil zakonodajalec Skupnosti glede primernega in skladnega ravnanja z okoljem.

Tožeča stranka meni da naj bi prepozen prenos člena 4(2)(a) povzročil to, da so bila še osemnajst mesecev na trgu prisotna vozila, materiali in sestavni deli, ki, razen dopustnih primerov, vsebujejo svinec, živo srebro, kadmij ali šestvalenten krom, ker naj bi se upoštevne nacionalne določbe uporabljale le za vozila, katerih tip je bil odobren od 31. decembra 2004, čeprav je v členu 4(2)(a) Direktive naveden datum 1. julij 2003.

Tožeča stranka tudi navaja da postopek, ki ga člen 5(3) določa glede izdaje potrdila o uničenju izrabljenega vozila, ni bil pravilno vključen v francosko pravo, kar bi lahko povzročilo zmedo, zlasti za lastnike vozil iz drugih držav članic. Komisija v zvezi s tem še zlasti graja dejstvo, da potrdilo o uničenju ni bilo izdano v trenutku predaje vozila ampak šele po njegovem fizičnem uničenju in da navedeno potrdilo ni izdano imetniku izrabljenega vozila ampak odgovorni osebi oddelka, kjer je bilo vozilo registrirano.

Komisija na četrtem mestu navaja prenos člena 5(4), ki naj bi bil v nasprotju z njegovim polnim učinkom, ker naj bi omogočal nekaterim pooblaščenim obratom – odobrenim uničevalcem – da zavrnejo prevzem izrabljenih vozil in naj ne bi določil mehanizma kritja stroškov za te uničevalce.

Poleg tega naj prenos člena 6(3) ne bi upošteval pojma „odstranitev opreme“, ki označuje prvo stopnjo obdelave izrabljenih vozil, in sicer stopnje odstranjevanja delov, ki jih je lažje odstraniti, pred postopkom očiščenja.

Tožeča stranka graja tudi prenos člena 7(1), ker francoski organi spodbujajo recikliranje sestavnih delov vozil „vsakič ko tehnični in ekonomski pogoji to dopuščajo“, čeprav direktiva določa bolj zavezujočo obveznost, in sicer recikliranje „če je to glede na varstvo okolja izvedljivo“.

Nazadnje zatrjuje, da člen 8(3) zavezuje države članice da sprejmejo jasne ukrepe za to da proizvajalci vozil oziroma proizvajalci sestavnih delov predložijo, za vsak nov tip vozila, ki je dan na trg, informacije o njegovem razstavljanju, v obliki priročnikov oziroma preko elektronskih medijev.

(1) UL L 269, str. 34.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/17

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (Nemčija) 16. februarja 2009 – Gebr. Weber GmbH proti Jürgnu Wittmerju

(Zadeva C-65/09)

2009/C 90/26

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Gebr. Weber GmbH

Tožena stranka: Jürgen Wittmer

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba določbe člena 3(3), prvi in drugi pododstavek, Direktive 1999/44/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni zakonski določbi, v skladu s katero prodajalec ob neskladnosti dobavljenega potrošniškega blaga lahko zavrne vrsto sredstva, ki ga zahteva potrošnik, tudi takrat, ko bi mu povzročilo stroške, ki bi bili v primerjavi z vrednostjo, ki bi jo imelo potrošniško blago brez neskladnosti s pogodbo, in pomenom neskladja s pogodbo nesprejemljivi (absolutno nesorazmerni)?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: ali je treba določbe člena 3(2) in (3), tretji pododstavek, zgoraj navedene direktive razlagati tako, da mora prodajalec ob vzpostavitvi skladnosti potrošniškega blaga s pogodbo z zamenjavo blaga nositi stroške odstranitve s pogodbo neskladnega potrošniškega blaga iz stvari, v katero je potrošnik vgradil potrošniško blago v skladu z njegovo vrsto in namenom?

(1) UL L 171, 7.7.1999, str. 12.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/17

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (Republika Litva) 16. februarja 2009 – Kirin Amgen, Inc., proti Lietuvos Respublikos valstybinis patentų biuras

(Zadeva C-66/09)

2009/C 90/27

Jezik postopka: litvanščina

Predložitveno sodišče

Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (Litva)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Kirin Amgen, Inc.

Tožena stranka: Lietuvos Respublikos valstybinis patentų biuras

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali je glede Litve „datum začetka veljavnosti te uredbe“ iz člena 19(2) Uredbe št. 1768/92 treba razumeti kot datum njenega pristopa k Evropski uniji?

2.	V kakšnem razmerju sta, če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, člena 19 in 7 Uredbe št. 1768/92 pri računanju roka šestih mesecev in katerega od teh členov je treba v tem primeru uporabiti?

3.	Ali je odobritev, da se izdelek da na trg v Evropski skupnosti, v Republiki Litvi začela brezpogojno veljati od dneva njenega pristopa k Evropski uniji?

4.	Ali se, če je odgovor na tretje vprašanje pritrdilen, lahko začetek veljavnosti odobritve, da se izdelek da na trg v Skupnosti, enači z njeno izdajo v smislu člena 3(b) Uredbe št. 1768/92?

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/17

Pritožba, ki sta jo vložili Nuova Agricast Srl in Cofra srl 17. februarja 2009 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (prvi senat), razglašeno 2. decembra 2008 v zadevah T-362/05 in T-363/05, Nuova Agricast Srl in drugi proti Komisiji

(Zadeva C-67/09 P)

2009/C 90/28

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Pritožnici: Nuova Agricast Srl, Cofra srl (zastopnik: M. A. Calabrese, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnic

Pritožnici Sodišču predlagata naj:

primarni zahtevek

—	izpodbijano sodbo razveljavi tudi v delu, v katerem je ugotovljeno, da v dopisu z dne 29. maja 2000 ni nikakršnih nepravilnosti in zato tudi po temelju zavrne nasprotno tožbo Komisije;

—	ugotovi in razglasi, da je Komisija z ravnanji, navedenimi v tožbah na prvi stopnji, pri odločanju o vprašanjih iz organizacijskih ukrepov z dne 2. marca 2006 hudo in očitno kršila pravo Skupnosti in pritožnicam povzročila premoženjsko škodo;

—	Sodišču prve stopnje vrne zadevo v ponovno odločanje glede vprašanj, ki niso zajeta v organizacijskih ukrepih z dne 2. marca 2006;

—

in v zvezi s stroški:

i)	Komisiji naloži plačilo stroškov obeh stopenj postopka,

ii)	ali pridrži odločitev o stroških;

oziroma, če meni, da v zadevi ni mogoče odločati po temelju:

podredni zahtevek

—	izpodbijano sodbo razveljavi tudi v delu, v katerem je ugotovljeno, da v dopisu z dne 29. maja 2000 ni nikakršnih nepravilnosti in zato tudi po temelju zavrne nasprotno tožbo Komisije;

—	vrne Sodišču prve stopnje zadevo v ponovno odločanje;

—	pridrži odločitev o stroških.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

PRVI RAZLOG NEZAKONITOSTI: napačna uporaba prava, ker se je upoštevalo, da lahko Komisija odobri shemo, ki je v nasprotju z načeli pravne varnosti, zaupanja v pravo in prepovedi diskriminacije podjetij, ki sodelujejo pri isti shemi pomoči; posledična kršitev člena 87 ES in sodne prakse Skupnosti, ki določa, da postopek iz člena 88 ES ni sredstvo, s katerim se lahko obide ali krši pravila in načela prava Skupnosti in po kateri Komisija ne more odobriti shem, ki kršijo druga pravila in načela prava Skupnosti.

Pritožnici trdita, da je Sodišče prve stopnje s tako razlago Odločbe iz leta 1997, kot izhaja iz točke 81 izpodbijane sodbe, celotno shemo pomoči, ki je bila s to odločbo odobrena, opredelilo za nezdružljivo z načelom pravne varnosti in zaupanja v pravo ter prepovedi diskriminacije, in to zato, ker naj bi po tej razlagi ta shema, ob jasnih zagotovilih podjetjem, ki naj bi prvič sodelovala pri drugem razpisu iz leta 1999 glede dejstva, da bi lahko tudi sama, če bi bilo treba, svoje zahtevke v naslednjem razpisu spremenila, to spremembo onemogočila, kar je logično, saj se po 31. decembru 1999 ta razpis ne bi mogel opraviti, niti če bi bil namenjen le za spremembe. Pritožnici zato sklepata, da bi se s shemo, ob tej razlagi, kršilo ne le načela pravne varnosti in zaupanja v pravo ampak tudi prepovedi diskriminacije, kajti to, kar bi bilo sicer dovoljeno vsem podjetjem, ki bi sodelovala pri prejšnjih razpisih, ne bi bilo dovoljeno le podjetjem, ki bi prvič sodelovala pri drugem razpisu v letu 1999.

DRUGI RAZLOG NEZAKONITOSTI: napačna uporaba prava, ker se ni preverilo ali se lahko razlago, ki je bila podana v zvezi z odločbo o odobritvi iz leta 1997, nadomesti z drugo, s katero bi se spoštovalo zgoraj navedena načela. Posledično je šlo za kršitev sodne prakse, po kateri mora sodnik slednje preveriti in po potrebi nadomestiti.

Pritožnici trdita, da Sodišče prve stopnje ob splošni in abstraktni razlagi sheme, kot je bila odobrena z Odločno iz leta 1997, ni preverilo ali bi lahko bila njegova obrazložitev Odločbe o odobritvi iz leta 1997 nadomeščena z drugo, s katero bi se spoštovala zgoraj navedena načela ter s tem napačno uporabilo pravo, saj je kršilo sodno prakso, po kateri se sekundarno pravilo prava Skupnosti, ob dovoljenih več razlagah, razlaga v korist tisti, ki omogoča, da je pravilo v skladu s Pogodbo ES in ne tisti, s katero se ugotovi, da je nezdružljivo s samo Pogodbo.

TRETJI RAZLOG NEZAKONITOSTI: pritožnici menita, da je izpodbijana sodba v delu (točki 50 in 51) v katerem je ugotovljeno, da v dopisu z dne 29. maja 2000 ni nikakršnih nepravilnosti, napačno obrazložena, da so v njej izkrivljena dejstva in jo je zato treba razveljaviti in tudi po temelju zavrniti nasprotno tožbo Komisije, ki je bila usmerjena k izločitvi iz besedil nekaterih zahtev, ki sta jih predložili pritožnici v zvezi s tem, da je Komisija dopis z dne 29. maja 2000 sestavila lažno, ideološko, tako da se lahko razlaga s smislu, da niti na sestanku z dne 16. maja 2000 italijanske oblasti niso omenile podjetij, ki so sodelovala v kategoriji tretjega natečaja.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/19

Pritožba, ki so jo patentni zastopniki Volker Mergel, Klaus Kampfenkel, Burkart Bill in Andreas Herden vložili 23. februarja 2009 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat), razglašeno 16. decembra 2008 v zadevi T-335/07, Volker Mergel in drugi proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

(Zadeva C-80/09 P)

2009/C 90/29

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožniki: Volker Mergel, Klaus Kampfenkel, Burkart Bill in Andreas Herden (zastopnik: G.P. Friderichs, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predlogi pritožnikov:

—	Sodba drugega senata Sodišča prve stopnje z dne 16. decembra 2008 (št. zadeve: T-335/07-33), ki je bila pritožnikom vročena po telefaksu 18. decembra 2008, naj se razveljavi;

—	odločba četrtega odbora za pritožbe nasprotne stranke z dne 25. junija 2007 (št. pritožbe R0299/2007-4) naj se razveljavi;

—	nasprotni stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Predmet pravnega spora je vprašanje, ali se lahko izraz „Patentconsult“ varuje kot znamka za storitve iz razredov 35, 41 in 42. Sodišče prve stopnje je menilo, da gre pri izrazu „Patentconsult“ za podatek, ki navedene storitve neposredno in konkretno označuje.

Pritožniki utemeljujejo pritožbo z napačno razlago in uporabo člena 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 40/94.

Pritožniki v okviru prvega pritožbenega razloga Sodišču prve stopnje očitajo, da je zadevno znamko napačno opredelilo za neologizem, ki se naj ne bi opazno razlikoval od preprostega seštevka opisnih elementov. Sodišče prve stopnje naj bi neobstoj razlikovalnega učinka zadevne znamke utemeljilo s tem, da znamka „Patentconsult“ sledi običajni strukturi pri podobnih označbah, kot so „patent consulting“ ali „patent consultancy“. Ta opredelitev naj bi bila prav tako napačna, saj naj izraz „Patentconsult“ ne bi sledil ravno običajni, namreč slovnično pravilni strukturi, ampak naj bi od le-te odstopal in tako pomenil izrazit neologizem, pri katerem gre za opazno razliko od preprostega seštevka elementov „patent“ in „consult“.

V okviru drugega pritožbenega razloga pritožniki zatrjujejo, da je Sodišče prve stopnje napačno presodilo, da je znamka „Patentconsult“ izključno opisna. Sodišče prve stopnje naj bi izhajalo iz tega, da je za opisnost nepomembno, ali se lahko za označitev zadevnih storitev uporabljajo drugi izrazi. Vendar pa pritožniki izhajajo iz tega, da je treba za uveljavljanje ohranitve razpoložljivosti uporabiti ravno drug izraz kot „Patentconsult“. Ravno slovnično nepravilen izraz „Patentconsult“ naj ne bi bil primeren.

Pritožniki končno, v okviru tretjega pritožbenega razloga, Sodišču prve stopnje očitajo, da je napačno presodilo, da nista upoštevni prejšnja odločba nasprotne stranke v zvezi z znamko „Netmeeting“ in sodba Sodišča v zadevi C-383/99 P v zvezi z znamko „Baby-dry“. V skladu s to sodbo lahko opazno odstopanje v formulaciji v primerjavi z načinom izražanja, ki se uporablja v običajnem jeziku zadevne javnosti, utemeljuje potreben razlikovalni učinek. To sodno prakso naj bi bilo treba upoštevati zaradi zagotovitve povezanosti in zanesljivosti odločb sodišč Skupnosti.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/19

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Regeringsrätten (Švedska) 26. februarja 2009 – X proti Skatteverket

(Zadeva C-84/09)

2009/C 90/30

Jezik postopka: švedščina

Predložitveno sodišče

Regeringsrätten

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: X

Tožena stranka: Skatteverket

Vprašanja za predhodno odločanje

1)	Ali je treba člena 138 in 20 Direktive Sveta o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1) razlagati tako, da se mora prevoz iz ozemlja države izvora začeti v določenem roku, da bi bila prodaja oproščena davka in se štelo, da je bila opravljena pridobitev znotraj Skupnosti?

2)	Podobno, ali je treba ta člena razlagati tako, da se mora prevoz končati v namembni državi v določenem roku, da bi bila prodaja oproščena davka in se štelo, da je bila opravljena pridobitev znotraj Skupnosti?

3)	Ali bi na odgovora na vprašanji 1 in 2 vplivalo dejstvo, da gre pri pridobitvi za novo prevozno sredstvo in je pridobitelj posameznik, ki v končni fazi namerava prevozno sredstvo uporabljati v določeni državi članici?

4)	V zvezi s pridobitvijo znotraj Skupnosti, v katerem trenutku je treba opraviti presojo, ali je prevozno sredstvo novo v skladu s členom 2(2)(b) Direktive Sveta o skupnem sistemu davka na dodano vrednost?

(1) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/20

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Amtsgericht Schorndorf (Nemčija) 2. marca 2009 – Ingrid Putz proti Medianess Electronics GmbH

(Zadeva C-87/09)

2009/C 90/31

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Amtsgericht Schorndorf

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Ingrid Putz

Tožena stranka: Medianess Electronics GmbH

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba določbe člena 3(2) in (3), tretji pododstavek, Direktive 1999/44/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni zakonski ureditvi, ki določa, da prodajalcu v primeru vzpostavitve skladnosti blaga s pogodbo z zamenjavo blaga ni treba nositi stroškov vgradnje naknadno dobavljenega blaga v stvar, v katero je potrošnik blago, ki ni v skladu s pogodbo, v skladu z njegovo naravo in namenom uporabe vgradil, če vgradnja ni bila kot obveznost določena s prvotno pogodbo?

Ali je treba določbe člena 3(2) in (3), tretji pododstavek, omenjene direktive razlagati tako, da mora prodajalec v primeru vzpostavitve skladnosti blaga s pogodbo z zamenjavo blaga nositi stroške odstranitve blaga, ki ni v skladu s pogodbo, iz stvari, v katero je potrošnik blago v skladu z njegovo naravo in namenom uporabe vgradil?

(1) UL L 171, str. 12.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/20

Pritožba, ki so jo 3. marca 2009 vložile General Química, S.A., Repsol Química, S.A. in Repsol YPF, S.A. zoper sodbo Sodišča prve stopnje (šesti senat), razglašeno 18. decembra 2008 v zadevi General Química in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-85/02

(Zadeva C-90/09 P)

2009/C 90/32

Jezik postopka: španščina

Stranke

Pritožnice: General Química, S.A., Repsol Química, S.A. in Repsol YPF, S.A. (zastopnika: J. M. Jiménez-Laiglesia Oñate in J. Jiménez-Laiglesia Oñate, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnic:

1.	Sodba z dne 18. decembra 2008 v zadevi T–85/06 naj se v delu, v katerem je zavrnjen ničnostni tožbeni razlog, ki temelji na očitni napaki pri presoji in nezadostni utemeljitvi solidarne odgovornosti tožečih strank, razveljavi.

Člena 1(g) in (h) in člena 2(d) Odločbe naj se v delu, v katerem se nanašata na družbi Repsol YPF in Repsol Química kot skupaj z družbo General Química solidarno odgovorni za kršitev člena 81(1) Pogodbe ES, in, podredno, v delu, v katerem se Odločba nanaša na družbo Repsol YPF, razglasita za nična in naj se v obeh primerih primerno zniža naložena kazen.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

S pritožbo se izpodbija zavrnitev tožbenega razloga za razglasitev ničnosti Odločbe, na podlagi katere je bila odgovornost za ravnanje družbe General Química, S.A. pripisana družbama Repsol Química in Repsol YPF. Sodišče prve stopnje je v sodbi napačno uporabilo merilo za ugotavljanje odgovornosti brez povezave z dejanskim stanjem ali okoliščinami zadeve in kršitve, ki jo je storila družba General Química. V sodbi je bila matični družbi zmotno pripisana odgovornost za podružnico na podlagi domneve, da med njima obstaja gospodarska enotnost že zgolj zaradi možnosti ali sposobnosti, ki jo ima matična družba, da odločilno vpliva na svojo podružnico. Prav tako ni utemeljeno – razen s tem, da se o dokazih, ki so navedeni v spisu, ni izreklo ali jih je izkrivilo – zakaj izbrani dokazi dokazujejo obstoj odločilnega vpliva. Poleg tega je napačno uporabljena domneva, ki se je izoblikovala v sodni praksi v primerih, v katerih je matična družba lastnica celotnega osnovnega kapitala, zato je treba obrniti dokazno breme, vsekakor pa ni opredeljeno, kateremu dokaznemu merilu je treba zadostiti, da bi se domneva ovrgla. Na podlagi sodbe ima Komisija neomejeno diskrecijsko pravico glede presoje in vrednotenja dokaznega gradiva, predloženega za ovržbo domneve. Zaradi tega je domneva dejansko neovrgljiva. Prav tako in ne glede na to, da odgovornost družbe Repsol YPF ni posebej določena in ni nesporna, je v sodbi s tem, da se domneva same sposobnosti izvajanja odločilnega vpliva samodejno razširi tudi na najvišjo matično družbo znotraj skupine, storjena napaka. Odgovornost je pripisana skupini družb in ne podjetju kot gospodarski enoti, poleg tega pa gre za odgovornost, ki je neovrgljiva.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/22

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 4. marca 2009 – Tirrenia di Navigazione in drugi proti Komisiji

(Združene zadeve T-265/04, T-292/04, T-504/04) (1)

(„Državne pomoči - Ladijski prevozi - Subvencije, ki so jih italijanski organi namenili regionalnih družbam - Odločba o razglasitvi pomoči deloma združljive in deloma nezdružljive s skupnim trgom - Ničnostna tožba - Dopustnost - Procesno upravičenje - Nove pomoči ali obstoječe pomoči - Obveznost obrazložitve - Člen 48(3) Uredbe (EGS) št. 3577/92“)

2009/C 90/33

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka v zadevi T-265/04: Tirrenia di Navigazione SpA, prej Tirrenia di Navigazione SpA in Adriatica di Navigazione SpA (Neapelj, Italija) (zastopniki: sprva G. Roberti, A. Franchi in G. Bellitti, nato G. Roberti in G. Bellitti, odvetniki)

Tožeče stranke v zadevi T-292/04: Caremar SpA (Neapelj); Toremar SpA (Livorno, Italija); Siremar SpA (Palermo, Italija); in Saremar SpA (Cagliari, Italija) (zastopniki: najprej G. Roberti, A. Franchi in G. Bellitti, nato G. Roberti in G. Bellitti, odvetniki)

Tožeča stranka v zadevi T-504/04: Navigazione Libera del Golfo SpA (Neapelj) (zastopnika: S. Ravenna in A. Abate, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: V. Di Bucci in E. Righini, zastopnika)

Intervenientki v podporo toženi stranki: Caremar SpA (zastopniki: najprej G. Roberti, A. Franchi in G. Bellitti, nato G. Roberti in G. Bellitti, odvetniki); in Italijanska republika (zastopnik: M. Fiorilli, zastopnik)

Predmet

Razglasitev delne ničnosti Odločbe Komisije 2005/163/ES z dne 16. marca 2004 o državnih pomočeh, ki jih je Italija dodelila ladjarskim družbam Adriatica, Caremar, Siremar, Saremar in Toremar (Gruppo Tirrenia) (UL 2005, L 53, str. 29).

Izrek

1)	V zadevah T-265/04 in T-292/04 se Odločba Komisije 2005/163/ES z dne 16. marca 2004 o državnih pomočeh, ki jih je Italija dodelila ladjarskim družbam Adriatica, Caremar, Siremar, Saremar in Toremar (Gruppo Tirrenia), razglasi za nično.

2)	V zadevi T-504/04 je tožba postala brezpredmetna.

3)	V zadevi T-265/04 Komisija poleg lastnih stroškov nosi tudi stroške, ki jih je priglasila družba Tirrenia di Navigazione SpA.

4)	V zadevi T-292/04 Komisija poleg lastnih stroškov nosi tudi stroške, ki so jih priglasile družbe Caremar SpA, Siremar SpA, Saremar SpA in Toremar SpA.

5)	V zadevi T-504/04 Komisija poleg lastnih stroškov nosi tudi stroške, ki jih je priglasila družba Navigazione Libera del Golfo SpA.

6)	V zadevi T-504/04 Italijanska republika in Caremar nosita lastne stroške.

(1) UL C 239, 25.9.2004.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/22

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 10. marca 2009 – Aker Warnow Werft in Kvaerner proti Komisiji

(Zadeva T-68/05) (1)

(„Državne pomoči - Ladjedelništvo - Nekdanja Demokratična republika Nemčija - Pomoči za izravnavo izgub v zvezi s pogodbami o gradnji plovil - Pomoči za konkurenčnost - Neobstoj presežnega plačila“)

2009/C 90/34

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Aker Warnow Werft GmbH (Rostock, Nemčija) in Kvaerner ASA (Oslo, Norveška) (zastopnika: najprej M. Schütte, odvetnik, in B. Immenkamp, solicitor, nato M. Schütte)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: V. Kreuschitz in L. Flynn, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije 2005/374/ES z dne 20. oktobra 2004 o državni pomoči Nemčije ladjedelnici Kvaerner Warnow (UL 2005, L 120, str. 21).

Izrek

1)	Odločba Komisije 2005/374/ES z dne 20. oktobra 2004 o državni pomoči Nemčije ladjedelnici Kvaerner Warnow se razglasi za nično.

2)	Komisija nosi svoje stroške in plača stroške, ki sta jih priglasili družbi Aker Warnow Werft GmbH in Kvaerner ASA.

(1) UL C 106, 30.4.2005.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/23

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 11. marca 2009 – Borax Europe proti Komisiji

(Zadeva T-121/05) (1)

(„Dostop do dokumentov - Uredba (ES) št. 1049/2001 - Dokumenti in zvočni posnetki - Zavrnitev dostopa - Izjema glede varstva zasebnosti in integritete posameznika - Izjema, ki se nanaša na varstvo postopka odločanja“)

2009/C 90/35

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Borax Europe Ltd (Guildford, Združeno kraljestvo) (zastopnika: D. Vandermeersch in K. Nordlander, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: P. Costa de Oliveira in I. Chatzigiannis, zastopnika)

Predmet

Predlog za razveljavitev sklepa generalnega sekretarja Komisije z dne 17. januarja 2005, s katerim je bila zavrnjena zahteva tožeče stranke v zvezi z dostopom do nekaterih dokumentov in zvočnih zapisov srečanja delovne skupine, zadolžene za pripravo 30. prilagajanja na tehnični napredek Direktive Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (UL L 196, str. 1).

Izrek

Sklep generalnega sekretarja Komisije z dne 17. januarja 2005, s katerim je bila zavrnjena zahteva tožeče stranke v zvezi z dostopom do nekaterih dokumentov in zvočnih zapisov srečanja delovne skupine, zadolžene za pripravo 30. prilagajanja na tehnični napredek Direktive Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi, se razveljavi.

2)	Komisiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 143, 11.6.2005.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/23

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 11. marca 2009 – Borax Europe proti Komisiji

(Zadeva T-166/05) (1)

(„Dostop do dokumentov - Uredba (ES) št. 1049/2001 - Dokumenti in zvočni zapisi - Zavrnitev dostopa - Izjema v zvezi z varstvom zasebnosti in integritete posameznika - Izjema v zvezi z varstvom postopka odločanja“)

2009/C 90/36

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Borax Europe Ltd (Guildford, Združeno kraljestvo) (zastopnika: D. Vandermeersch in K. Nordlander, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: P. Costa de Oliveira in I. Chatzigiannis, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti odločbe generalnega sekretarja Komisije z dne 21. februarja 2005, s katero je bil zavrnjen dostop do določenih dokumentov in zvočnih zapisov v okviru tridesete prilagoditve Direktive Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (UL L 196, str. 1) tehničnemu napredku.

Izrek

Odločba generalnega sekretarja Komisije z dne 21. februarja 2005 se razglasi za nično v delu, v katerem je družbi Borax Europe Ltd zavrnjen dostop do posnetkov s sestanka z dne 5. in 6. oktobra 2004, do obeh osnutkov povzetka zapisnika tega sestanka, do trinajstih mnenj izvedencev, do dveh mnenj zastopnikov industrije in do dokumenta, ki ga je predložil danski poročevalec.

2)	Komisiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 155, 25.6.2005.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/24

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 4. marca 2009 – Italija proti Komisiji

(Zadeva T-424/05) (1)

(„Državne pomoči - Ureditev pomoči italijanskih organov v korist določenih naložbenih podjemov za vlaganja v vrednostne papirje, specializirane za skupne naložbe v malo ali srednje kapitalizirane družbe - Odločba, s katero je bila za nezdružljivo s skupnim trgom razglašena državna pomoč - Obveznost obrazložitve - Selektivnost ukrepa - Vpliv na trgovino med državami članicami in izkrivljanje konkurence - Člen 87(3)(c) ES“)

2009/C 90/37

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Italijanska republika (zastopnik: P. Gentili, avvocato dello Stato)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: V. Di Bucci in E. Righini, zastopnika)

Predmet

Razglasitev ničnosti Odločbe Komisije 2006/638/ES z dne 6. septembra 2005 o programu pomoči, ki ga izvaja Italija za nekatere kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, specializirane za delnice majhnih in srednje velikih kapitalskih podjetij na organiziranih trgih (UL L 268, 27.9.2006, str. 1).

Izrek

1)	Tožba se zavrne.

2)	Italijanski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 22, 28.1.2006.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/24

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 4. marca 2009 – Associazione italiana del risparmio gestito in Fineco Asset Management proti Komisiji

(Zadeva T-445/05) (1)

(„Državne pomoči - Program pomoči, ki so ga uvedli italijanski organi za nekatere kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, specializirane za delnice malih in srednje velikih kapitalskih podjetij - Odločba, s katero je bila pomoč razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom - Ničnostna tožba - Neposreden in posamičen vpliv - Dopustnost - Obveznost obrazložitve - Selektivnost ukrepa - Obveznost vračila“)

2009/C 90/38

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeči stranki: Associazione italiana del risparmio gestito (Rim, Italija); in Fineco Asset Management SpA (Rim) (zastopniki: G. Escalar, G. Cipolla in V. Giordano, odvetniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: V. Di Bucci in E. Righini, zastopnika)

Predmet

Izrek

1)	Tožba se zavrne.

2)	Tožečima strankama se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 48, 25.2.2006.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/25

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 10. marca 2009 – Interpipe Niko Tube in Interpipe NTRP proti Svetu

(Zadeva T-249/06) (1)

(„Damping - Uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Hrvaške, Romunije, Rusije in Ukrajine - Izračun normalne vrednosti - Sodelovanje industrije Skupnosti - Prilagoditev - Funkcije, podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije - Enoten gospodarski subjekt - Očitna napaka pri presoji - Ponudba zaveze - Pravice obrambe - Obveznost obrazložitve“)

2009/C 90/39

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Interpipe Nikopolsky Seamless Tubes Plant Niko Tube ZAT (Interpipe Niko Tube ZAT), nekdanja Nikopolsky Seamless Tubes Plant „Niko Tube“ ZAT (Nikopol, Ukrajina); in Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant VAT (Interpipe NTRP VAT), nekdanja Nizhnedneprovsky Tube-Rolling Plant VAT (Dnipropetrovsk, Ukrajina) (zastopnika: najprej H.-G. Kamann in P. Vander Schueren, nato P. Vander Schueren, zastopnika)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopnika: J.-P. Hix, zastopnik, skupaj z G. Berrischem, odvetnik)

Intervenientka v podporo toženi stranki: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: najprej H. van Vliet in T. Scharf, nato H. van Vliet in K. Talabér-Ritz, zastopniki)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti Uredbe Sveta (ES) št. 954/2006 z dne 27. junija 2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Hrvaške, Romunije, Rusije in Ukrajine, o razveljavitvi Uredb Sveta (ES) št. 2320/97 in (ES) št. 348/2000, o zaključku vmesnih pregledov in pregledov zaradi izteka protidampinških dajatev na uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom, med drugim, iz Rusije in Romunije ter o zaključku vmesnih pregledov protidampinških dajatev na uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom, med drugim, iz Rusije in Romunije ter Hrvaške in Ukrajine (UL L 175, str. 4).

Izrek

Člen 1 Uredbe Sveta (ES) št. 954/2006 z dne 27. junija 2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Hrvaške, Romunije, Rusije in Ukrajine, o razveljavitvi Uredb Sveta (ES) št. 2320/97 in (ES) št. 348/2000, o zaključku vmesnih pregledov in pregledov zaradi izteka protidampinških dajatev na uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom, med drugim, iz Rusije in Romunije ter o zaključku vmesnih pregledov protidampinških dajatev na uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom, med drugim, iz Rusije in Romunije ter Hrvaške in Ukrajine se v delu, v katerem protidampinška dajatev, določena za izvoz proizvodov, ki jih izdelujeta družbi Interpipe Nikopolsky Seamless Tubes Plant Niko Tube ZAT (Interpipe Niko Tube ZAT) in Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant VAT (Interpipe NTRP VAT), v Skupnost, presega protidampinško dajatev, ki bi se uporabila, če ne bi bila opravljena prilagoditev izvozne cene zaradi provizije, kadar je prodaja potekala s posredovanjem povezanega trgovca, družbe Sepco SA, razglasi za nično.

2)	V preostalem se tožba zavrne.

3)	Svet nosi svoje stroške in četrtino stroškov, ki so nastali tožečima strankama. Komisija nosi svoje stroške.

(1) UL C 261, 28.10.2006.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/25

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 4. marca 2009 – Professional Tennis Registry proti UUNT – Registro Profesional de Tenis (PTR PROFESSIONAL TENNIS REGISTRY)

(Zadeva T-168/07) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti PTR PROFESSIONAL TENNIS REGISTRY - Prejšnja nacionalna in figurativna znamka Skupnosti RPT Registro Profesional de Tenis, S.L. in prejšnja nacionalna in figurativna znamka RPT European Registry of Professional Tennis - Relativni razlog za zavrnitev - Neobstoj verjetnosti zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94“)

2009/C 90/40

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Professional Tennis Registry, Inc. (Hilton Head Island, Južna Karolina, Združene države) (zastopnika: M. Vanhegan in B. Brandreth, barristers)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (zastopnik: D. Botis, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka pred Sodiščem prve stopnje: Registro Profesional de Tenis, SL (Madrid, Španija) (zastopnik: M. Zarobe, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 28. februarja 2007, kot je bila spremenjena (zadeva R 1050/2005-1), ki se nanaša na postopek z ugovorom med Registro Profesional de Tenis, SL in Professional Tennis Registry, Inc.

Izrek

1.	Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 28. februarja 2007, kot je bila spremenjena (zadeva R 1050/2005 1), se razveljavi.

2.	UUNT nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Professional Tennis Registry, Inc.

3.	Registro Profesional de Tenis, SL nosi svoje stroške.

(1) UL C 170, 21.7.2007.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/26

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 10. marca 2009 – Piccoli proti UUNT (oblika školjke)

(Zadeva T-8/08) (1)

(„Znamka Skupnosti - Prijava tridimenzionalne znamke Skupnosti - Oblika školjke - Absolutni razlog za zavrnitev - Neobstoj razlikovalnega značaja - Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 - Neobstoj razlikovalnega značaja, pridobljenega z rabo - Člen 7(3) Uredbe št. 40/94“)

2009/C 90/41

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: G. M. Piccoli Srl (Alzano Lombardo, Italija) (zastopnika: S. Giudici in S. Caselli, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: L. Rampini, zastopnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT) z dne 28. septembra 2007 (zadeva R 530/2007-1) o registraciji tridimenzionalne znamke, ki predstavlja školjko, kot znamko Skupnosti.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	G. M. Piccoli Srl se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 64, 8.3.2008.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/26

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 18. februarja 2009 – IMS proti Komisiji

(Zadeva T-346/06) (1)

(„Ničnostna in odškodninska tožba - Direktiva 98/37/ES - Stroji, ki imajo oznako ‚CE‘ - Tveganje za varnost ljudi - Nacionalni ukrep prepovedi - Mnenje Komisije, s katerim je bil ukrep razglašen za upravičenega - Ničnostna tožba - Umik izpodbijanega akta - Ustavitev postopka - Odškodninska tožba - Člen 44(1)(c) Poslovnika Sodišča prve stopnje - Nedopustnost“)

2009/C 90/42

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: Industria Masetto Schio Srl (IMS) (Schio, Italija) (zastopnika: F. Colonna in T. Romolotti, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: C. Zadra in D. Lawunmi, zastopnika)

Intervenientka v podporo toženi stranki: Francoska republika (zastopnik: G. de Bergues, zastopnik)

Predmet

Po eni strani, razglasitev ničnosti mnenja Komisije K(2006) 3914 z dne 6. septembra 2006 v zvezi z ukrepom prepovedi določenih mehanskih stiskalnic znamke IMS, ki so ga sprejeli francoski organi, in, po drugi strani, odškodninska tožba zaradi povračila škode, ki naj bi jo tožeča stranka utrpela zaradi sprejetja izpodbijanega akta.

Izrek

1.	Postopek glede predloga za razglasitev ničnosti se ustavi.

2.	V preostalem se tožba zavrže kot nedopustna.

3.	Komisija nosi stroške postopka za izdajo začasne odredbe. V preostalem se Komisiji in družbi Industria Masetto Schio Srl (IMS) naloži vsaki polovico stroškov.

4.	Francoska republika nosi svoje stroške.

(1) UL C 20, 27.1.2007.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/27

Sklep Sodišča prve stopnje z dne 15. januarja 2009 – Braun-Neumann proti Parlamentu

(Zadeva T-306/08 P) (1)

(Pritožba - Javni uslužbenci - Pokojnine - Družinska pokojnina - Plačilo v višini 50 % zaradi obstoja drugega preživelega zakonca - Akt, ki posega v položaj - Prepozna pritožba)

2009/C 90/43

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Kurt-Wolfgang Braun-Neumann (Lohr-sur-le-Main, Nemčija) (zastopnik: P. Ames, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropski parlament (zastopnika: K. Zejdová in S. Seyr, zastopnika)

Predmet

Pritožba zoper sklep Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 23. maja 2008 v zadevi Braun-Neumann proti Parlamentu (F-79/07, še neobjavljen v Zbirki odločb), s katero se predlaga razveljavitev tega sklepa.

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Vsaka stranka nosi stroške, ki jih je priglasila v postopku na tej stopnji.

(1) UL C 247, 27.9.2008.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/27

Tožba, vložena 6. februarja 2009 – Helenska republika proti Komisiji Evropskih skupnosti

(Zadeva T-46/09)

2009/C 90/44

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Helenska republika (zastopniki: V. Kontolaimos, I. Chalkias in S. Charitaki, pravni svetovalci države, in S. Papaïoannou, zakoniti zastopnik vladne pravne službe)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predloga tožeče stranke

—	Izpodbijana odločba naj se razglasi za nično ali spremeni, kot je v tožbi natančneje opredeljeno;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naj se naložijo stroški postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je bila vložena zoper Odločbo Komisije C(2008) 7820 konč. z dne 8. decembra 2008 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) iz financiranja Skupnosti, ki je bila tožeči stranki vročena s dopisom št. SG-Greffe (2008) D 207864/09-12-2008.

Tožeča stranka v utemeljitev svojih trditev navaja dvanajst tožbenih razlogov.

Natančneje, tožeča stranka v okviru prvega tožbenega razloga v zvezi s sektorjem predelave agrumov navaja, da je Komisija glede predlaganih zneskov popravka napačno razlagala in uporabila dokumente Komisije AGRI VI 5330/97, AGRI 61495/2002/REV I in AGRI /60637/2006 (izračun finančnih posledic pri potrditvi obračuna EKUJS – Smernice – Ponavljajoče pomanjkljivosti – Ponovitev), kajti v zvezi s shemo pomoči za predelavo agrumov osnovni nadzor ni izostal in ni bilo ponavljajočih pomanjkljivosti, medtem ko v drugem tožbenem razlogu navaja, da je Komisija napačno presodila dejstva in naložila nesorazmerni finančni popravek, saj je bil nadzor nad upravljanjem in računovodstvom izvajan; izplačilo v gotovini pa je bilo opravljeno le enkrat.

Tožeča stranka s tretjim tožbenim razlogom v zvezi s pomočmi za sektor predelave bombaža navaja pet natančnejših utemeljitev: a) po njenem mnenju je popravek samovoljen in nesorazmeren, saj se niso upoštevale izboljšave sistema in poznejše spremembe sheme pomoči za pridelavo bombaža v letu 2001; b) popravek bi moral biti vsako leto drugačen, ker v teh dveh obdobjih sistem nadzora ni bil enak; c) združljivost sistema pomoči za pridelavo bombaža je bila zagotovljena s SIGC; d) okoljske ukrepe se je pravočasno preverjalo in e) izvajanje pregledov območij (5-odstotkov) na kraju samem je bilo pravočasno in učinkovito.

Tožeča stranka s četrtim tožbenim razlogom v zvezi s premijami za goveje meso navaja, da je izpodbijana odločna pomanjkljiva, ker ni bila sprejeta v razumnem roku, ki je predviden za zaključek potrditvenega postopka in jo je treba razglasiti za nično, saj jo je sprejela institucija, ki ratione temporis ni bila pristojna in/ali ker jo je Komisija sprejela z zlorabo pravic in/ali ker je kršila načelo pravne varnosti držav članic.

Podredno, Helenska republika s petim tožbenim razlogom predlaga, da je treba odločbo Komisije razglasiti za nično, ker glede na skupni dopis o poravnavi in zadnji dopis o pripombah popravke retroaktivno predpisuje.

Helenska republika s šestim tožbenim razlogom zlasti v zvezi z razlogi uvedbe popravkov izpostavlja napačno razlago in uporabo člena 7 Uredbe (ES) št. 1258/1999 (1) in smernic, napačno presojo dejstev in dokazov, napačno presojo dejanskega stanja in pomanjkanje obrazložitve.

S sedmim tožbenim razlogom se v zvezi s sektorjem pridelave oljčnega olja trdi, da je izpodbijana odločba pomanjkljiva, ker ni bila sprejeta v razumnem roku, ki je predviden za zaključek potrditvenega postopka in jo je treba razglasiti za nično, saj jo je sprejela institucija, ki ratione temporis ni bila pristojna in/ali ker jo je Komisija sprejela z zlorabo pravic in/ali ker je kršila načelo pravne varnosti držav članic.

Podredno, z osmim tožbenim razlogom se navaja, da izpodbijana odločba glede na skupni dopis za poravnavo in zadnji dopis o pripombah popravke retroaktivno predpisuje.

Tožeča stranka z devetim tožbenim razlogom zlasti v zvezi z razlogi za uvedbo popravkov navaja, da je treba izpodbijano odločbo razglasiti za nično, zaradi napačne razlage Uredbe (ES) št. 1258/1999 in Uredbe (ES) št. 1663/95 (2), smernic VI/5330/97 in AGRI/61495/2002 in posebnih določb zadevne sheme iz Uredbe (EGS) št. 2261/84 (3) (člen 16), Uredbe (ES) št. 2366/98 (4) (člana 27 in 28), Uredbe (ES) št. 1638/98 (5) (člena 2 in 2a), napačne presoje dejanskega stanja, napačne presoje dejstev, pomanjkljive obrazložitve in kršitve načela sorazmernosti.

Nazadnje, tožeča stranka z desetim tožbenim razlogom v zvezi s prekoračitvijo zgornjih mej finančnih popravkov zaradi zapoznelih plačil trdi, da je treba izpodbijano odločbo v delu, v katerem se nanaša na preiskavo FA/2005/70, razglasiti za nično zaradi kršitve pravil postopka za potrditev proračuna in Uredbe (ES) št. 817/2004 (6) in zaradi pomanjkljive obrazložitve ter kršitve načela sorazmernosti.

Tožeča stranka z enajstim tožbenim razlogom trdi, da je treba odločbo Komisije v zvezi s poglavjem, ki se nanaša na revizijo FA/2006/108, razglasiti za nično, tudi zaradi kršitve pravil potrditvenega postopka, napačne uporabe pravil Uredbe (ES) št. 296/96 (7), napačne presoje dejstev, pomanjkljive obrazložitve in kršitve načela sorazmernosti; z zadnjim, dvanajstim, tožbenim razlogom pa se navaja, da je poglavje izpodbijane odločbe, ki se nanaša na preiskavo FA/2006/137, pomanjkljivo obrazloženo.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 160, str. 103).

(2) Uredba Komisije (ES) št. 1663/95 z dne 7. julija 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 729/70 v zvezi s postopkom za potrditev obračuna Jamstvenega oddelka EKUJS (UL L 158, str. 6).

(3) Uredba Sveta (EGS) št. 2261/84 z dne 17. julija 1984 o določitvi splošnih pravil dodeljevanja pomoči za proizvodnjo oljčnega olja in pomoči organizacijam proizvajalcev oljčnega olja (UL L 208, str. 3).

(4) Uredba Komisije (ES) št. 2366/98 z dne 30. oktobra 1998 o podrobnih pravilih za uporabo sistema proizvodne pomoči za oljčno olje za tržna leta 1998/99, 1999/2000 in 2000/01 (UL L 293, str. 50).

(5) Uredba Sveta (ES) št. 1638/98 z dne 20. julija 1998 o spremembi Uredbe št. 136/66/EGS o vzpostavitvi skupne ureditve trga za olja in masti (UL L 210, 28.7.1998, str. 32).

(6) Uredba Komisije (ES) št. 817/2004 z dne 29. aprila 2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) (UL L 15, str. 31).

(7) Uredba Komisije (ES) št. 296/96 z dne 16. februarja 1996 o podatkih, ki jih morajo posredovati države članice, in o mesečnem knjiženju izdatkov, ki se financirajo iz Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2776/88 (UL L 39, 17.2.1996, str. 5).

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/29

Tožba, vložena 30. januarja 2009 – Evropaïki Dynamiki proti Komisiji

(Zadeva T-49/09)

2009/C 90/45

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE (Atene, Grčija) (zastopnika: N. Korogiannakis in P. Katsimani, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

odločba Komisije, s katero je bila zavrnjena ponudba tožeče stranke v zvezi z javnim natečajem REGIO-A4-2008-01 za „vzdrževanje in razvoj računalniških sistemov generalnega direktorata za regionalno politiko“ (1), in ki je bila tožeči stranki vročena z dopisom z dne 21. novembra 2008, in vse odločbe Komisije, ki v zvezi s tem sledijo, vključno s tisto, s katero je bilo naročilo dodeljeno uspešnemu ponudniku, naj se razglasijo za nične

—	Komisiji naj se naj se naloži, da tožeči stranki povrne škodo, ki ji je nastala zaradi zadevnega postopka oddaje javnega naročila, in sicer v višini 4 520 845,05 EUR;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov, ki jih je tožeča stranka priglasila v zvezi s to tožbo, tudi če bi bila ta tožba zavrnjena.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v obravnavani zadevi predlaga razglasitev ničnosti odločbe tožene stranke, s katero je bila zavrnjena ponudba tožeče stranke v zvezi z javnim natečajem REGIO-A4-2008-01 za „vzdrževanje in razvoj računalniških sistemov generalnega direktorata za regionalno politiko“ in odločbe, s katero je bilo naročilo dodeljeno uspešnemu ponudniku. Tožeča stranka poleg tega predlaga, naj se ji povrne škoda, ki ji je domnevno nastala zaradi postopka javnega naročila.

Tožeča stranka v utemeljitev svojih trditev navaja štiri tožbene razloge.

Prvič, tožeča stranka navaja da je Komisija kršila načelo enakega obravnavanja, po eni strani z naknadno predložitvijo meril, o katerih ponudniki niso bili seznanjeni, in po drugi strani z uporabo diskriminatornega načina ocenjevanja.

Drugič, tožeča stranka navaja da ocenjevalni odbor ni dovolj obrazložil svoje odločitve.

Tretjič, tožeča stranka navaja, da je Komisija storila bistveno kršitev postopka z vključitvijo dodatnega ocenjevalnega odbora.

Četrtič, tožeča stranka zatrjuje, da se je tožena stranka pri oceni njene ponudbe oprla na neutemeljene ugotovitve in domneve, s čimer je storila resno in očitno napako pri presoji ter zlorabila svoja pooblastila.

(1) UL 2008/S 117-155067.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/29

Tožba, vložena 3. februarja 2009 – Ifemy's proti UUNT – Dada & Co Kids (Dada & Co. Kids)

(Zadeva T-50/09)

2009/C 90/46

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Ifemy's Holding GmbH (München, Nemčija) (zastopnik: H.G. Augustinowski, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Dada & Co Kids Srl (Prato, Italija)

Predloga tožeče stranke

—	Odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 27. novembra 2008 v zadevi R 911/2008 4 naj se razveljavi;

—	UUNT naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna znamka Skupnosti: figurativna znamka „Dada & Co. Kids“, za proizvode iz razreda 25

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: tožeča stranka

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: nemška registracija znamke št. 30 114 449 besedne znamke „DADA“ za proizvode iz razreda 25

Odločba oddelka za ugovore: zavrnitev ugovora

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev načel enakega obravnavanja, lojalne konkurencen in vladavine prava, kot so določena v členu 2 in 3 ES ter členih 43 in 80(1) Uredbe Sveta 40/04 in pravil 50(2) in 80(2) Uredbe Komisije št. 2868/95 (1), ker odbor za pritožbe ni razveljavil odločbe oddelka za ugovore, s katero je ta imenoval napačnega prijavitelja in poleg tega, ker je odbor za pritožbe zmotno menil, da je bila tožeči stranki pred oddelkom za ugovore dana možnost predložitve ustreznih dokazov.

(1) Uredba Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti (UL 1995 L 303, str. 1).

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/30

Tožba, vložena 11. februarja 2009 – Cafea proti UUNT – Christian (BEST FARM)

(Zadeva T-53/09)

2009/C 90/47

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Cafea GmbH (Hamburg, Nemčija) (zastopnika: C. Schumann in M. Hartmann, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Dieter Christian (Frankfurt, Nemčija)

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba prvega odbora za pritožbe z dne 27. novembra 2008 v zadevi R 420/2008-1 naj se razveljavi;

—	plačilo stroškov postopka naj se naloži toženi stranki;

—	plačilo stroškov ugovornega in pritožbenega postopka pred Uradom za usklajevanje na notranjem trgu naj se naloži prijavitelju.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Dieter Christian

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „BEST FARM“ za proizvode iz razredov 29, 30, 31 in 32 (prijava št. 3 089 281)

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: tožeča stranka pod svojo prejšnjo firmo KORD Beteiligungsgesellschaft mbH & Co. KG

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: nemška besedna znamka „BESTFORM“ za proizvode in storitve iz razredov 1, 29, 30, 32, 33 in 42 (št. 30 056 334)

Odločba oddelka za ugovore: zavrnitev ugovora

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (1), saj naj med spornimi znamkami ne bi obstajala nevarnost zmede ali vsaj nevarnost povezovanja

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1).

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/30

Tožba, vložena 11. februarja 2009 – XXXLutz Marken proti UUNT – Natura Selection (Linea Natura Natur hat immer Stil)

(Zadeva T-54/09)

2009/C 90/48

Jezik, v katerem je bila vložena tožba: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: XXXLutz Marken GmbH (Wels, Avstrija) (zastopnik: H. Pannen, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Natura Selection SL (Barcelona, Španija)

Predloga tožeče stranke

—	Odločba drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 28. novembra 2008 v zadevi R 1787/2007-2 naj se razveljavi;

—	UUNT naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: figurativna znamka „LineaNatura Natur hat immer Stil“ za proizvode iz razredov 8, 14, 16, 20, 21, 24, 25 in 27 (prijava št. 4 626 693)

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Natura Selection S. L.

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: figurativna znamka „natura selection“ (znamka Skupnosti št. 2 016 384) za proizvode in storitve iz razredov 3, 14, 16, 20, 25, 35, 38, 39 in 42 kot tudi druge znamke Skupnosti in španske znamke, ki vsebujejo besedo „natura“, za proizvode in storitve iz razredov 3, 14, 16, 20, 21, 24, 25, 27, 28, 35, 39 in 42

Odločba oddelka za ugovore: ugoditev ugovoru

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Uredba Sveta (ES) št. 40/94 (1), saj naj med spornimi znamkami ne bi obstajala nevarnost zmede.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1).

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/31

Tožba, vložena 13. februarja 2009 – Saint-Gobain Glass France in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-56/09)

2009/C 90/49

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Saint-Gobain Glass France SA (Courbevoie, Francija), Saint-Gobain Sekurit Deutschland GmbH & Co. KG (Aachen, Nemčija), Saint-Gobain Sekurit France SAS (Thourotte, Francija) (zastopniki: B. van de Walle de Ghelcke, B. Meyring, M. Guillaumond in E. Venot, odvetniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožečih strank (1)

—	Razglasitev ničnosti Odločbe Komisije Evropskih skupnosti C(2008) 6815 konč. z dne 12. novembra 2008 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 ES v zadevi COMP/39.125

—	Avtomobilsko steklo, kot je bila sprejeta z odločbo C(2009) 863 konč. z dne 11. februarja 2009, ki je bila tožečim strankam vročena 13. in 16. februarja 2009, ter obrazložitev v podporo izreku, v delu, v katerem se spremenjena različica te odločbe nanaša na tožeče stranke, ali člena 2 te odločbe;

—	podredno, znižanje globe, naložene v členu 2 različice Odločbe, kot je bila spremenjena z Odločbo C(2009) 863 konč. z dne 11. februarja 2009, ki je bila vročena tožečim strankam 13. in 16. februarja 2009, na ustrezni znesek;

—	naložitev plačila stroškov toženi stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Stranke s tožbo predlagajo delno razglasitev ničnosti odločbe Komisije C(2008) 6815 konč. z dne 12. novembra 2008 v zadevi COMP/39.125 – Avtomobilsko steklo, v kateri je Komisija ugotovila, da so določena podjetja, med njimi tožeče stranke, kršila člen 81(1) ES in člen 53(1) Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru s tem, da so si razdelila pogodbe o dobavi avtomobilskih stekel, in s tem, da so koordinirala svoje cenovne politike ter strategije dobave avtomobilskega stekla na evropski trg.

Tožeče stranke v podporo tožbi navajajo osem tožbenih razlogov:

—	kršitev pravice do neodvisnega in nepristranskega sodišča in domneve nedolžnosti, ker naj bi globo naložil upravni organ s preiskovalnimi in kaznovalnimi pooblastili, in nezakonitost Uredbe št. 1/2003 (2), v delu, v katerem ne določa te pravice do neodvisnega in nepristranskega sodišča;

—	kršitev pravice do izjave tožečih strank, ker Komisija ni obravnavala načina za izračun globe z uporabo smernic na področju glob iz leta 2006 (3) kontradiktorno;

—	kršitev člena 253 ES, ker naj izpodbijana odločba ne bi bila obrazložena v pravno zadostni meri s tem, da naj Komisija ne bi dejansko razložila, na podlagi katerih prodaj je bil v zvezi s kršitvijo izračunan promet;

—	kršitev člena 23(2) Uredbe št. 1/2003 in načela individualizacije kazni ter zloraba pooblastil, saj bi bilo treba za promet tožečih strank uporabiti izključno zgornjo mejo 10 %, brez prometa družbe Compagnie de Saint-Gobain;

—

kršitev načela prepovedi retroaktivnosti za kazni, ker je Komisija retroaktivno uporabila smernice na področju glob 2006, ko je izpodbijano odločbo utemeljila s temi smernicami, kljub dejstvu, da so bile sprejete po koncu kršitve, kar pa naj bi vodilo do bistvenega in nepredvidljivega povečanja glob;

—	kršitev načela sorazmernosti s tem, da je bila naložena pretirana globa, ki je nesorazmerna in je ni mogoče utemeljiti z odvračilnim učinkom;

—	kršitev člena 23 Uredbe št. 1/2003 in nezadostna obrazložitev, ker naj Komisija ne bi imela pravice, da se opre na ponovitvi, ki ju je v izpodbijani odločbi upoštevala, saj naj se nobena od teh dveh določb ne bi nanašala na tožeče stranke;

—	napačna uporaba prava in napaka pri presoji v zvezi z uporabo člena 23(2)(a) in (3) Uredbe št. 1/2003, ker naj Komisija pri izračunu globe ne bi upoštevala tega, da tožeče stranke niso izpodbijale resničnosti dejstev.

(1) Kot so bili spremenjeni po vložitvi tožbe zaradi popravka v izpodbijani odločbi, ki ga je sprejela Komisija.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

(3) Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe (ES) št. 1/2003 (UL C 210, 1.9.2006, str. 2).

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/32

Tožba, vložena 18. februarja 2009 – Soliver proti Komisiji

(Zadeva T-68/09)

2009/C 90/50

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Soliver NV (Roeselare, Belgija) (zastopnika: H. Gilliams in J Bocken, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Razglasitev ničnosti člena 1 sklepa Komisije z dne 12. novembra 2008 v zadevi št. COMP/39.125 – Avtomobilsko steklo v delu, v katerem je v njem določeno, da je bila tožeča stranka udeležena v kršitvi, ugotovljeni v tem sklepu, med 19. novembrom 2001 in 11. marcem 2003;

—	Razglasitev ničnosti člena 2 sklepa Komisije z dne 12. novembra 2008 v zadevi št. COMP/39.125 – Avtomobilsko steklo v delu, v katerem je tožeči stranki z njim naložena globa v višini 4 396 000 eurov;

—	Podredno, bistveno znižanje globe, naložene tožeči stranki;

—	V vsakem primeru naložitev stroškov postopka Komisiji.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V utemeljitev tožbe se tožeča stranka najprej sklicuje na kršitev člena 81 ES in člena 53 EGS, obveznosti obrazložitve in očitno neutemeljeno presojo dejstev. Tožeča stranka navaja, da je v izpodbijanem sklepu neutemeljeno ugotovljeno, da je med 19. novembrom 2001 in 11. marcem 2003 bila udeležena pri kršitvi, kot je ugotovljeno v členu 1 spornega sklepa.

Drugič, tožeča stranka navaja, da ugotovitev o prihodku, kot ga ugotovila Komisija, ni obrazložena, ni v skladu s Smernicami o načinu določanja glob, tožeči stranki ne dopušča, da bi se lahko ustrezno branila, krši domnevo, da je nedolžna in krši načelo enakega obravnavanja.

Tretjič, tožeča stranka navaja, da je bil kršeno načelo enakega obravnavanja, načelo sorazmernosti, Smernice o načinu določanja glob in obveznost obrazložitve. Meni, da je Komisija za izračun osnovnega zneska globe, ki ji je bila naložena, uporabila izrazito previsok odstotek prihodka.

Četrtič, tožeča stranka navaja kršitev načela sorazmernosti, načela enakega obravnavanja in očitno neutemeljeno presojo dejstev, ker je Komisija prihodek pomnožila s številom let, v katerih je tožeča stranka bila udeležena v kršitvi, ki je ugotovljena v členu 1 sklepa.

Petič, tožeča stranka navaja kršitev prepovedi povratne veljave. Meni, da je Komisija Smernice o načinu določanja glob iz leta 2006 (1) uporabila za domnevno kršitev, ki je prenehala že pred sprejetjem teh smernic.

Šestič, tožeča stranka navaja kršitev načela enakega obravnavanja, načela sorazmernosti in očitno neutemeljeno presojo dejstev, ker je Komisija osnovni znesek globe, ki je naložena tožeči stranki, povišala za dodatni znesek v višini 16% prihodka.

Sedmič, tožeča stranka navaja kršitev člena 81 ES in Smernic o načinu določanja glob, ker Komisija pri izračunu globe, ki je bila naložena tožeči stranki, ni upoštevala številnih olajševalnih okoliščin v njeno korist.

(1) Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe (ES) št. 1/2003 (Besedilo velja za EGP) (UL 2006, C 210, str. 2).

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/33

Tožba, vložena 20. februarja 2009 – Provincie Groningen in Provincie Drenthe proti Komisiji

(Zadeva T-69/09)

2009/C 90/51

Jezik postopka: nizozemščina

Stranke

Tožeči stranki: Provincie Groningen (Groningen, Nizozemska) in Provincie Drenthe (Assen, Nizozemska) (zastopnika: C. Dekker in E. Belhadj, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožečih strank

—

Razglasitev ničnosti člena 2 Odločbe Komisije št. C(2008) 8355 z dne 11. decembra 2008 o znižanju pomoči iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki je bila dodeljena na podlagi enotnega programskega dokumenta za regijo Groningen-Drenthe – št. 97.07.13.003 v okviru Cilja 2, v skladu z odločbo Komisije C(1997) 1362 z dne 26. maja 1997 v delu, v katerem se prva odločba nanaša na 2 % pavšalni popravek v višini 1 139 346,24 EUR in v kateri so bili izdatki, ki se jih ne povrne, v celotnem znesku ovrednoteni na 8 441 804 NLG, ter v delu, v katerem se nanaša na ekstrapoliran popravek v višini 5,76% in na popravek v znesku 1 160 456 NLG v povezavi z neoddanimi javnimi naročil v vrednosti, ki ne presega praga, določenega v direktivah o javnih naročilih;

—	naložitev plačila stroškov tega postopka Komisiji.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V utemeljitev tožbe tožeči stranki najprej navajata kršitev člena 24 Uredbe 4253/88 (1), ker je Komisija ekstrapoliran popravek v višini 5,76 % uporabila zaradi ugotovljenih napak in uporabila pavšalni popravek v višini 2 % zaradi neupoštevanja posebnih predpisov o projektih in programih, čeprav navedeni člen ni podlaga za ta popravka.

Drugič, tožeči stranki navajata kršitev členov 28 ES in 49 ES, ker Komisija ni upoštevala, da je treba naročila, katerih vrednost je nižja od praga iz direktiv 93/37/EEG (2), 93/38/EEG (3) in 92/50/EEG (4) o javnih naročili, oddati v skladu z določili o prostem pretoku blaga in storitev le, če je prisoten čezmejni element.

Tretjič, tožeči stranki navajata kršitev načel pravne varnosti in legitimnih pričakovanj, ker je Komisija ugotovila, da se sme naročila v vrednosti, ki ne dosega praga iz direktiv o javnih naročilih, oddati le v skladu z določili o prostem pretoku blaga in storitev, čeprav to med izvajanjem enotnega programskega dokumenta za regijo Groningen-Drenthe v okviru Cilja 2 ni bilo jasno.

Četrtič, tožeči stranki navajata kršitev Pogodbe ES, zlasti člena 211 ES, ker je Komisija zaradi domnevnega neupoštevanja nacionalnih predpisov o projektih uporabila pavšalno znižanje v višini 2 %, čeprav za to ni bila pristojna.

Petič, tožeči stranki navajata kršitev uredb 4253/88 in 2064/97 (5), ker Komisija ni upoštevala, da sta tožeči stranki izpolnili obveznosti glede upravnega in nadzornega sistema.

Šestič, tožeči stranki navajata kršitev načela zaupanja, ker je Komisija pri njiju vzbudila upravičeno pričakovanje, da so bili obstoječi upravni in nadzorni sistem ter druge oblike nadzora zadostne za izpolnitev njunih obveznosti.

Sedmič, tožeči stranki navajata kršitev Uredbe 4253/88, ker je Komisija napačno ugotovila, da projekt „Noord-Zuidroute“ ni bil dokončan pravočasno in da gre za pomanjkljivosti v sistemu za upravljanje in nadzor, zaradi česar se uporabi fiksni popravek v višini 2 %.

Osmič, tožeči stranki navajata kršitev Direktive 93/36/EGS (6), ker je Komisija napačno ugotovila, da so bile v okviru projekta „Waterfabriek Noorder Dierenpark Emmen“ sklenjene pogodbe za dobavo membran in procesno-krmilnega sistema, ki so bile oddane brez kakršnegakoli razpisa, s čimer je bila kršena Direktiva 93/36/EGS, čeprav ta direktiva to v tem primeru dopušča.

Devetič, tožeči stranki navajata kršitev direktiv 92/50/EGS in 93/37/EGS, ker je Komisija napačno ugotovila, da je bila v okviru projekta „Waterfabriek Noorder Dierenpark Emmen“ sklenjena pogodba o projektnem in okvirnem upravljanju, ki je bila oddana brez kakršnegakoli razpisa, s čimer je bila kršena Direktiva 92/50/EGS, čeprav je ta pogodba sestavni del izvedbe gradnje v smislu Direktive 93/37/EGS in je zato ni bilo treba oddati posebej.

Desetič, tožeči stranki navajata kršitev Direktive 93/38/EGS, ker je Komisija napačno ugotovila, da je bila s pogodbo, ki je bila sklenjena v okviru projekta „Centraal Station Groningen“ in se nanaša na najem enot za začasno namestitev, kršena Direktiva 93/38/EGS, čeprav je treba izvršitev te začasne namestitve opredeliti kot „gradnjo“ v smislu Direktive 93/38/EGS.

Enajstič, tožeči stranki navajata kršitev Uredbe 4253/88, ker je Komisija napačno ugotovila, da dodelitev pomoči tehnološkemu centru „Noord-Nederland“ ni v skladu z enotnim programskim dokumentom.

Nazadnje, tožeči stranki navajata kršitev Pogodbe ES in Uredbe 4253/88, ker je Komisija za določitev stopnje ugotovljenih napak neutemeljeno upoštevala ugotovitve glede „Verbouwplan Martinihal Groningen“.

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 o določbah za izvajanje Uredbe (EGS) št. 2052/88 glede koordinacije dejavnosti različnih strukturnih skladov med seboj in z Evropsko investicijsko banko ter drugimi finančnimi instrumenti iz tujine (UL L 374, str. 1).

(2) Direktiva Sveta 93/37/EGS z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil za gradnje (UL L 199, str. 54).

(3) Direktiva Sveta 93/38/EGS z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov naročanja naročnikov v vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem sektorju (UL L 199, str. 84).

(4) Direktiva Sveta 92/50/EGS z dne 18. junija 1992 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev (UL L 209, str. 1).

(5) Uredba Komisije (ES) št. 2064/97 z dne 15. oktobra 1997 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 4253/88 glede finančnega nadzora držav članic pri aktivnostih, ki se sofinancirajo iz Strukturnih skladov (UL L 290, str. 1).

(6) Direktiva Sveta 93/36/EGS z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov oddaje javnih naročil blaga (UL L 199, str. 1).

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/34

Tožba, vložena 19. februarja 2009 – Nizozemska proti Komisiji

(Zadeva T-70/09)

2009/C 90/52

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Kraljevina Nizozemska (zastopnika: C. Wissels in M. Noort, zastopnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

Razglasitev ničnosti dela odločbe Komisije št. C(2008)8355 z dne 11. decembra 2008 o znižanju pomoči iz Evropskega sklada za regionalni razvoj na podlagi enotnega programskega dokumenta za regijo Groningen-Drenthe – št. 97.07.13.003 v okviru Cilja 2 v skladu z odločbo Komisije C(1997)1362 z dne 26. maja 1997 v delu, v katerem se prva odločba nanaša na 2% pavšalni popravek v višini 1 139 346,24 EUR in v katerem so bili izdatki, ki se jih ne povrne, v celotnem znesku ovrednoteni na 1 160 456 NLG; in

—	naložitev plačila stroškov Komisiji.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V utemeljitev tožbe Nizozemska najprej navaja kršitev načela pravne varnosti, ker so državi članici naložene obveznosti s sklicevanjem na sodno prakso Sodišča prve stopnje, ki je bila sprejeta po naložitvi teh obveznosti, ki takrat niso bile jasne, natančne in predvidljive.

Podredno Nizozemska navaja kršitev obveznosti obrazložitve, ker ni bilo natančneje obrazloženo, v čem obstoji čezmejni interes glede obravnavanega projekta, ki je bil oddan brez razpisa in katerega vrednost ne dosega praga, ki je določen v Direktivi o oddaji javnih naročil.

Nazadnje Nizozemska navaja kršitev člena 211 ES, ker je Komisija uporabila pavšalno znižanje 2% zaradi domnevnega neupoštevanja nacionalnih predpisov o projektnih, čeprav je Komisija pristojna samo glede upoštevanja predpisov na ravni Skupnosti.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/34

Tožba, vložena 17. februarja 2009 – hofherr communikation proti UUNT (NATURE WATCH)

(Zadeva T-77/09)

2009/C 90/53

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: hofherr communikation GmbH (Innsbruck, Avstrija) (zastopnik: S. Warbek, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 4. decembra 2008 v zadevi R 1410/2008-1 naj se razveljavi in dovoli naj se registracija prijavljene znamke; in

—	UUNT naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „NATURE WATCH“ za proizvode in storitve iz razredov 9, 39, 41 in 43 – mednarodna registracija št. WOO 957 541

Odločba preizkuševalca: zavrnitev registracija prijavljene znamke kot znamke Skupnosti se zavrne

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 7(1)(b) in 7(1)(c) Uredbe Sveta št. 40/94, ker naj bi odbor za pritožbe napačno ugotovil, da je prijavljena znamka opisna in da poleg tega nima razlikovalnega učinka

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/35

Tožba, vložena 20. februarja 2009 – Chalk proti UUNT – Reformed Spirits Company Holdings (CRAIC)

(Zadeva T-83/09)

2009/C 90/54

Jezik, v katerem je bila vložena tožba: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: David Chalk (Canterbury, Združeno kraljestvo) (zastopniki: C. Balme, W. James in M. Gilbert, solicitors in S. Malynicz, barrister)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT: Reformed Spirits Company Holdings Ltd (St Helier, Jersey)

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 13. novembra 2008 v zadevi R 1888/2007–2 naj se razveljavi;

—	drugo stranko pred odborom za pritožbe naj se izbriše iz registra UUNT in dovoli naj se vpis tožeče stranke kot imetnika znamke Skupnosti št. 2 245 306 po tem, ko jo je družba Arthur Crack Limited 21. januarja 2006 prenesla na tožečo stranko;

—	podredno, zadevo naj se vrne nazaj odboru za pritožbe, da bo odločil ob upoštevanju ugotovitev Sodišča prve stopnje;

—	UUNT in drugi stranki v postopku pred odborom za pritožbe naj se sorazmerno z njeno intervencijo v tem postopku naloži plačilo stroškov tega postopka in postopka pred odborom za pritožbe.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavljena znamka Skupnosti, ki je predmet zahtevka za razveljavitev vpisa prenosa: besedna znamka „CRAIC“ za proizvode iz razredov 25, 32 in 33.

Imetnik znamke Skupnosti: druga stranka pred odborom za pritožbe.

Stranka, ki zahteva razveljavitev vpisa prenosa: tožeča stranka.

Odločba preizkuševalca: zavrnitev zahteve za razveljavitev odločbe o vpisu prenosa.

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe.

Navajani tožbeni razlogi:

Prvič, kršitev člena 16(1) Uredbe Sveta št. 40/94, ker naj odbor za pritožbe pri sprejemanju odločb, ki temeljijo na prenosu znamke Skupnosti, ne bi upošteval in uporabil nacionalnih zakonov držav članic (v tem primeru Združenega kraljestva).

Drugič, kršitev pravila 31 Uredbe Komisije št. 2868/95 (1), ker naj odbor za pritožbe ne bi upošteval veljavnosti in učinka dokumentov, ki so mu bi bili predloženi, čeprav je to dolžan storiti, če je pravna veljavnost teh dokumentov naknadno izpodbijana.

Tretjič, kršitev člena 77 Uredbe Sveta št. 40/94, saj naj odbor za pritožbe ne bi preučil prejšnjih odločb UUNT glede na dodatna dejstva in dokaze, ki so mu bili predloženi.

Četrtič, kršitev člena 23 Uredbe št. 40/94, saj naj bi odbor za pritožbe napačno zavrnil zahtevo tožeče stranke za vpis prenosa znamke Skupnosti št. 2 245 306.

Nazadnje, odbor za pritožbe naj bi storil napako, s tem ko je zavrnil zahtevo za razveljavitev odločbe, s katero je UUNT drugo stranko v postopku pred odborom za pritožbe vpisal kot imetnika znamke Skupnosti št. 2 245 306, in ko je navedel, da Uredba Sveta št. 40/94 in Uredba Komisije št. 2868/95 UUNT ne dovoljujeta vpisa tožeče stranke kot imetnika znamke Skupnosti št. 2 245 306.

(1) Uredba Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti (UL L 303, str. 1).

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/36

Tožba, vložena 19. februarja 2009 – Italija proti Komisiji

(Zadeva T-84/09)

2009/C 90/55

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Italijanska republika (zastopnik: L. Ventrella, avvocato dello Stato)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlog tožeče stranke

—

Odločba št. C(2008) 7820 z dne 8. decembra 2008, ki je bila vročena 9. decembra 2008, o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) iz financiranja Skupnosti, v delu, kjer so bili opravljeni nekateri popravki v breme Italije, naj se razglasi za nično.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Italijanska vlada je pred Sodiščem prve stopnje izpodbijala Odločbo Komisije C(2008) 7820 z dne 8. decembra 2008 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) iz financiranja Skupnosti.

Komisija je iz financiranja v breme EKUJS, oddelek „jamstva“ izključila zlasti nekatere kategorije odhodkov Italijanske republike v letih od 2003 do 2007.

Izpodbijanje se nanaša predvsem na tri točke Odločbe:

v delu, kjer so bili opravljeni nekateri pavšalni in natančni finančni popravki v zvezi z dejavnostmi obveščanja in promocij glede kmetijskih proizvodov na notranjem trgu (Uredba ES 94/2002) in v tretjih državah (Uredba ES 2879/2000), v finančnih letih od 2004 do 2007, v skupni višini 4 678 229,78 EUR;

2.	v delu, kjer so bili opravljeni pavšalni finančni popravki za pomoči v zvezi s proizvodnjo olivnega olja in namiznih oliv, v finančnih letih od 2003 do 2006, v skupni višini 105 536 076,42 EUR;

3.	v delu, kjer so bili opravljeni finančni popravki zakasnelih plačil in prekoračitev zgornjih finančnih mej za leto 2005 v višini 12 020 178 EUR in za leto 2006 v višini 44 567 569,37 EUR.

V zvezi s prvo točko je v tožbi navedeno, da stališče Komisije vsebuje bistvene kršitve postopka (člen 253 CE) v smislu neobstoja kontradiktornega postopka, pomanjkljive preiskave v zadevi in pomanjkljive obrazložitve ter kršitve načela sorazmernosti in izkrivljanje dejstev.

Ker se v tej zadevi, med drugim, ni izpodbijalo popoln neobstoj in popolna neučinkovitost nadzora, je Komisija sklenila opraviti v celoti nesorazmeren in neupravičen finančni popravek v višini 10 %, ter tako povzročila, da je – tudi s tega vidika – izpodbijana odločba postala nezakonita.

V zvezi z drugo točko je Komisija opravila pavšalne finančne popravke (10 % in 5 %) v skupni višini 105 536 076,42 EUR za leta od 2001 do 2002 in od 2002 do 2003.

V tožbi se v zvezi s tem navaja, da so bile z Odločbo povzročene bistvene kršitve postopka (člen 253 ES) v smislu pomanjkljive obrazložitve, kršitve načela sorazmernosti in členov 26 in 28 Uredbe št. 2366/98 (izvirnega besedila in spremenjenega besedila Uredbe št. 1780/03). Italijanska vlada med drugim zlasti meni, da Komisija ni v zadostni meri upoštevala – brez ustrezne obrazložitve –dokazov, ki so jih v pojasnilo pogosto predložile italijanske oblasti, zlasti v zvezi s splošno ureditvijo sankcij v Italiji in v zvezi s končanjem Geografskega informacijskega sistema (GIS) za pridelovanje oljk. Pavšalni znesek kazni, ki jo je naložila Komisija, je v vsakem primeru neupravičen in očitno nesorazmeren, ker po mnenju Italijanske vlade, kljub morebitnemu dokazanemu popolnemu nespoštovanju pravil Skupnosti, nevarnost vendarle ne bi presegala 22 504 075,39 EUR.

Kar zadeva tretjo točko, Komisija je z neprimerno, nezadostno in neovrgljivo obrazložitvijo sklenila, da ne bo upoštevala pojasnil za utemeljitev, ki jih je navedla Italijanska država med postopkom in pred poravnalnim organom, „ker bi omejitev v višini 4 % iz člena 4(2) Uredbe Komisije (ES) št. 296/96 (člen 9 Uredbe Komisije (ES) št. 883/2006) morala zadoščati za tožbene postopke, za spore in dodatni nadzor“. Italijanska vlada v zvezi s tem poudarja, da omejitve v višini 4 % ne gre razumeti za absolutno: dejansko, ob upoštevanju njenega namena kot jamstva pred goljufijami proračuna Skupnosti, se lahko vsakič znova prekorači – kot v tem primeru – če obstajajo utemeljeni razlogi, da bo nevarnost goljufij večja od 4 %. Zdi se, da je to edina pravilna razlaga tega pravila v skladu z njegovim namenom.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/37

Tožba, vložena 26. februarja 2009 – Kadi proti Komisiji

(Zadeva T-85/09)

2009/C 90/56

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Yassin Abdullah Kadi (zastopniki: D. Anderson, QC, M. Lester, Barrister, G. Martin, Solicitor)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Uredba Komisije (ES) št. 1190/2008 naj se razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naj se naloži plačilo stroškov te tožbe.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V obravnavani zadevi tožeča stranka predlaga razglasitev delne ničnosti Uredbe Komisije (ES) št. 1190/2008 z dne 28. novembra 2008 o stoprvi spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani (1), v delu, v katerem je tožeča stranka vključena v seznam fizičnih in pravnih oseb, entitet ter organizacij, katerih sredstva in finančni viri so zamrznjeni v skladu s tem predpisom. Uredbo št. 881/2002 je Sodišče razglasilo za nično v sodbi z dne 3. septembra 2008 v združenih zadevah Kadi in al Barakaat proti Svetu in Komisiji, C-402/05 in C-415/05. (2)

Tožeča stranka v utemeljitev svojih zahtevkov navaja štiri tožbene razloge.

Prvič, tožeča stranka trdi, da izpodbijana uredba nima zadostne pravne podlage, saj naj bi spreminjala Uredbo št. 881/2002 brez ustreznega odločanja Združenih narodov, ki je po mnenju tožeče stranke prvi pogoj za spremembo te uredbe.

Drugič, tožeča stranka trdi, da izpodbijana uredba krši njegovo pravico do obrambe, in sicer pravico do izjave in pravico do učinkovitega sodnega varstva, ter ne odpravlja kršitev teh pravic, kot jih je ugotovilo Sodišče v sodbi v združenih zadevah C-402/05 in C-415/05. Dalje, tožeča stranka zatrjuje, da izpodbijana uredba ne določa postopka za obveščanje tožeče stranke o dokazih, s katerimi je bila utemeljena odločitev o zamrznitvi njenih sredstev, ali v skladu s katerim bi lahko podal pripombe na te dokaze.

Tretjič, tožeča stranka navaja, da je Komisija s tem, ko ni prepričljivo obrazložila ohranitve zamrznitve sredstev tožeče stranke, kršila svojo obveznost iz člena 253 (ES).

Četrtič, tožeča stranka trdi, da Komisija pri odločanju, ali bo sprejela izpodbijano uredbo ni presodila vseh upoštevnih dejstev in okoliščin ter je zato očitno storila napake pri presoji.

Petič, tožeča stranka trdi, da izpodbijana uredba pomeni neupravičeno in nesorazmerno omejitev njegove lastninske pravice, ki ni utemeljena s prepričljivimi dokazi.

(1) UL L 322, str. 25.

(2) Še neobjavljena v ZOdl.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/37

Tožba, vložena 10. marca 2009 – UCAPT proti Svetu

(Zadeva T-96/09)

2009/C 90/57

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Union de Coopératives Agricoles des Producteurs de Tabac de France (UCAPT) (Pariz, Francija) (zastopnika: B. Peignot in D. Garreau, odvetnika)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predloga tožeče stranke

—

Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, sprememb uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006 in (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003, naj se razglasi za nično;

—	Svetu naj se naloži plačilo stroškov v višini 10 000 EUR.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s to tožbo predlaga razglasitev ničnosti Uredbe Sveta št. 73/2009 (1), ki se nanaša na sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike, katere člen 135 – od poslovnega leta 2011 – določa znižanje zneska neposredne pomoči za proizvodnjo tobaka za 50 odstotkov zneska povprečne pomoči, dodeljene leta 2000, 2001 in 2002. Tako znižanje je bilo določeno že v členu 143e Uredbe št. 1782/2003 (2).

Tožeča stranka v podporo svoji tožbi navaja štiri tožbene razloge:

—	kršitev postopka, ker naj se pred sprejetjem izpodbijane uredbe ne bi izvedla študija o vplivu reforme sheme pomoči na tobačni sektor;

—	v zvezi s tem, zloraba pooblastil;

—

kršitev načela sorazmernosti, ker z znižanjem neposrednih pomoči za 50 odstotkov ne bilo mogoče doseči dveh ciljev reforme sheme podpore tobačnemu sektorju, in sicer prilagoditve cen s cenami svetovnega trga in spodbujanja ukrepov preusmeritve za regije, ki proizvajajo tobak, v programe razvoja podeželja;

—	kršitev člena 33 ES, v delu v katerem naj izpodbijana uredba ne bi upoštevala nekaterih ciljev skupne kmetijske politike, in sicer zagotavljanja primerne življenjske ravni kmetijske skupnosti in stabiliziranja trgov.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L 30, str. 16).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L 270, str. 1).

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/40

Tožba, vložena 8. februarja 2009 – Marcuccio proti Komisiji

(Zadeva F-11/09)

2009/C 90/64

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Luigi Marcuccio (Tricase, Italija) (zastopnik: G. Cipressa, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločbe, s katero je tožena stranka zavrnila zahtevo za 100-odstotno povračilo nekaterih stroškov zdravljenja, ki so nastali tožeči stranki.

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba o zavrnitvi dveh zahtev z dne 27. decembra 2007 za povračilo stroškov zdravljenja, ki so nastali tožeči stranki, naj se razglasi za nično;

—	dopis z dne 16. oktobra 2008 naj se v potrebnem obsegu razglasi za ničnega;

—

Evropski komisiji naj se naloži, da tožeči stranki 100-odstotno povrne stroške zdravljenja v znesku 356,18 EUR, oziroma nižji znesek, ki ga bo Sodišče prve stopnje iz tega naslova štelo za pravičnega in primernega, skupaj z 10-odstotnimi letnimi obrestmi od prvega dne po preteku petih mesecev, ko sta bili zahtevi vročeni naslovniku, in z letno revalorizacijo oziroma z odstotkom letnih obresti, revalorizacijo in od dneva, ki jih bo Sodišče prve stopnje štelo za primerne;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/40

Tožba, vložena 19. februarja 2009 – Paláez Jimeno proti Parlamentu

(Zadeva F-13/09)

2009/C 90/65

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Josefina Peláez Jimeno (Relegem – Asse, Belgija) (zastopnik: M. Casado García-Hirschfeld, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločbe OPI o razvrstitvi tožeče stranke kot uradnika na poskusnem delu v naziv in plačilni razred, ki sta nižja od tistih, v katerih je delala kot začasni uslužbenec.

Predlogi tožeče stranke

—

Odločba OPI o razvrstitvi z dne 8. februarja 2008, s katero je bila tožeča stranka kot uradnik na poskusnem delu razvrščena v novo kategorijo „AST“ naziv 1, plačilni razred 5, in ki je bila potrjena z odločbo generalnega sekretarja Evropskega parlamenta z dne 12. novembra 2008 o zavrnitvi pritožbe, naj se razglasi za nično;

—	Evropskemu parlamentu naj se naloži plačilo stroškov.

18.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 90/40

Tožba, vložena 20. februarja 2009 – Almeida Campos in drugi proti Svetu

(Zadeva F-14/09)

2009/C 90/66

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Ana Maria Almeida Campos (Bruselj, Belgija) in drugi (zastopniki: S. Orlandi, A. Coolen, J.-N. Louis, E. Marchal, odvetniki)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločb OPI, da tožeče stranke v napredovalnem obdobju 2008 ne napredujejo v naziv AD 12 ter, če in kolikor je potrebno, odločb, da v ta naziv v istem napredovalnem obdobju napredujejo uradniki, navedeni na seznamu, objavljenem v CP št. 72/08 z dne 21. aprila 2008.

Predlogi tožečih strank

—

naj se razglasi ničnost odločb OPI, da tožeče stranke v napredovalnem obdobju 2008 (zasedanje 2008) ne napredujejo v naziv AD 12 ter, če in kolikor je potrebno, odločb, da v ta naziv v istem napredovalnem obdobju napredujejo uradniki, navedeni na seznamu, objavljenem v CP št. 72/08 z dne 21. aprila 2008;

—	Svetu Evropske unije naj se naloži plačilo stroškov.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2009.090.slv
Uradni list Evropske unije		C 90

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 52 18. april 2009

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Sodišče
2009/C 090/01	Zadnja objava Sodišča Evropskih skupnosti v Uradnem listu Evropske unijeUL C 82, 4.4.2009	1

	V Objave
	SODNI POSTOPKI
	Sodišče
2009/C 090/02	Zadeva C-228/06: Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 19. februarja 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Oberverwaltungsgericht Berlin-Brandenburg – Nemčija) – Mehmet Soysal, Ibrahim Savatli proti Zvezni republiki Nemčiji (Sporazum o pridružitvi EGS-Turčija — Svobodno opravljanje storitev — Obveznost vizuma za vstop na ozemlje države članice)	2

2009/C 090/03	Zadeva C-308/07 P: Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 19. februarja 2009 – Koldo Gorostiaga Atxalandabaso proti Evropskemu parlamentu (Pritožba — Pravilnik o povračilu stroškov in nadomestilih poslancem Evropskega parlamenta — Izterjava neupravičeno prejetih zneskov s pobotom — Izvršitev sodbe Sodišča prve stopnje — Pravica do nepristranskega sodišča — Pravnomočnost — Načelo dobre uprave)	2

2009/C 090/04	Zadeva C-321/07: Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 19. februarja 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landgericht Mannheim – Nemčija) – Kazenski postopek proti Karlu Schwarzu (Direktiva 91/439/EGS — Imetništvo vozniških dovoljenj iz različnih držav članic — Veljavnost vozniškega dovoljenja, izdanega pred pristopom države — Odvzem drugega vozniškega dovoljenja, ki ga je izdala država članica prebivališča — Priznanje vozniškega dovoljenja, izdanega pred izdajo drugega dovoljenja, ki je bil pozneje odvzet zaradi nesposobnosti njegovega imetnika — Potek obdobja začasne prepovedi zaprositi za novo vozniško dovoljenje, določenega hkrati z ukrepom odvzema vozniškega dovoljenja)	3

2009/C 090/05	Zadeva C-376/07: Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 19. februarja 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden – Nizozemska) – Staatssecretaris van Financiën proti Kamino International Logistics BV (Skupna carinska tarifa — Kombinirana nomenklatura — Tarifna razvrstitev — Monitorji s tekočimi kristali (LCD), opremljeni z izhodi SUB-D, DVI-D, USB, S-video in kompozitni video — Tarifna številka 8471 — Tarifna številka 8528 — Uredba (ES) št. 754/2004)	3

2009/C 090/06	Zadeva C-465/07: Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 17. februarja 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Raad van State) – M. Elgafaji, N. Elgafaji proti Staatssecretaris van Justitie (Direktiva 2004/83/ES — Minimalni standardi glede pogojev priznanja statusa begunca ali statusa subsidiarne zaščite — Oseba, upravičena do subsidiarne zaščite — Člen 2(e) — Utemeljeno tveganje resne škode — Člen 15(c) — Resna in individualna grožnja za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada — Dokaz)	4

2009/C 090/07	Zadeva C-552/07: Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 17. februarja 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Conseil d'État – Francija) – Commune de Sausheim proti Pierru Azelvandru (Direktiva 2001/18/ES — Namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmov — Mesto sproščanja — Zaupnost)	5

2009/C 090/08	Zadeva C-1/08: Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 19. februarja 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Corte suprema di cassazione – Italija) – Athesia Druck Srl proti Ministero delle Finanze, Agenzia delle Entrate (Šesta direktiva o DDV — Člen 9(2)(e) — Člen 9(3)(b) — Trinajsta direktiva o DDV — Člen 2 — Kraj opravljanja storitve — Oglaševalske storitve — Vračilo DDV — Davčni zastopnik)	5

2009/C 090/09	Zadeva C-151/08: Sklep Sodišča (tretji senat) z dne 27. novembra 2008 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal Superior de Justicia de Cataluña – Španija) – N.N. Renta SA proti Tribunal Económico-Administrativo Regional de Cataluña (TEARC), Generalidad de Cataluña (Člen 104(3) Poslovnika — Šesta direktiva o DDV — Člen 33(1) — Pojem prometnega davka — Davek na prenos premoženja in kolkovina za sklenitev pravnega posla)	6

2009/C 090/10	Zadeva C-542/08: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) 4. decembra 2008 – Friedrich G. Barth proti Bundesministerium für Wissenschaft und Forschung	7

2009/C 090/11	Zadeva C-16/09: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) 15. januarja 2009 – Gudrun Schwemmer proti Agentur für Arbeit Villingen-Schwenningen – Familienkasse	7

2009/C 090/12	Zadeva C-23/09 P: Pritožba, ki jo je vložila ecoblue AG 19. januarja 2009 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (prvi senat), razglašeno 12. novembra 2008 v zadevi T-281/07: ecoblue AG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)	8

2009/C 090/13	Zadeva C-26/09: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Court of Appeal (Združeno kraljestvo) 19. januarja 2009 – The Motor Insurers' Bureau proti Helphire (UK) Limited, Angel Assistance Limited	8

2009/C 090/14	Zadeva C-33/09: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 26. januarja 2009 vložilo Gerechtshof Amsterdam (Nizozemska) – Oracle Nederland BV proti Inspecteur der Belastingdienst Utrecht-Gooi/kantoor Utrecht	9

2009/C 090/15	Zadeva C-34/09: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal du travail de Bruxelles (Belgija) 26. januarja 2009 – Gerardo Ruiz Zambrano proti Office national de l’emploi (ONEM)	10

2009/C 090/16	Zadeva C-39/09 P: Pritožba, ki jo je Société des plantations de Mbanga SA (SPM) 30. januarja 2009 vložila zoper sodbo Sodišča prve stopnje (osmi senat), razglašeno 13. novembra 2008 v zadevi SPM proti Svetu in Komisiji, T-128/05	11

2009/C 090/17	Zadeva C-40/09: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo VAT and Duties Tribunal, Manchester (Združeno kraljestvo) 29. januarja 2009 – Astra Zeneca UK Limited proti Commissioners for Her Majesty's Revenue and Customs	11

2009/C 090/18	Zadeva C-46/09: Tožba, vložena 30. januarja 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Estoniji	12

2009/C 090/19	Zadeva C-52/09: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Stockholms tingsrätt 6. februarja 2009 – Konkurrensverket proti TeliaSonera Sverige AB	12

2009/C 090/20	Zadeva C-53/09: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo House of Lords (Združeno kraljestvo) 6. februarja 2009 – Commissioners for Her Majesty's Revenue and Customs proti Loyalty Management UK Limited	13

2009/C 090/21	Zadeva C-55/09: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je House of Lords (Združeno kraljestvo) 9. februarja 2009 – Commissioners for Her Majesty's Revenue and Customs proti Baxi Group Limited	14

2009/C 090/22	Zadeva C-56/09: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Commissione tributaria provinciale di Roma (Italija) 9. februarja 2009 – Emiliano Zanotti proti Agenzia delle Entrate	15

2009/C 090/23	Zadeva C-60/09: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale Amministrativo Regionale della Campania (Italija) 11. februarja 2009 – Lucio Rubano proti Regione Campania, Comune di Cusano Mutri	15

2009/C 090/24	Zadeva C-62/09: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court of Justice (Anglija & Wales), Queen's Bench Division (Administrative Court) (Združeno kraljestvo) 13. februarja 2009 – Association of the British Pharmaceutical Industry proti Medicines and Healthcare Products Regulatory Agency	15

2009/C 090/25	Zadeva C-64/09: Tožba, vložena 13. februarja 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki	16

2009/C 090/26	Zadeva C-65/09: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (Nemčija) 16. februarja 2009 – Gebr. Weber GmbH proti Jürgnu Wittmerju	17

2009/C 090/27	Zadeva C-66/09: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (Republika Litva) 16. februarja 2009 – Kirin Amgen, Inc., proti Lietuvos Respublikos valstybinis patentų biuras	17

2009/C 090/28	Zadeva C-67/09 P: Pritožba, ki sta jo vložili Nuova Agricast Srl in Cofra srl 17. februarja 2009 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (prvi senat), razglašeno 2. decembra 2008 v zadevah T-362/05 in T-363/05, Nuova Agricast Srl in drugi proti Komisiji	17

2009/C 090/29	Zadeva C-80/09 P: Pritožba, ki so jo patentni zastopniki Volker Mergel, Klaus Kampfenkel, Burkart Bill in Andreas Herden vložili 23. februarja 2009 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat), razglašeno 16. decembra 2008 v zadevi T-335/07, Volker Mergel in drugi proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)	19

2009/C 090/30	Zadeva C-84/09: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Regeringsrätten (Švedska) 26. februarja 2009 – X proti Skatteverket	19

2009/C 090/31	Zadeva C-87/09: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Amtsgericht Schorndorf (Nemčija) 2. marca 2009 – Ingrid Putz proti Medianess Electronics GmbH	20

2009/C 090/32	Zadeva C-90/09 P: Pritožba, ki so jo 3. marca 2009 vložile General Química, S.A., Repsol Química, S.A. in Repsol YPF, S.A. zoper sodbo Sodišča prve stopnje (šesti senat), razglašeno 18. decembra 2008 v zadevi General Química in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-85/02	20

	Sodišče prve stopnje
2009/C 090/33	Združene zadeve T-265/04, T-292/04, T-504/04: Sodba Sodišča prve stopnje z dne 4. marca 2009 – Tirrenia di Navigazione in drugi proti Komisiji (Državne pomoči — Ladijski prevozi — Subvencije, ki so jih italijanski organi namenili regionalnih družbam — Odločba o razglasitvi pomoči deloma združljive in deloma nezdružljive s skupnim trgom — Ničnostna tožba — Dopustnost — Procesno upravičenje — Nove pomoči ali obstoječe pomoči — Obveznost obrazložitve — Člen 48(3) Uredbe (EGS) št. 3577/92)	22

2009/C 090/34	Zadeva T-68/05: Sodba Sodišča prve stopnje z dne 10. marca 2009 – Aker Warnow Werft in Kvaerner proti Komisiji (Državne pomoči — Ladjedelništvo — Nekdanja Demokratična republika Nemčija — Pomoči za izravnavo izgub v zvezi s pogodbami o gradnji plovil — Pomoči za konkurenčnost — Neobstoj presežnega plačila)	22

2009/C 090/35	Zadeva T-121/05: Sodba Sodišča prve stopnje z dne 11. marca 2009 – Borax Europe proti Komisiji (Dostop do dokumentov — Uredba (ES) št. 1049/2001 — Dokumenti in zvočni posnetki — Zavrnitev dostopa — Izjema glede varstva zasebnosti in integritete posameznika — Izjema, ki se nanaša na varstvo postopka odločanja)	23

2009/C 090/36	Zadeva T-166/05: Sodba Sodišča prve stopnje z dne 11. marca 2009 – Borax Europe proti Komisiji (Dostop do dokumentov — Uredba (ES) št. 1049/2001 — Dokumenti in zvočni zapisi — Zavrnitev dostopa — Izjema v zvezi z varstvom zasebnosti in integritete posameznika — Izjema v zvezi z varstvom postopka odločanja)	23

2009/C 090/37	Zadeva T-424/05: Sodba Sodišča prve stopnje z dne 4. marca 2009 – Italija proti Komisiji (Državne pomoči — Ureditev pomoči italijanskih organov v korist določenih naložbenih podjemov za vlaganja v vrednostne papirje, specializirane za skupne naložbe v malo ali srednje kapitalizirane družbe — Odločba, s katero je bila za nezdružljivo s skupnim trgom razglašena državna pomoč — Obveznost obrazložitve — Selektivnost ukrepa — Vpliv na trgovino med državami članicami in izkrivljanje konkurence — Člen 87(3)(c) ES)	24

2009/C 090/38	Zadeva T-445/05: Sodba Sodišča prve stopnje z dne 4. marca 2009 – Associazione italiana del risparmio gestito in Fineco Asset Management proti Komisiji (Državne pomoči — Program pomoči, ki so ga uvedli italijanski organi za nekatere kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, specializirane za delnice malih in srednje velikih kapitalskih podjetij — Odločba, s katero je bila pomoč razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom — Ničnostna tožba — Neposreden in posamičen vpliv — Dopustnost — Obveznost obrazložitve — Selektivnost ukrepa — Obveznost vračila)	24

2009/C 090/39	Zadeva T-249/06: Sodba Sodišča prve stopnje z dne 10. marca 2009 – Interpipe Niko Tube in Interpipe NTRP proti Svetu (Damping — Uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Hrvaške, Romunije, Rusije in Ukrajine — Izračun normalne vrednosti — Sodelovanje industrije Skupnosti — Prilagoditev — Funkcije, podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije — Enoten gospodarski subjekt — Očitna napaka pri presoji — Ponudba zaveze — Pravice obrambe — Obveznost obrazložitve)	25

2009/C 090/40	Zadeva T-168/07: Sodba Sodišča prve stopnje z dne 4. marca 2009 – Professional Tennis Registry proti UUNT – Registro Profesional de Tenis (PTR PROFESSIONAL TENNIS REGISTRY) (Znamka Skupnosti — Postopek z ugovorom — Prijava figurativne znamke Skupnosti PTR PROFESSIONAL TENNIS REGISTRY — Prejšnja nacionalna in figurativna znamka Skupnosti RPT Registro Profesional de Tenis, S.L. in prejšnja nacionalna in figurativna znamka RPT European Registry of Professional Tennis — Relativni razlog za zavrnitev — Neobstoj verjetnosti zmede — Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94)	25

2009/C 090/41	Zadeva T-8/08: Sodba Sodišča prve stopnje z dne 10. marca 2009 – Piccoli proti UUNT (oblika školjke) (Znamka Skupnosti — Prijava tridimenzionalne znamke Skupnosti — Oblika školjke — Absolutni razlog za zavrnitev — Neobstoj razlikovalnega značaja — Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 — Neobstoj razlikovalnega značaja, pridobljenega z rabo — Člen 7(3) Uredbe št. 40/94)	26

2009/C 090/42	Zadeva T-346/06: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 18. februarja 2009 – IMS proti Komisiji (Ničnostna in odškodninska tožba — Direktiva 98/37/ES — Stroji, ki imajo oznako CE — Tveganje za varnost ljudi — Nacionalni ukrep prepovedi — Mnenje Komisije, s katerim je bil ukrep razglašen za upravičenega — Ničnostna tožba — Umik izpodbijanega akta — Ustavitev postopka — Odškodninska tožba — Člen 44(1)(c) Poslovnika Sodišča prve stopnje — Nedopustnost)	26

2009/C 090/43	Zadeva T-306/08 P: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 15. januarja 2009 – Braun-Neumann proti Parlamentu (Pritožba — Javni uslužbenci — Pokojnine — Družinska pokojnina — Plačilo v višini 50 % zaradi obstoja drugega preživelega zakonca — Akt, ki posega v položaj — Prepozna pritožba)	27

2009/C 090/44	Zadeva T-46/09: Tožba, vložena 6. februarja 2009 – Helenska republika proti Komisiji Evropskih skupnosti	27

2009/C 090/45	Zadeva T-49/09: Tožba, vložena 30. januarja 2009 – Evropaïki Dynamiki proti Komisiji	29

2009/C 090/46	Zadeva T-50/09: Tožba, vložena 3. februarja 2009 – Ifemy's proti UUNT – Dada & Co Kids (Dada & Co. Kids)	29

2009/C 090/47	Zadeva T-53/09: Tožba, vložena 11. februarja 2009 – Cafea proti UUNT – Christian (BEST FARM)	30

2009/C 090/48	Zadeva T-54/09: Tožba, vložena 11. februarja 2009 – XXXLutz Marken proti UUNT – Natura Selection (Linea Natura Natur hat immer Stil)	30

2009/C 090/49	Zadeva T-56/09: Tožba, vložena 13. februarja 2009 – Saint-Gobain Glass France in drugi proti Komisiji	31

2009/C 090/50	Zadeva T-68/09: Tožba, vložena 18. februarja 2009 – Soliver proti Komisiji	32

2009/C 090/51	Zadeva T-69/09: Tožba, vložena 20. februarja 2009 – Provincie Groningen in Provincie Drenthe proti Komisiji	33

2009/C 090/52	Zadeva T-70/09: Tožba, vložena 19. februarja 2009 – Nizozemska proti Komisiji	34

2009/C 090/53	Zadeva T-77/09: Tožba, vložena 17. februarja 2009 – hofherr communikation proti UUNT (NATURE WATCH)	34

2009/C 090/54	Zadeva T-83/09: Tožba, vložena 20. februarja 2009 – Chalk proti UUNT – Reformed Spirits Company Holdings (CRAIC)	35

2009/C 090/55	Zadeva T-84/09: Tožba, vložena 19. februarja 2009 – Italija proti Komisiji	36

2009/C 090/56	Zadeva T-85/09: Tožba, vložena 26. februarja 2009 – Kadi proti Komisiji	37

2009/C 090/57	Zadeva T-96/09: Tožba, vložena 10. marca 2009 – UCAPT proti Svetu	37

2009/C 090/58	Zadeva T-533/93: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 3. marca 2009 – Bouma in drugi proti Svetu in Komisiji	38

2009/C 090/59	Zadeva T-157/07: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 3. marca 2009 – People's Mojahedin Organization of Iran proti Svetu	38

2009/C 090/60	Zadeva T-165/07: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 6. marca 2009 – Red Bull proti UUNT – Grupo Osborne (TORO)	38

2009/C 090/61	Zadeva T-320/07: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 5. marca 2009 – Jones in drugi proti Komisiji	38

2009/C 090/62	Zadeva T-36/08: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 4. marca 2009 – Furukawa Electric North America proti UUNT (SLIM LINE)	39

2009/C 090/63	Zadeva T-236/08: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 24. februarja 2009 – HPA proti Komisiji	39

	Sodišče za uslužbence Evropske unije
2009/C 090/64	Zadeva F-11/09: Tožba, vložena 8. februarja 2009 – Marcuccio proti Komisiji	40

2009/C 090/65	Zadeva F-13/09: Tožba, vložena 19. februarja 2009 – Paláez Jimeno proti Parlamentu	40

2009/C 090/66	Zadeva F-14/09: Tožba, vložena 20. februarja 2009 – Almeida Campos in drugi proti Svetu	40

2009/C 090/67	Zadeva F-16/09: Tožba, vložena 24. februarja 2009 – De Britto Patricio-Dias proti Komisiji	41