15.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 247/1

A.

ker je Komisija v Zeleni knjigi o reformi skupne ribiške politike(SRP) izrazila mnenje, da imajo lahko alternativni mehanizmi za upravljanje pomembno dopolnilno vlogo pri upravljanju ribištva Skupnosti,

B.

ker je Komisija sprožila razpravo o upravljanju ribištva na podlagi pravic,

C.

ker so mnoge zainteresirane strani že podale svoj prispevek k tej razpravi,

D.

ker obstaja že nekaj študij o upravljanju na podlagi pravic (UPC), vendar nobena od teh ni vključevala vseh obalnih držav članic EU,

E.

ker obstaja že nekaj študij o delovanju in učinkih obeh sistemov znotraj in izven EU, ki dopuščajo prenos ribolovnih pravic za ekonomsko vrednost,

F.

ker je Komisija zdaj objavila javni razpis za študijo,

G.

ker je Komisija izjavila, da trenutno ne namerava spreminjati obstoječih sistemov upravljanja, namerava pa spremeniti delovanje SRP in zato skuša poiskati ustrezne alternative,

H.

ker obstoječi sistemi upravljanja ribištva v Evropski uniji, zlasti sistem celotnih dovoljenih ulovov in kvot, ne morejo rešiti težav v sektorju in ker je o tem vprašanju nujno treba izvesti široko razpravo, ki bi ocenila pozitivne in negativne vidike njihovega morebitnega sprejetja,

I.

ker je torej treba preveriti, kako bi se lahko delovanje SRP izboljšalo, zlasti s pomočjo politike upravljanja ribištva, ki očitno kaže svoje trenutne pomanjkljivosti,

J.

ker spremembe ne bodo prinesle izboljšav, če ne bodo zagotavljale, da se viri izkoriščajo v trajnostnih ekonomskih, okoljskih in socialnih pogojih,

1.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija sprožila razpravo o upravljanju ribištva na podlagi pravic v pričakovanju potrebnih sprememb obstoječe politike upravljanja;

2.

meni, da so morski biološki viri skupno javno dobro;

3.

meni, da se teh pravic ne bi smelo razumeti kot lastninske pravice, ampak kot vrsto užitka vira ali pravico do njegovega izkoriščanja, za katera veljajo ustrezne omejitve;

4.

kljub temu priznava, da obstajajo različni sistemi upravljanja na podlagi pravic, ki temeljijo na različnih konceptih:

5.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija objavila javni razpis, da bi omogočila popolno študijo različnih sistemov upravljanja;

6.

meni, da je obdobje, določeno za razpravo, prekratko in poziva k njegovemu podaljšanju, da se zagotovi ustrezno preučitev različnih razpoložljivih možnosti, skupaj z njihovimi posledicami;

7.

kljub temu se že pred izvedbo te študije zaveda, da nedvomno obstaja veliko različnih tovrstnih sistemov in da se pri večini, če ne kar vseh, uporablja nekakšna oblika upravljanja na podlagi pravic v najširšem pomenu te besede; prav tako priznava, da so imeli poskusi z upravljanjem prek ribolovnih pravic v državah članicah, ki so takšne sisteme uporabile, v marsičem zelo pozitivne učinke, npr. z vidika zmanjšanja zmogljivosti;

8.

meni, da je prav tako očitno, da so oblike upravljanja na podlagi pravic, ki se uporabljajo na ravni Skupnosti in vsaj v nekaterih državah članicah mešane, tako glede dodeljevanja in prenosljivosti/tržljivosti pravic kot tudi glede načina opredelitve njihovega obsega;

9.

opozarja na celovitost tega vprašanja in težave, ki se pojavljajo ob prehodu na enoten sistem, ne glede na to, ali bo ta dosežen z uskladitvijo praks v državah članicah ali z upravljanjem na ravni Skupnosti;

10.

ne glede na to meni, da te težave niso nepremostljive, na kar kaže dejstvo, da je bilo upravljanje ribištva na podlagi pravic uvedeno v številnih državah in regijah z najizrazitejšimi ribolovnimi interesi na svetu, in da bi bilo treba glede na to, da se je sistem izkazal kot zelo pozitiven za upravljanje nekaterih flot Skupnosti, vsaj preučiti možnosti za njegovo vključitev v SRP;

11.

meni, da je treba preveriti učinke, ki bi jih lahko imele spremembe, zlasti uvedba individualno prenosljivih kvot in drugih vrst dostopa na podlagi pravic v vsej Skupnosti, na:

12.

meni, da je treba te pomisleke obravnavati pred kakršnim koli prehodom na enoten sistem, npr. možnost za določitev meje kopičenja ribolovnih pravic, kakor je razvidno iz obstoječih precedenčnih primerov; opozarja na sledeče:

13.

meni, da je treba je poudariti tudi pozitivne vidike upravljanja ribištva na podlagi pravic, glede česar obstaja precej široko soglasje, vključno s sledečim:

14.

se tudi sprašuje, ali je za različne vrste ribištva sploh primeren enoten sistem upravljanja na podlagi pravic;

15.

v zvezi s tem opozarja na različne zahteve enovrstnega in večvrstnega ribolova ter na poseben položaj priobalnih flot;

16.

v zvezi s priobalnimi flotami meni, da bi jih bilo treba obravnavati posebej, bodisi z uporabo meril, povezanih z geografsko oddaljenostjo od obale, bodisi tako, da se del kvote nameni posebej zanje;

17.

zato pozdravlja dejstvo, da Komisija trenutno nima namena posegati v sedanje sisteme upravljanja;

18.

vendarle meni, da je treba še naprej razmišljati o prednostih in pomanjkljivostih različnih sistemov upravljanja na podlagi pravic;

19.

meni, da je treba v ribiški industriji preprečiti gospodarske šoke na škodo malih lastnikov plovil, zlasti predstavnikov priobalnega ribolova;

20.

priznava, da lahko taki sistemi spodbudijo ekonomsko učinkovitost, če so primerno načrtovani; opozarja, da je ta učinkovitost eden izmed ciljev vsake ekonomske politike in da je v interesu SRP, da zagotovi donosno ribiško industrijo, ki je čedalje manj odvisna od javnih finančnih sredstev;

21.

meni, da bi bilo treba glede na to, da sodi ribištvo med skupne politike, na ravni Skupnosti sprejeti mehanizme za upravljanje ribolovnih pravic, ki bodo omogočili izboljšanje upravljanja ribolovnih virov;

22.

meni, da lahko ekonomska učinkovitost kaj doprinese le, če spodbuja cilje SRP;

23.

zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo namen vseh študij, izvedenih v zvezi z upravljanjem na podlagi pravic:

24.

poziva Komisijo, naj omogoči daljše obdobje za razpravo o tem vprašanju;

25.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, regionalnim svetovalnim svetom in Svetovalnemu odboru za ribištvo in ribogojstvo.

15.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 247/5

a)

o dialogu med kitajsko vlado in odposlanci dalajlame (15. februar 2007) (1),

b)

o vrhu EU-Kitajska – dialog med EU in Kitajsko o človekovih pravicah (13. december 2007) (2),

c)

o odnosih med EU in Kitajsko (7. september 2006) (3),

d)

o delovanju dialoga o človekovih pravicah in posvetovanju o človekovih pravicah s tretjimi državami (6. september 2007) (4),

A.

ker je zaradi 49. obletnice tibetanske narodne vstaje proti kitajski upravi prišlo do velikih demonstracij tibetanskih menihov, redovnic in običajnih tibetanskih državljanov proti kitajski represiji,

B.

ker je po navedbah kitajskih oblasti umrlo 20 ljudi; medtem ko je po navedbah drugih virov v teh spopadih umrlo več kot 140 Tibetancev, na desetine drugih pa je bilo aretiranih,

C.

ker je kitajska vlada razglasila izredne razmere ter zaprla trgovine in svetišča v Lasi in drugih mestih, v Tibet pa je premestila več sto oboroženih policistov in vojakov iz drugih delov Kitajske,

D.

ker je Njegova svetost dalajlama to pretirano reakcijo Kitajske označil za„kulturni genocid“ in hkrati pozval Tibetance, naj prakticirajo nenasilje in ne odstopijo od te poti, ne glede na resnost razmer (5); ker Njegova svetost dalajlama ni zahteval neodvisnosti Tibeta, temveč srednjo pot prave kulturne in politične avtonomije ter verske svobode, takšno stališče pa podpira tudi Evropski parlament,

E.

ker lahko do trajne rešitve pripeljejo le miroljubna sredstva in iskren dialog,

F.

ker razen uradnega potovanja, ki ga je za predstavnike mednarodnih medijev organizirala kitajska vlada, mednarodnim medijem ni dovoljen dostop na območje Tibeta, da bi od tam poročali o dogodkih, vsi novinarji pa so bili iz tam izgnani; ker je bilo omenjeno potovanje predstavnikov mednarodnih medijev močno nadzorovano, novinarji, ki so se ga udeležili, pa so imeli le omejen dostop do Tibetancev,

G.

ker se zdi, da kitajska vlada onemogoča delovanje tujih spletnih strani na Kitajskem in cenzurira oddaje tujih televizijskih postaj o razmerah v Tibetu,

H.

ker bodo olimpijske igre v Pekingu izredna priložnost za Kitajsko, da se odpre svetu in sama postane odprta za svet, ter da dokaže, da lahko izpolni svoje obveze, kar zadeva spodbujanje temeljnih pravic vseh ljudi na Kitajskem, brez izjem,

I.

ker dialog o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, ki je bil vzpostavljen leta 2000, ni dosegel pričakovanih rezultatov,

1.

odločno obsoja brutalno represijo kitajskih varnostnih sil nad tibetanskimi demonstranti in vsa nasilna dejanja, ki so se zgodila na ulicah Lase in drugje v Tibetu, ne glede na to, kdo jih je povzročil, ter družinam žrtev izraža svoje iskreno sožalje;

2.

poziva kitajsko vlado, naj zagotovi ustrezno zdravstveno nego za ranjene Tibetance in pravno pomoč za tiste, ki so priprti; poziva oblasti, naj objavijo seznam priprtih, naj jih obravnavajo v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah in naj v nobenem primeru ne uporabijo mučenja; poziva k takojšnji izpustitvi vseh tistih, ki so v skladu s svojo legitimno pravico do svobode izražanja miroljubno protestirali;

3.

kritizira pogosto diskriminacijsko obravnavanje narodnostnih manjšin, ki niso Han Kitajske; poziva Kitajsko, naj spoštuje svoje zaveze glede človekovih pravic in pravic manjšin ter pravne države; poziva Kitajsko, naj ne zlorabi olimpijskih iger leta 2008 za priprtje oporečnikov, novinarjev in zagovornikov človekovih pravic, da bi tako preprečila demonstracije in poročila, ki jih kitajske oblasti štejejo za neprijetne; s tem v zvezi poziva k takojšnji izpustitvi Huja Jie, vidnega zagovornika človekovih pravic, ki je bil obsojen na tri leta zapora zaradi obtožb poskusa prevrata;

4.

poziva k odprti in neodvisni preiskavi pod okriljem ZN o nedavnih nemirih in represiji v Tibetu; poziva kitajske oblasti, naj izdajo stalno vabilo visokemu komisarju Združenih narodov za človekove pravice in drugim telesom ZN, da obiščejo Tibet;

5.

pozdravlja dejstvo, da je Njegova svetost dalajlama pozval Tibetance, naj protestirajo nenasilno, in zavrnil zahteve po neodvisnosti Tibeta ter namesto tega predlagal srednjo pot prave kulturne in politične avtonomije ter verske svobode; ponovno potrjuje svojo podporo ozemeljski celovitosti Kitajske;

6.

poziva kitajske oblasti, naj odprejo Tibet tujim medijem in diplomatom, zlasti predstavnikom EU; poziva kitajske oblasti, naj nemudoma prenehajo s cenzuriranjem in blokiranjem spletnih strani z novicami in informacijami, ki imajo sedež v tujini; poziva k izpustitvi vseh novinarjev, uporabnikov medmrežja in spletnih disidentov, ki so na Kitajskem priprti, ker so uveljavljali svojo pravico do obveščenosti;

7.

izraža zaskrbljenost, ker so Tibetanci v Tibetu gospodarsko vedno bolj marginalizirani ter se soočajo z rastočim številom priseljenih kitajskih delavcev, ki prihajajo v Tibet in Tibetancem odvzemajo delovna mesta in zemljo; opozarja na surovo diskriminacijo v izobraževalnem sistemu, kjer se tibetanski otroci svoj materin jezik učijo kot drugi jezik;

8.

poziva Kitajsko, naj spoštuje svoje javne obveze o spoštovanju človekovih pravic in pravic manjšin, demokracije in načel pravne države, kakor je napovedala, ko je Mednarodni olimpijski komite sprejel sklep, da ji dodeli organizacijo iger;

9.

poziva Kitajsko, naj nemudoma ratificira Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (ZN, 1966), vsekakor pa naj to stori pred začetkom olimpijskih iger; poziva Peking, naj sprejme moratorij na smrtno kazen, kot poziva Generalna skupščina ZN v svoji resoluciji 62/149 z dne 18. decembra 2007;

10.

obžaluje, ker šest pogajalskih srečanj med kitajskimi oblastmi in Njegovo svetostjo dalajlamo ni bilo uspešnih, ter poziva k vzpostavitvi konstruktivnega dialoga brez predpogojev za dosego vsestranskega političnega dogovora, vključno s trajno rešitvijo, kar zadeva kulturno in politično avtonomijo Tibeta ter versko svobodo in dejanske manjšinske pravice tibetanskega naroda v drugih, sosednjih kitajskih provincah;

11.

poziva Svet in zlasti predsedstvo, naj pozorno spremljata razvoj dogodkov in zagotovita, da EU sprejme usklajeno skupno stališče in da se odločitve, ki se sprejmejo na podlagi tega skupnega stališča, ustrezno izvajajo; meni, da bi morali diplomatski predstavniki EU v Pekingu dati pobudo za obisk regije, da bi o trenutnih razmerah tam poročali Svetu;

12.

v zvezi s tem ponovno poziva Svet, naj imenuje posebnega odposlanca za vprašanje Tibeta, da se spodbudi dialog med stranema ter tesno spremlja pogajanja, ko se bodo ta ponovno začela;

13.

podpira izjavo Njegove svetosti dalajlame, da so olimpijske igre velika priložnost za svobodo vseh ljudi na Kitajskem;

14.

poziva trenutno predsedstvo EU, naj si prizadeva najti skupno stališče EU, kar zadeva prisotnost predsednikov vlad in voditeljev držav ter visokega predstavnika EU na otvoritveni slovesnosti olimpijskih iger, z možnostjo odsotnosti v primeru, da se dialog med kitajskimi oblastmi in Njegovo svetostjo dalajlamo ne bo nadaljeval;

15.

poziva Ljudsko republiko Kitajsko, naj preneha s preverjanjem in presojanjem olimpijskih športnikov na podlagi njihovih političnih stališč ter z grožnjami o prepovedi nastopa na olimpijskih igrah za tiste, ki ne soglašajo z uradnim stališčem kitajske vlade;

16.

z veseljem pričakuje obisk Njegove svetosti dalajlame v Evropskem parlamentu, načrtovan ob koncu leta 2008, ko bo nagovoril plenarno zasedanje, in poziva konferenco predsednikov Parlamenta, naj preuči možnost zgodnejšega obiska;

17.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, vladam in parlamentom držav prosilk, predsedniku države in predsedniku vlade Ljudske republike Kitajske, predsedniku kitajskega nacionalnega ljudskega kongresa, Mednarodnemu olimpijskemu komiteju in Njegovi svetosti dalajlami.

15.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 247/7

A.

ker je Hrvaška na dobri poti k polnopravnemu članstvu v Evropski uniji ter še naprej izpolnjuje köbenhavnska merila in uspešno izvaja stabilizacijsko-pridružitveni sporazum;

B.

ker je Hrvaška demokratična evropska država, ki podpira evropsko povezovanje in je zavezana premagovanju obstoječih razdeljenosti in doseganju sprave med narodi, kar pomeni prostovoljen prenos pooblastil na nekaterih ključnih političnih področjih, in ker so bila prizadevanja Hrvaška v zvezi s tem znatna in uspešna ter so prinesla vidne rezultate,

C.

ker ima proces pristopa Hrvaške k EU širše regionalne posledice ter se obravnava kakor preskus obvez, ki jih je EU prevzela v zvezi z zahodnim Balkanom, in lahko postane pomembna spodbuda za vse ostale zadevne države,

D.

ker Hrvaška še naprej izpolnjuje köbenhavnska politična merila, ker se ji priznava, da ima delujoče tržno gospodarstvo, in ker je brez večjih težav v veliki meri nadaljevala z izvajanjem stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma,

E.

E ker je resna zavezanost Hrvaške pristopnim pogajanjem obrodila sadove, kar je dober znak za proces integracije Hrvaške, pa tudi ostalih držav v regiji v EU,

F.

ker je Hrvaška v zadnjih dveh letih pogajanj bistveno in hvalevredno napredovala na večini področij, zajetih v pravnem redu Skupnosti,

G.

ker so potrebna še večja prizadevanja in obnovljena politična zavezanost za obravnavanje nekaterih bolj problematičnih sektorjev, v katerih so potrebne korenite reforme, preden Hrvaška lahko pristopi k Evropski uniji,

H.

ker sklepi Evropskega sveta v Solunu leta 2003 nakazujejo, da je prihodnost vseh držav zahodnega Balkana dejansko v Evropski uniji, kar potrjujejo številne resolucije Parlamenta,

I.

ker izjava, ki so jo podale EU in države zahodnega Balkana in ki so jo dne 11. marca 2006 v Salzburgu soglasno potrdili zunanji ministri Evropske unije in zunanji ministri držav zahodnega Balkana, poudarja pomen dobrih sosedskih odnosov ter potrebo po iskanju vzajemno sprejemljivih rešitev za odprta vprašanja s sosednjimi državami,

1.

čestita hrvaškim oblastem za pozitivne rezultate, ki so jih dosegle doslej, zlasti glede na število odprtih pogajalskih poglavij;

2.

meni, da je cilj sedanjih pristopnih pogajanj doseči dogovor o ukrepih, ki bi lahko bili potrebni za olajšanje integracije, z jasno zavezo v imenu države kandidatke, da bo sprejela in izvajala pravni red Skupnosti ter zasledovala politične cilje Pogodb, pa tudi, da se pogajanj ne bi smelo uporabljati kot vzvod pri urejanju dvostranskih političnih sporov, ki ne sodijo v področje uporabe pravnega reda Skupnosti in ciljev procesa;

3.

pozdravlja dejstvo, da je Hrvaška dobro napredovala pri izpolnjevanju meril za odprtje novih poglavij, in podpira hrvaško vlado in parlament v njunih prizadevanjih za izpolnjevanje meril pri ostalih poglavjih;

4.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil velik del hrvaškega prava že usklajen s standardi EU, vendar hrvaške oblasti opozarja, da je sedaj bistveno pospešiti razvoj upravnih zmogljivosti, ki so potrebne za izvajanje nove zakonodaje; v zvezi s tem poziva hrvaške oblasti, naj začnejo s temi postopki in naj vključijo civilno družbo v spremljanje izvajanja;

5.

poziva Hrvaško, naj pospeši proces reform javnih služb v lokalni in regionalni samoupravi ter naj zagotovi sredstva in usposabljanje, ki so potrebna za izvajanje teh reform;

6.

pozdravlja korake, storjene na ključnem področju reforme pravosodja, vendar soglaša z mnenjem Komisije, da so potrebne nadaljnje izboljšave, zlasti glede:

7.

čestita hrvaškim oblastem za njihova stalna prizadevanja za nepristransko preganjanje domačih vojnih zločinov in jih poziva, naj izvajajo stalni nadzor, da bi se izognile tveganju pristranskih odločitev, povezanih z narodnostjo, in zagotovile, da se izvedejo vsi potrebni ukrepi za zaščito neoporečnosti sodnih postopkov; v zvezi s tem se zavzema za nujne dodatne ukrepe za zaščito prič, vključno s sprejetjem poostrenih zakonskih predpisov;

8.

pozdravlja dejstvo, da Hrvaška še naprej v celoti sodeluje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY); vendar je zaskrbljen zaradi negativnega učinka, ki so ga imele sodbe ICTY v primerih, povezanih z vojnimi zločini na območju Vukovarja, na javno mnenje na Hrvaškem;

9.

v zvezi s tem poziva hrvaške oblasti, naj zagotovijo strogo izpolnjevanje pogojev za začasno izpustitev obtoženih, ki so bili poklicani pred ICTY;

10.

pozdravlja okrepitev mandata Urada za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (USKOK) in povečanje števila primerov korupcije, ki so sodno preganjani, ter pričakuje uspešne preiskave v primerih korupcije na visoki ravni; poziva, naj se ta prizadevanja nadaljujejo, da se odpravi v nekaterih primerih nesprejemljivo visoka stopnja korupcije, ki spodkopava gospodarski razvoj države;

11.

čestita Hrvaški za vzorni ustavni zakon o nacionalnih manjšinah in izraža pohvalo ukrepom, ki so bili sprejeti za olajšanje vključevanja manjšin v skupno družbeno in politično življenje;

12.

pozdravlja pomembno odločitev, da se imenuje predstavnika srbske manjšine za podpredsednika vlade za regionalni razvoj, obnovo in vračanje;

13.

spodbuja vlado in parlament, naj vložita napore v odpravo vseh oblik diskriminacije in predsodkov, tudi glede romske skupnosti; v zvezi s tem poziva vlado, da sprejme celostno protidiskriminacijsko strategijo in da jo učinkovito izvaja na državni in lokalni ravni;

14.

opozarja, da je treba zagotoviti ustrezno izvajanje ustavnega zakona za narodne manjšine, zlasti v zvezi z dvojezičnim poukom v šolah in dvojezičnostjo v javni upravi ter načrtovanimi zagotovili za ustrezno zastopanost manjšin med zaposlenimi v sodstvu in javni upravi; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se v okviru instrumenta za predpristopno pomoč dovolj pozornosti nameni izvajanju določb ustavnega zakona za narodne manjšine;

15.

meni, da so mednarodni ukrepi za krepitev zaupanja bistven element pri zagotavljanju stabilnosti države in balkanskega območja v njeni soseščini;

16.

meni, da bi moral izobraževalni sistem na Hrvaškem ob tem, da ohranja in krepi kulturne in družbene tradicije vsake narodnostne skupnosti, hkrati odločno spodbujati večje vključevanje in povezovanje v hrvaški družbi;

17.

poziva k trajnostnem ponovnem vključevanju vojnih beguncev in pri tem poudarja, da je treba zanje razviti in pravočasno izvesti ukrepe v zvezi s stanovanji in zaposlitvijo ter socialne ukrepe, ki bodo dorasli izzivu;

18.

z zadovoljstvom ugotavlja trajnostnoo rast hrvaškega gospodarstva; izraža upanje, da bo ta rast pomenila več možnosti za zaposlitev; izreka pohvalo za delo, ki je bilo opravljeno s pomočjo projekta Hitrorez pri zmanjševanju upravne obremenitve podjetij, in pričakuje podobne rezultate v drugih sektorjih;

19.

pozdravlja reforme, sprejete na področju varovanja okolja; poziva vlado, naj razmisli o ukrepih in politikah za obravnavo škodljivih posledic podnebnih sprememb v skladu s cilji EU; poziva k vzpostavitvi celovitejšega medsektorskega dialoga, da se zagotovi okoljsko trajnostni razvoj;

20.

poziva hrvaške oblasti, naj ponovno ocenijo učinkovitost sedanjega sistema ukrepov varovanja okolja, vključno z razvojem obalnih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode, ločenim zbiranjem odpadkov, sistemov za izrabo odpadne toplote in odpravo nezakonitih odlagališč smeti, ter naj okrepijo usklajevanje med vsemi odgovornimi organi; poziva v tem okviru tudi h kampanji ozaveščanja, katere namen bi bil povečati skrb ljudi za okolje;

21.

pozdravlja predpristopni gospodarski program Hrvaške in ugotavlja, da je ta predvidel v marcu 2008 sprejetje že dolgo pričakovanega nacionalnega programa za prestrukturiranje ladjedelniške industrije; opozarja hrvaške oblasti, da napredek na tem področju ni le eden od pogojev, ki jih postavlja Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, ampak je ključnega pomena za pristopna pogajanja; poziva Komisijo, naj prek IPP olajša izvajanje programa za prestrukturiranje;

22.

vztraja, da bi bilo treba novo zakonodajo hitro izvajati, saj je s tem zagotovljeno zanesljivo merilo za ocenjevanje pripravljenosti države na članstvo, in sicer pripravljenosti, ki temelji na dejstvih, ne le na sprejeti zakonodaji, zlasti glede reforme pravosodja, boja proti korupciji in gospodarskih reform;

23.

poziva hrvaško vlado, naj zagotovi, da se javni razpisi objavljajo v skladu z zakonodajo Skupnosti;

24.

se je z zaskrbljenostjo seznanil z nedavnimi kritikami Komisije v zvezi z načinom, kako hrvaške oblasti upravljajo sredstva EU, in jih poziva, naj s pomočjo Komisije ugotovljene pomanjkljivosti pri upravljanju obravnavajo kot prednostno zadevo, in s tem omogočijo odpravo začasne prekinitve sklepanja pogodb v okviru programa PHARE 2006 (s finančnimi sredstvi v skupni višini 68,5 milijonov EUR) ter obnovitev prvotne dodelitve za finančno leto 2008 v okviru komponente 1 IPP, potem ko je bila ta zmanjšana za 5 milijonov EUR;

25.

glede še nerešenih dvostranskih vprašanj opozarja vse vpletene strani na načelo „pacta sunt servanda“;

26.

pozdravlja sklep hrvaškega parlamenta z dne 13. marca 2008, da se zaščitna ekološko-ribolovna cona ne uporablja za države članice EU, dokler ni dosežen skupni sporazum v duhu EU; je prepričan, da je s tem, ko je bilo to vprašanje končno rešeno, mogoče hitro sprejeti odločitve o odprtju novih poglavij;

27.

pozdravlja pripravljenost, ki jo je Hrvaška izkazala pri reševanju njenih odprtih vprašanj glede meje s Črno goro, kar dokazuje sporazum, ki sta ga predsednika vlad dosegla 12. marca 2008; poleg tega pozdravlja neformalni načelni sporazum o vprašanju arbitraže, ki sta ga dosegla predsednika hrvaške in slovenske vlade, in obe strani poziva, naj uresničujeta ta sporazum ter podpreta rezultat arbitraže z jasno odločitvijo parlamentov obeh držav;

28.

opozarja, da je zlasti reševanje vprašanj, povezanih z mejami, v partnerstvu za pristop Hrvaške opredeljeno kot njena prednostna naloga; v zvezi s tem izraža še vedno prisotno zaskrbljenost glede začetka gradnje pelješkega mostu oktobra 2007, kljub nasprotovanju, ki ga je izrazila Bosna in Hercegovina zaradi nejasnih meja na morju; ugotavlja, da so gradbena dela na tem projektu trenutno ustavljena, in poziva, naj se s pogajanji doseže rešitev te sporne zadeve med obema državama;

29.

pozdravlja Hrvaški za nepretrgan napredek, ki ga dosega na področju regionalnega sodelovanja, in jo hkrati poziva, naj nadaljuje po tej poti na področju dobrososedskih odnosov, saj sta obe področji bistveni za evropsko povezovanje;

30.

poziva Hrvaško, naj ohrani svoj konstruktiven odnos in naj ima tudi v prihodnje pozitivno vlogo v regiji, ter s tem podpre in spodbudi okrepitev Bosne in Hercegovine;

31.

soglaša z mnenjem Komisije, da bi bilo v vsakem primeru mogoče ob okrepljenih prizadevanjih Hrvaške in stalni podpori institucij EU pristopna pogajanja zaključiti v letu 2009;

32.

v zvezi s tem poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja in poveča sredstva, dodeljena za pripravo, obdelavo in dokončanje pogajalskih gradiv, da bi se lahko EU hitro in učinkovito odzivala na napredek, ki ga Hrvaška dosega pri izpolnjevanju ustreznih meril za odpiranje in zapiranje pogajanj;

33.

poziva hrvaške oblasti, naj v proces pristopanja k EU vključijo skupine iz civilne družbe (nevladne organizacije, akademsko skupnost, sindikate);

34.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Hrvaški.

15.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 247/11

A.

ker po ocenah Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) vsak tretji Evropejec zboli za rakom, vsaki četrti pa zaradi te bolezni umre,

B.

ker je bilo v letu 2006 v Evropski uniji odkritih skoraj 2,3 milijona novih primerov raka, več kot milijon ljudi pa je zaradi njega umrlo; ker je bila večina smrtnih primerov pri osebah z rakom na pljučih, debelem črevesu in dojkah,

C.

ker raka povzročajo številni dejavniki na več stopnjah, zato je potrebna nova paradigma za preprečevanje raka, ki bo v enaki meri obravnavala vzroke, povezane z načinom življenja, ter poklicne vzroke in vzroke iz okolja na način, ki bo odražal dejanske skupne učinke različnih vzrokov, ne pa se osredotočal zgolj na enega,

D.

ker je po nedavnih raziskavah sindikatov izpostavljenost rakotvornim snovem na delovnem mestu neposreden vzrok za najmanj 8 % smrtnih primerov zaradi raka vsako leto; ker bi lahko tako izpostavljenost preprečili z nadomestitvijo rakotvornih snovi z manj škodljivimi; ker so delodajalci poleg tega pravno zavezani, da nadomestijo rakotvorne snovi, kjer je to mogoče, a se te določbe na žalost premalo upoštevajo in izvajajo, kar je nesprejemljivo,

E.

ker imajo lahko kemične snovi, ki motijo delovanje endokrinih žlez, pomembno vlogo pri nastanku raka, na primer raka na dojkah ali modih, zato je potrebno posebno ukrepanje,

F.

ker je eden izmed razlogov za povečanje števila primerov rakavih obolenj staranje populacije v Uniji,

G.

ker je delež smrtnih primerov zaradi raka v novih državah članicah višji kot v EU–15,

H.

ker so osupljive in nesprejemljive razlike v kakovosti ustanov za zdravljenje raka, programih preventivnih pregledov, smernicah za najboljšo prakso, ki temeljijo na dokazih, ustanovah za radioterapijo in v dostopnosti zdravil proti raku med razlogi za velike razlike v petletni stopnji preživetja z večino rakavih obolenjih v Evropi,

I.

ker zgoraj omenjena izjava Parlamenta o potrebi po celostni strategiji za nadzor rakavih obolenj poziva Svet in Komisijo, naj oblikujeta celostno strategijo za nadzor rakavih obolenj, ki bo zajemala štiri glavne dejavnike za nadzor rakavih obolenj: a) preventivo, b) zgodnje odkrivanje, c) diagnosticiranje, zdravljenje in nadaljnje spremljanje ter d) paliativno oskrbo,

J.

ker je v obdobju akcijskega načrta Komisije proti raku (Evropa proti raku, zadnji pokriva obdobje 1996–2002) v številnih državah prišlo do ugodnih trendov v zvezi z umrljivostjo zaradi raka pri več pogostih oblikah raka,

K.

ker Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je tretjino vseh primerov raka mogoče preprečiti in da je preventiva stroškovno najučinkovitejša dolgoročna strategija za nadzor raka; ker bi bilo dodatno tretjino primerov raka mogoče ozdraviti, če bi bili odkriti v zgodnji fazi in primerno zdravljeni,

L.

ker je Svetovna zdravstvena organizacija uvrstila kristalni kremen med rakotvorne snovi prvega razreda in ker je 3,2 milijona delavcev v EU izpostavljenih tej snovi vsaj 75 % njihovega delovnega časa; ker se ocenjuje, da je 2,7 % smrti zaradi pljučnega/bronhialnega raka mogoče pripisati poklicni izpostavljenosti kristalnemu kremenu,

M.

ker po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj njene članice zdaj porabijo v povprečju samo 3 % svojega celotnega zdravstvenega proračuna za preventivo, 97 % pa za zdravstvene storitve in zdravljenje; ker je treba to ogromno neravnotežje nujno popraviti, še toliko bolj, ker je mogoče preprečiti vsaj tretjino vseh primerov rakavih obolenj,

N.

ker se ocenjuje, da je kajenje vzrok za 25 % vseh smrtnih primerov zaradi raka v Uniji; ker kajenje povzroči 80 do 90 % smrtnih primerov zaradi pljučnega raka po svetu,

O.

ker lahko dobro zasnovan nacionalni program za nadzor raka, s katerim se dobro upravlja, zmanjša pogostost in smrtnost rakavih obolenj – v nekaterih primerih tudi za več kot 70 % – ter izboljša življenje obolelih za rakom, ne glede na to, kako omejena so sredstva držav,

P.

ker izvajanje učinkovitih programov za zgodnje odkrivanje, ki temeljijo na prebivalstvu in se izvajajo na ravni držav (in v skladu z evropskimi smernicami, če že obstajajo), močno izboljša kakovost in dostopnost zgodnjega odkrivanja raka, diagnostike in terapevtskega zdravljenja za prebivalstvo ter s tem tudi izboljša nadzor raka,

Q.

ker so nacionalni registri za primere raka v vseh državah članicah bistveni za zagotavljanje primerljivih podatkov o rakavih obolenjih,

R.

ker zdaj v EU obstajajo velike in nesprejemljive razlike v kakovosti preventivnih pregledov za rakava obolenja ter zgodnjega odkrivanja in spremljanja, zlasti kar zadeva uporabljene diagnostične postopke in vključevanje teh postopkov v zdravstveno politiko držav članic; ker preventivni pregledi olajšajo zgodnje diagnosticiranje, kar prispeva k stroškovno učinkovitemu in merljivemu zmanjšanju števila primerov rakavih obolenj,

S.

ker se onkologija v vseh državah članicah ne priznava kot zdravniška specializacija in ker je treba zagotavljati nenehno zdravstveno izobraževanje,

T.

ker evropska podatkovna baza za klinične študije Evropske agencije za zdravila (EudraCT) ni javno dostopna in pacienti težko najdejo klinične študije, ki zadevajo njihovo zdravstveno stanje,

U.

ker zapletenost rakavih obolenj zahteva boljšo komunikacijo med številnimi in raznovrstnimi zdravstvenimi strokovnjaki, ki sodelujejo pri zdravljenju obolelih z rakom; ker lahko psihosocialna oskrba obolelih z rakom izboljša kakovost njihovega življenja,

V.

ker oboleli z rakom zaenkrat nimajo enakopravnega dostopa do zdravstvenih podatkov in na vsaki stopnji svoje bolezni nujno potrebujejo več informacij,

1.

poziva Komisijo, Svet in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje, zgodnje odkrivanje, diagnosticiranje in zdravljenje, vključno s paliativno oskrbo, da se zmanjša veliko povečanje bremena zaradi rakavih obolenj, ki se približuje zaradi demografskih sprememb v naslednjih desetletjih, tudi z zagotavljanjem ustrezne finančne podpore za usklajene ukrepe in primerno krepitev zmogljivosti;

2.

poziva Komisijo, naj oblikuje medinstitucionalno delovno skupino EU za boj proti raku, ki bi jo sestavljali predstavniki Komisije, Sveta in Evropskega parlamenta, ki bi se redno srečevali ter zbirali in izmenjevali zglede najboljše prakse za preprečevanje (vključno z zmanjševanjem poklicne in okoljske izpostavljenosti rakotvornim in drugim snovem, ki prispevajo k nastanku raka), preventivne preglede in zdravljenje ter zagotavljali vodenje pri boljšem nadzoru nad rakom v Evropi; poudarja, da bi morala delovna skupina EU še zlasti spodbujati nove ukrepe, pa tudi obstoječe projekte za preventivne preglede, ki bi lahko pripomogli k povečanju deleža prebivalstva, ki sodeluje pri ukrepih preventivnih pregledov za rakava obolenja, za vsaj 50 % v vsaki državi članici do leta 2018;

3.

pozdravlja pobudo Komisije za sprejetje sporočila o raku in sporočila o redkih boleznih, ki sta predvideni za to leto;

4.

poziva Komisijo, naj redno pregleduje evropski kodeks proti raku in ga promovira v kampanjah za osveščanje, obveščanje in izobraževanje, namenjenih točno določenim skupinam prebivalstva;

5.

poziva države članice, naj izvajajo obvezno beleženje primerov raka s standardizirano evropsko terminologijo, da se zagotovi zmogljivosti, s katerimi se na podlagi prebivalstva ocenjuje programe preventive, zgodnje diagnostike in zdravljenja, stopnje preživetja in primerljivost podatkov med državami članicami;

6.

poziva Komisijo, naj revidira sedanje priporočilo o preventivnih pregledih za rakava obolenja, da bo upoštevalo hiter razvoj novih tehnologij in zajelo:

7.

poziva Komisijo, naj oblikuje dinamičen, prožen in stalen pristop za boj proti raku, ki bo temeljil na znanstvenem napredku, ter v ta namen ustanovi:

8.

poziva Komisijo, naj v okviru drugega akcijskega programa za javno zdravje podpre omrežja nacionalnih registrov za primere raka, da bi se izvedla študija za celo EU o razlikah v pojavljanju in preživetju rakavih obolenj;

9.

poziva vladi Češke in Italije, ki še nista ratificirali Okvirne konvencije SZO o nadzoru tobaka, ki je začela veljati februarja 2005, naj to storita;

10.

poziva Komisijo in vse države članice, naj pri izvajanju Okvirne konvencije SZO o nadzoru nad tobakom razvijejo in podpirajo trdne protokole in smernice ter zagotovijo, da bodo na voljo sredstva, ki bodo državam z nizkimi dohodki pomagala pri izpolnjevanju njihovih obveznosti v skladu s to konvencijo;

11.

poziva Komisijo, naj kot varuhinja Pogodbe takoj sprejme pravne ukrepe proti vsem državam članicam, ki ne izvajajo v celoti Direktive 2004/37/ES;

12.

poziva Komisijo, naj po potrebi sprejme zakonodajo ter spodbuja in podpira pobude, ki vključujejo širok spekter zainteresiranih strani, da bi preprečevali rakava obolenja z zmanjšanjem poklicne in okoljske izpostavljenosti rakotvornim in drugim snovem, ki prispevajo k nastanku raka, ter s spodbujanjem zdravega načina življenja – zlasti kar zadeva glavne dejavnike tveganja, kot so tobak, alkohol, prekomerna telesna teža, nezdravi načini prehranjevanja ter pomanjkanje telesne aktivnosti in slaba zaščita pred soncem – in z močnim poudarkom na otrocih in najstnikih;

13.

poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo in izvajajo celostne ukrepe za nadzor nad tobakom, vključno z uvajanjem okolij brez cigaretnega dima in pomoči pri opuščanju kajenja, ki sta učinkovita načina zmanjševanja kajenja, ter tako preprečijo veliko število smrti zaradi raka v skladu s svojo resolucijo z dne 24. oktobra 2007 o zeleni knjigi z naslovom„K Evropi brez tobačnega dima: politične možnosti na ravni EU“ (13), katere priporočila je treba zdaj v celo ti izvajati;

14.

poziva Komisijo, države članice in Evropsko agencijo za kemikalije, naj v okviru Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije (14) kot osrednjo prednostno nalogo do 1. junija 2008 sprejmejo seznam snovi, ki zbujajo veliko zaskrbljenost, vključno z rakotvornimi snovmi, kar bo omogočilo izvajanje člena 33(2) REACH, na podlagi katerega lahko potrošniki zahtevajo informacije o rakotvornih snoveh v potrošniških izdelkih, da se jim lahko izognejo, če to želijo;

15.

poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira pobude za preprečevanje uvoza izdelkov, ki vsebujejo rakotvorne kemikalije; poleg tega poziva k sprejetju EU ukrepov za okrepitev nadzora hrane glede vsebnosti kemikalij, tudi pesticidov;

16.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo imele raziskave z biološkim spremljanjem ljudi po vsej EU dovolj sredstev za nadzor rakotvornih in drugih snovi, ki prispevajo k nastanku raka, in tako omogočijo ugotavljanje učinkovitosti politike;

17.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo informacijske kampanje o preventivnih pregledih za odkrivanje rakavih obolenj, namenjene širši javnosti in vsem ponudnikom zdravstvenih storitev, pa tudi izmenjave najboljše prakse o uporabi ukrepov za preprečevanje ali zgodnje odkrivanje, kot so stroškovno učinkovito vključevanje ustreznega testiranja za humani papiloma virus (HPV) za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu in cepljenje proti temu virusu za zaščito mladih žensk proti obliki raka, ki jo povzroča, ali preiskave prostatičnega specifičnega antigena (PSA) za zgodnje odkrivanje raka prostate pri moških, starejših od 50 let;

18.

poziva Komisijo, naj začne razpravo s Svetom, da zagotovi spodbujanje in učinkovito izvajanje priporočila o preventivnih pregledih za rakava obolenja; zato poziva države članice, naj začnejo izvajati to priporočilo, če tega še niso storile, ter oblikujejo postopke za sprejetje morebitnih prihodnjih sprememb priporočila in določijo programe preventivnih pregledov, utemeljenih na prebivalstvu, v skladu z evropskimi smernicami za zagotavljanje kakovosti;

19.

poziva Komisijo, naj zagotovi srednje– in dolgoročno znanstveno in strokovno podporo za ustrezno in primerno pomoč državam članicam, s katero jim bo pomagala pri izvajanju priporočila Sveta o preventivnih pregledih za raka, ter spremlja, ocenjuje in usklajuje poskusne dejavnosti in stalno izboljševanje kakovosti;

20.

poziva Komisijo, naj podpira razvoj evropskih programov za akreditacijo/certificiranje na področju preventivnih pregledov za odkrivanje, diagnosticiranje in zdravljenje raka, ki bodo temeljili na evropskih smernicah za zagotavljanje kakovosti, kar bi lahko bilo zgled drugim področjem zdravstvene oskrbe;

21.

poziva države članice, naj zagotovijo multidisciplinarne onkološke skupine za celotno opdročje države, da bodo vsi bolniki dobili najboljše možno zdravljenje, in naj izboljšajo usposabljanje onkologov in zdravstvenih strokovnjakov na področju prepoznavanja psihosocialnih potreb obolelih za rakom, da bi se izboljšala njihova kakovost življenja ter zmanjšala njihov strah in depresija;

22.

poziva Komisijo in države članice naj onkologijo priznajo kot zdravniško specializacijo in naj onkologom zagotovijo vseživljenjsko učenje v skladu z dogovorjenimi smernicami;

23.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in podpirajo paliativno oskrbo in določijo smernice za njeno uporabo;

24.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo zakonodaja Skupnosti vsebovala spodbude za industrijo in raziskovalce, da bi pristopili k raziskavam, ki so v teku z namenom razvijanja novih zdravil in oblik zdravljenja, utemeljenih na dokazih, za boj proti raku in njegovo obvladovanje;

25.

poziva Komisijo, naj prek omrežij zdravstvenih strokovnjakov zagotovi širjenje najboljše prakse pri zdravljenju in negi, da bi državljanom zagotovila dostop do najboljšega razpoložljivega zdravljenja;

26.

poziva Komisijo, naj nameni sredstva iz strukturnih skladov in Sedmega okvirnega programa za raziskave za oblikovanje in financiranje referenčnih omrežij za redka in težko ozdravljiva rakava obolenja, da bi se zbrala sredstva ter znanje in izkušnje in izboljšali diagnostika in zdravljenje;

27.

poziva Komisijo, naj v okviru Sedmega okvirnega programa dodeli sredstva za spodbujanje raziskav in inovacij na področju osnovne preventive, preventivnih pregledov in zgodnjega odkrivanja raka ter novih zdravil in oblik zdravljenja raka;

28.

poziva Svet in Komisijo, naj določita standard EU za določanje novih inovativnih diagnostičnih in terapevtskih pristopov ter prepoznavanje najboljše klinične in zdravstvene prakse;

29.

poziva Komisijo, naj v okviru Sedmega okvirnega programa dodeli sredstva za spodbujanje raziskav o raku pri otrocih;

30.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo zdravila za rakava obolenja v vseh državah članicah enako dostopna vsem pacientom, ki jih potrebujejo;

31.

spodbuja Komisijo in države članice, naj v okviru farmacevtskega foruma na visoki ravni preučijo, kako bi lahko bolnikom hitreje zagotovili dostop do inovativnih zdravil proti raku, ki rešujejo življenja, in sicer s pospeševanjem hitrega izdajanja dovoljenj za trženje prek centraliziranega postopka na ravni EU, ter naj preučijo možnost postopka pogojevanja cen in povračil, kadar se podatki o vrednosti zdravila zbirajo pri bolnikih v njihovem življenjskem okolju;

32.

poziva Komisijo, naj najpozneje do junija 2008 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi predlog za zagotavljanje visokokakovostnih, objektivnih, zanesljivih in nepropagandnih informacij o zdravstvenih izdelkih iz različnih virov;

33.

poziva Komisijo, naj revidira Direktivo 2001/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z izvajanjem dobre klinične prakse pri kliničnem preskušanju zdravil za ljudi (15) (Direktivo o kliničnem preizkušanju), da bi spodbudila več akademskih raziskav na področju raka, še zlasti raziskave o preventivnih pregledih in zgodnjem odkrivanju rakavih obolenj, pri čemer naj upošteva stroške, povezane z neprofitnim raziskovalnim sektorjem, ter naj izboljša razpoložljivost informacij o kliničnih študijah, ki so v teku ali so že zaključeni, za bolnike in občo javnost;

34.

poziva države članice in Komisijo, naj si prizadevajo za razvoj smernic za skupno opredelitev invalidnosti, ki po možnosti vključuje ljudi s kroničnimi boleznimi in rakom, in hkrati poziva države članice, ki tega še niso storile, naj te ljudi po možnosti vključijo v opredelitve invalidnosti, kakršne veljajo v njihovi državi;

35.

poziva Komisijo, naj pripravi listino o zaščiti obolelih za rakom in kroničnih bolnikov na delovnem mestu, da bi se lahko od podjetij zahtevalo, naj obolelim omogočijo nadaljevanje delovnega razmerja med zdravljenjem in vrnitev k njihovim običajnim poklicnim dejavnostim;

36.

spodbuja države članice, naj v skladu z evropskimi smernicami sprejmejo nacionalne listine o pravicah bolnikov in naj v oblikovanje zdravstvene politike vključijo soudeležbo in strokovno znanje bolnikov;

37.

poziva države članice in Komisijo, naj razvijejo in okrepijo pobude, ki zagotavljajo podporo ljudem, ki jih je rak neposredno ali posredno prizadel, zlasti z uvedbo in razvojem psihološke oskrbe in podpore za preživele rakave bolnike po vsej Uniji;

38.

poziva Komisijo, naj obolelim za rakom zagotovi več informacij, in sicer s spodbujanjem pobud, ki bolnike obveščajo o možnostih zdravljenja in dostopu do njih, in poziva vsa prihodnja predsedstva, naj rakava obolenja še naprej postavljajo za prednostno nalogo;

39.

spodbuja nove države članice, naj v večji meri uporabljajo strukturne sklade za izboljšanje zdravstvene infrastrukture, na primer s podporo izvajanju priporočila Sveta o preventivnih pregledih za raka;

40.

podpira slovensko predsedstvo EU, ki je rakava obolenja postavilo za eno od svojih prednostnih nalog v letu 2008;

41.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

15.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 247/18

A.

ker Evropa še vedno ni na poti k resnično trajnostnem razvoju,

B.

ker Komisija priznava, da ni bilo velikega napredka glede temeljnih vprašanj vključevanja okoljskih zadev v druga področja politike in izboljšav pri izvrševanju zakonodaje Skupnosti,

C.

ker Komisija poudarja, da pritisk na okolje na mnogih področjih dejansko narašča: povečujejo se globalne emisije toplogrednih plinov, pospešeno izginja biološka raznovrstnost, onesnaževanje ima še vedno velik vpliv na javno zdravje, še naprej se povečuje količina odpadkov, proizvedenih v EU, povečujejo pa se tudi posledice našega vpliva na okolje; ker se zaradi tega dejansko postavlja vprašanje, ali nimajo druge pomembnejše politike EU nasprotnega učinka na okolje,

D.

ker je malo verjetno, da je mogoče doseči trajnostni razvoj brez vključitve okoljskih vprašanj na vsa pomembnejša področja politike,

E.

ker je čisto in zdravo okolje bistveno za dobro počutje ljudi ter dobre socialne razmere,

F.

ker lahko k drugim ciljem, kot so večja konkurenčnost, spodbujanje gospodarske rasti, ustvarjanje delovnih mest ter inovacije in spodbujanje znanstvenega napredka z razvojem novih, varnih tehnologij, prispeva tudi dobro oblikovana okoljska politika,

1.

obžaluje, da je bil vmesni pregled šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti opravljen s skoraj enoletno zamudo, in na splošno obžaluje dejstvo, da Evropska unija ukrepov iz akcijskega programa ne izvaja po načrtovanem razporedu, kar je v nasprotju s trditvami Komisije v njenem vmesnem pregledu; opozarja, da je bil šesti okoljski akcijski program v nasprotju s prejšnjim okoljskim akcijskim programom sprejet po postopku soodločanja v skladu s členom 251 Pogodbe ES; poziva EU, naj stori vse, kar je v njeni moči, da doseže cilje iz šestega okoljskega akcijskega programa, ker bi neuresničitev teh ciljev škodovala verodostojnosti EU, med drugim v tistem delu javnosti, ki je zaskrbljen zaradi stanja okolja;

2.

ugotavlja, da so predzakonodajni postopki zaradi uporabe tematske strategije kot novega postopkovnega orodja postali pomembnejši, ustvarile pa so se tudi dodatne priložnosti za sodelovanje interesnih skupin in bolj strateški pristop k zakonodajni politiki EU; vendar obžaluje, da je zaradi tematskih strategij daljši tudi postopek oblikovanja okoljske politike, saj nastajajo zamude pri pripravi dejanskih predlogov v zvezi s politiko in sprejetju ukrepov na podlagi te politike;

3.

meni, da bi bilo treba okoljsko politiko zaradi pomena, ki ga ima za industrijo, in ker jo v glavnem izvajajo lokalni organi, upoštevati pri oblikovanju zakonodaje, stališča industrije, malih podjetij in lokalnih organov pa predstaviti posvetovalnim organom, ki bi jih morali upoštevati;

4.

meni, da je bistveno okrepiti stališče iz šestega okoljskega akcijskega programa kot okoljske razsežnosti strategije EU za trajnostni razvoj;

5.

meni, da morajo biti pristojnosti v Evropski uniji jasno dodeljene in opredeljene ter poudarja, da se v vmesnem pregledu Komisije kažejo zmeda in notranje nejasnosti glede pristojnosti Komisije in držav članic; poudarja, da je treba jasno določiti in opredeliti ter razmejiti pristojnosti in posebne odgovornosti vsake strani, da se zagotovi spoštovanje teh pristojnosti tudi v prihodnosti;

6.

poudarja, da tematske strategije niso uporabne, če časovno sovpadajo z obsežno zakonodajno dokumentacijo, ampak so koristne pred nastankom ustreznega zakonodajnega dokumenta ali če se pojavijo samostojno;

7.

poudarja, da obstaja neposredna medsebojna zveza med stanjem človekovega okolja in zdravjem ljudi; poziva Komisijo, naj zaradi izvajanja pristopa zdravja v vseh politikah izdela študije, ki bodo prikazovale vzročni odnos med spremembo v kakovosti okolja in spremembo v zdravstvenemu stanju ljudi;

8.

meni, da je EU za uresničitev ciljev diplomatskega reševanja problemov zaradi podnebnih sprememb iz šestega okoljskega akcijskega programa ravnala dosledno; vendar opozarja, da EU v zvezi s cilji in prednostnimi ukrepi za zaustavitev podnebnih sprememb ni uspela izpolniti vseh obveznosti; je zelo zaskrbljen zaradi večjih emisij v prometu in počasnih učinkov ukrepov, ki se uporabljajo pri poskusu izboljšanja energetske učinkovitosti; poziva Komisijo, naj objavi sporočilo o okoljskih ciljih za trajnostni prevozni sistem, izraženih s številkami; pričakuje, da bodo države članice do leta 2012 uresničile cilje iz kjotskega protokola za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za posamezne države;

9.

obžaluje dejstvo, da cilj zaustavitve upadanja biološke raznovrstnosti verjetno ne bo uresničen do leta 2010 ter da se dejanski okoljski rezultati na podlagi predlagane strategije za varstvo morskega okolja in tal ne bodo dosegli do leta 2012; ugotavlja, da si je treba bolj prizadevati za pomoč pri vključevanju politike o biološki raznovrstnosti v druga področja politike; opozarja na potrebo po ustreznem financiranju programa Natura 2000 in drugih prednostnih ciljev, ki so tesno povezani s programom;

10.

meni, da se je v zvezi s kemikalijami z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) in o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije (15) dosegel napredek pri zmanjševanju nevarnosti za ljudi in okolje, vendar se mora še pokazati, da se bo nevarnost dejansko bistveno zmanjšala, in obžaluje, da je ta uredba skladna s cilji iz šestega okoljskega akcijskega programa le v nekaterih vidikih; obžaluje, da je bila tematska strategija v zvezi s trajnostno rabo pesticidov pripravljena z znatno zamudo ter da ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka in mestnega okolja ter za zmanjšanje hrupa niti približno ne dosegajo ciljev iz okoljskega akcijskega programa; poziva Komisijo, naj čim prej predloži predlog za spremenjeno direktivo o nacionalnih zgornjih mejah emisij (16); meni, da je treba zagotoviti izvajanje direktive o okoljskem hrupu v celoti (17);

11.

zaradi učinkov kakovosti zraka v zaprtih prostorih na zdravje poziva Komisijo in države članice, naj podprejo prizadevanja Svetovne zdravstvene organizacije na tem področju ter poziva Komisijo, naj čim prej predloži konkretne zakonodajne ukrepe na to temo;

12.

ugotavlja, da v zvezi s posameznimi cilji za varstvo voda iz šestega okoljskega akcijskega programa ni večjih pomanjkljivosti; vendar poziva Komisijo, naj zagotovi izvajanje okvirne direktive o vodah (18) v celoti in ponovno oceni vključevanje obveznosti EU v zvezi z varstvom voda v druge politike; poleg tega poziva Komisijo, naj čim prej predloži predlog direktive o zmanjševanju uporabe fosforja v kmetijstvu ter v detergentih v skladu s členom 16 Uredbe (ES) št. 648/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o detergentih (19);

13.

poudarja, da je potrebna nova vodna politika, ki bo temeljila na varčevanju in trajnostnem upravljanju vodnih virov;

14.

obžaluje, da sta tematski strategiji za naravne vire in odpadke ublažili cilje šestega okoljskega akcijskega programa; obžaluje, da na ravni EU niso oblikovani nobeni dejanski cilji za ločitev gospodarske rasti in uporabe virov s preusmeritvijo v trajnostni model proizvodnje in potrošnje; se strinja, da so potrebni nadaljnji ukrepi v zvezi z biološkimi odpadki za spodbujanje njihove nadaljnje preusmeritve z odlagališča in zagotovitev upoštevanja najboljših možnosti za obdelavo, kot je obdelava, s katero se zmanjšujejo podnebne spremembe; še naprej spodbuja podporo okolju prijaznih oblik ravnanja z odpadki in strožjih ukrepov proti odlaganju odpadkov, ki onesnažuje okolje;

15.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za razumno in učinkovito uporabo naravnih virov, ki ne bo ogrožala biološke raznovrstnosti;

16.

opozarja, da je pravilno izvajanje obstoječe zakonodaje v celoti glavna prednostna naloga, in meni, da je v zvezi z izpolnjevanjem okoljskih izzivov še vedno najpomembnejša zavezujoča zakonodaja; poziva Komisijo, naj okrepi svoje dejavnosti kot varuh pogodbe; zato tudi poziva, naj proračunski organ EU zagotovi Komisiji vse potrebne finančne in kadrovske vire za čim bolj učinkovito spremljajo izvajanja in izvrševanja obstoječe zakonodaje v vseh državah članicah;

17.

poudarja, da je treba okoljsko zakonodajo Skupnosti natančno in učinkovito izvajati, in priporoča, naj se sprejmejo posebni podporni ukrepi v prid regijam, ki se spopadajo s težavami pri izvajanju tega področja pravnega reda Skupnosti; spodbuja organe držav članic, naj pripravijo strategijo za prenos, da bi se jasno določile vloge in odgovornosti nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov pri pravilnem prenosu in izvajanju okoljske zakonodaje Skupnosti;

18.

vendar je zaskrbljen zaradi različnih predlogov predlagateljev, da je treba zmanjšati obseg in pomembnost skupnih ureditev ali jih celo nadomestiti s prostovoljnimi sporazumi ali drugimi nezavezujočimi ukrepi; zato ponavlja, da morajo biti glavni cilj boljše ureditve jasna in pregledna pravila in standardi na osnovi zakonodaje, ki je povezana z dogovorjenimi cilji, in njihovim boljšim izvrševanjem;

19.

pozdravlja predlog Komisije za krepitev izvrševanja okoljske zakonodaje na nacionalni ravni z boljšim dostopom do pravice in usklajene uporabe kaznovalnega prava; ugotavlja, da prispevajo preventivni vidiki kaznovalnega prava k boljšemu izvrševanju okoljske zakonodaje in varstvu okolja;

20.

poziva k nadaljnjemu oblikovanju in pregledu okoljske politike EU, kjer bo več pozornosti namenjene predpisovanju ciljev kot opisovanju sredstev za doseganje ciljev, kar bo državam članicam in kmetom omogočilo, da poiščejo najuspešnejše in najučinkovitejše načine za doseganje zastavljenih ciljev;

21.

meni, da bi morala Komisija zagotoviti popolno izvajanje direktiv o pticah in habitatih; ob upoštevanju načela subsidiarnosti priporoča, da se sprejmejo davčni ukrepi za spodbujanje najboljše prakse in odvračanje ljudi od dejavnosti, ki povzročajo onesnaževanje;

22.

kljub temu opozarja Komisijo na dejstvo, da napotki na morebitne posledice v kazenskem pravu ne zadoščajo vedno za preprečitev nezakonitega ravnanja, s katerim se hkrati onesnažuje okolje; zato poudarja pomen naknadnega kaznovanja po kazenskem pravu, zlasti nezakonitega odlaganja nevarnih odpadkov na področju drugih držav;

23.

pozdravlja pripravo zelene knjige Komisije o tržnih instrumentih za namene okoljske politike in z njo povezanih politik; meni, da je potrebna bolj splošna uporaba tržnih instrumentov, pri čemer je treba upoštevati vpliv vseh proizvodnih in distribucijskih postopkov ter vzorcev porabe na okolje;

24.

meni, da evropski sistem trgovanja z emisijami zaradi preveč radodarne dodelitve pravic do emisij doslej še prinesel zmanjšanja emisij CO2; poudarja, da se je EU zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za vsaj 20 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990; vztraja pri tem, da bi moral sistem trgovanja z emisijami EU za obdobje po letu 2012 določati dovolj strogo zgornjo mejo, licitiranje ter količinsko in kvalitativno omejitev pri uporabi enot potrjenega zmanjšanja emisij (CER) in enot zmanjšanja emisij (ERU);

25.

vendar ugotavlja, da je ekološko obdavčevanje še naprej manj pomembno in bo takšno ostalo še nekaj časa; poziva Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo za reformo v zvezi z ekološkim davkom, vključno s postopnim prenosom davčne obremenitve z davkov, ki imajo negativen vpliv na blaginjo (npr. davki na delo), na davke, ki imajo pozitiven vpliv na blaginjo (npr. dejavnosti, ki škodujejo okolju, kot je raba virov ali onesnaževanje); poudarja, da zagotavljajo pogodbe kljub zahtevi po soglasju na področju obdavčevanja, možnost za okrepljeno sodelovanje, ter opozarja na obstoj odprte metode usklajevanja;

26.

opozarja na spodbudo za ukinitev okolju škodljivih subvencij; vendar meni, da je nesprejemljivo, da se v bližnji prihodnosti ne pričakuje noben dejanski napredek na področju reforme takih subvencij, in zato poziva Komisijo, naj do konca leta 2008 predloži konkretne predloge za postopno odpravo vseh okolju škodljivih subvencij v naslednjih petih letih;

27.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo odločnejše in bolj skladno vključevanje okoljske politike na vsa področja oblikovanja politike EU; zaradi izvajanja pristopa zdravja v vseh politikah, ki ga je proglasila Evropska unija, poziva k vključevanju vidikov varstva okolja in varovanja zdravja ter regij in mest v vse politike; obžaluje pomanjkanje vključevanja teh vidikov v različne okoljske pravne okvire in predlogov za novo zakonodajo ter pomanjkanje vključevanja v zakonodajo, katere osnovni cilji ni varstvo okolja;

28.

meni, da je treba za doseganje dejanskih rezultatov pri vključevanju okoljskih vprašanj v druge gospodarske sektorje oblikovati zavezujoče sektorske cilje in časovne razporede; hkrati poudarja, da so gospodarski udeleženci posameznih industrijskih sektorjev odgovorni za doseganje dolgoročnih rezultatov na področju podnebne in energetske politike;

29.

poudarja, da je med učinkovito okoljsko politiko in boljšo kakovostjo življenja bistvena povezava, ter v zvezi s tem poudarja pomen regionalne razsežnosti pri izvajanju šestega okoljskega akcijskega načrta, zlasti pri ukrepih za ublažitev podnebnih sprememb in za prilagajanje nanje; poudarja pomen kampanj za osveščanje javnosti glede ciljev šestega okoljskega akcijskega načrta in njegovega izvajanja;

30.

poudarja, da je pri regionalnih razvojnih načrtih treba upoštevati program Natura 2000, da bi se načelo varstva evropske biološke raznovrstnosti uskladilo z razvojem in izboljšanjem kakovosti življenja prebivalstva; meni, da je zato treba začeti z obsežno kampanjo obveščanja in spodbujati dobre prakse, da bi prikazali, da je ta dva navidezno protislovna cilja mogoče uskladiti;

31.

poudarja, da je treba omrežja regionalnih in lokalnih akterjev bolj uskladiti, da bi se najboljša praksa razširila na manj razvite regije in bi se tam tudi uporabljala; podpira promocijo čezmejnega okoljskega sodelovanja med državami članicami Evropske unije in državami ter regijami, ki mejijo na Evropsko unijo, kot so območja ob Črnem in Baltskem morju ter v Sredozemlju, predvsem zaradi preprečevanja čezmejnega onesnaževanja;

32.

je zaskrbljen nad ugotovitvami različnih neodvisnih študij (20)  (21)  (22)  (23), ki kažejo, da generalni direktorati Komisije ne upoštevajo v celoti smernic Komisije za presoje vpliva, da sta ocena in količinska opredelitev gospodarskega vpliva poudarjena na račun okoljskega, socialnega in mednarodnega vpliva, da se ocena stroškov zakonodaje upošteva veliko bolj kot ocena koristi ter da so dolgoročni preudarki v senci kratkoročnih; meni, da take neuravnotežene presoje vpliva slabo vplivajo na samo okoljsko politiko in njeno vključevanje v druge politike EU; poziva Komisijo, naj ukrepa, da odpravi te trajne pomanjkljivosti;

33.

pozdravlja Komisijo zaradi njene odločne zavezanosti za večjo mednarodno razsežnost okoljske politike; meni, da je treba zagotoviti vključevanje okoljske politike v vse ukrepe EU na zunanjem področju ter izboljšati mednarodno okoljsko upravljanje; spodbuja Komisijo in države članice, naj nadaljujejo s spodbujanjem ambicioznih okoljskih politik in zahtev, kot sta spodbujanje prenosa tehnologij in izmenjava najboljših praks z državami v razvoju;

34.

poudarja, da je treba močneje in dosledneje spodbujati okoljsko diplomacijo pri trgovinskih odnosih EU z državami, ki se niso zavezale k spoštovanju večstranskih sporazumov za varovanje okolja, kot so ZDA, Kitajska in Indija, ki iz različnih razlogov ne izvajajo kjotskega protokola; poziva Komisijo, naj državam v razvoju pomaga pri uporabi trajnostnih in učinkovitih tehnologij prek vseh razpoložljivih mehanizmov;

35.

priporoča, da se STO doda trajnostna klavzula, ki bo določala načela okoljske politike, kot sta previdnostno načelo in načelo, da plača povzročitelj obremenitve, na podlagi katerih se lahko presojajo trgovinski ukrepi; s tem bi se zagotovilo, da pravila trgovanja ne ogrožajo varstva okolja in se okoljska zakonodaja ne uporablja za protekcionistične namene;

36.

poziva Svet in Komisijo, naj na dvostranskih in regionalnih trgovinskih pogajanjih obravnavata trgovinske zaveze, ki imajo neposredne koristi za okolje; meni, da morajo EU in njene države članice okrepiti dialog z gospodarstvi v vzponu, da se dialog usmeri na skupna vprašanja, kot so podnebne spremembe, upravljanje z odpadki in nezakonita sečnja, ki bi bila vključena v izvajanje skupnih programov; podpira predlog Komisije, da se v vsakem trgovinskem sporazumu ustanovi trajnostni forum za razvoj, ki bi bil odprt za sodelovanje civilne družbe in bi imel poudarek na podnebnih temah ter poziva, naj se to izvede pri trenutnih pogajanjih;

37.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo bolj pragmatično in horizontalno izkoriščanje inovacij in novih tehnologij v vseh politikah EU, tako da bodo imeli ti dejavniki ključno vlogo pri krepitvi varstva okolja; poudarja, da je treba čim prej uveljaviti pristop EU„top runner“, ki je ambicioznejši instrument stalnega izboljševanja za vzorce proizvodnje in porabe in s katerim bi se zagotovilo, da se bodo v prihodnosti vsi tržni proizvodi EU zasnovali, proizvajali in uporabljali v skladu z merili trajnosti;

38.

opozarja, da je vlaganje v inovativno in okolju prijazno tehnologijo ter v okoljsko primerno zasnovo, učinkovitost rabe končne energije in energetsko učinkovitost stavb dolgoročno zelo koristno, kljub morebitnim visokim kratkoročnim stroškom, ter poudarja, da bi morale regije spodbujati gospodarske družbe, naj v celoti izkoristijo prednosti teh naložb;

39.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo pravila za oddajanje resnično ekoloških javnih naročil, da bi se spodbujala inovativnost ter trajnostni vzorci porabe in proizvodnje;

40.

poziva Komisijo, naj pomaga nacionalnim, regionalnim in lokalnim organom pri izvajanju postopka za skupna trajnostna javna naročila z zagotavljanjem jasnega okvira za lažjo opredelitev izmerljivih ciljev in meril kakovosti;

41.

poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva za dosego 20-odstotnega cilja za obnovljive vire energije in 10-odstotnega cilja za porabo biogoriv ter pri tem upošteva, da energetske kulture ne smejo ogroziti živilske preskrbe v Evropi in zunaj nje; poudarja, da bi moral trajnostni mehanizem, ki je v fazi razvoja, uveljavljati najstrožja trajnostna merila za biogoriva;

42.

poudarja, da se kmetijstvo v EU čedalje bolj usmerja k proizvodnji varnih in visoko kakovostnih živil, da se tako varuje zdravje državljanov Unije;

43.

spodbuja države članice ter njihove regionalne in lokalne organe, naj kar najbolj izkoristijo nove možnosti za naložbe, ki jih ponujajo strukturni skladi in novi programi evropske sosedske politike, ter naj zagotovijo, da bodo njihovi operacijski programi in projekti, financirani iz strukturnih skladov, prispevali k izboljšanemu izvajanju okoljske zakonodaje Skupnosti in dolgoročnemu cilju trajnostnega razvoja po vsej EU v skladu z drugimi tematskimi prednostnimi nalogami;

44.

meni, da je bistveno izboljšati uporabo načela nadomeščanja, ki upošteva razpoložljivost, dostopnost, koristi in stroške nadomestnih proizvodov; poudarja, da je treba upoštevati tudi oblikovanje, proizvodnjo in postopke uporabe, ki omogočajo uporabo proizvodov, ki ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi in okolje ali predstavljajo manjše tveganje v tem smislu;

45.

poudarja, da je treba pregledati prekrivanje v zakonodaji, ki ustvarja birokratsko breme in spodkopava konkurenčnost, če je cilj res boljša pravna ureditev;

46.

meni, da filozofskemu pristopu, ki se je uporabljal za postopek revizije, manjkata kritična razsodnost ter razčlemba razlogov in vzrokov za zamude; meni, da je prave korake za prihodnost mogoče sprejeti le z razčlenitvijo in preučitvijo vzrokov teh zamud;

47.

poudarja, da je nujno razširiti naše sodelovanje med institucijami Skupnosti in civilno družbo ter odgovoriti na njihove pomisleke in upoštevati odločitve in mnenja regij, mestnih hiš, zadevne industrije in sorodnih združenj, če resnično želimo izboljšati zakonodajno metodologijo ter določiti uporabna pravila, katerih uporaba bo za odgovorne organe, podjetja in državljane preprosta; poudarja tudi, da je treba upoštevati kratkoročne stroške sprememb obstoječe opreme;

48.

poudarja, da so potrebni novi načini za merjenje blaginje, ki temeljijo na dejanskih vrednostih za ekološke storitve; meni, da BDP ni več ustrezno sredstvo za merjenje blaginje in razvoja, ker se z njim ne morejo več izraziti vsi vidiki in potrebe sodobne družbe; spodbuja EU, naj še naprej razvija nov kazalnik, ki združuje negativen vpliv gospodarskega napredka na naše okolje in zdravje ter prispeva k prizadevanjem za ločitev gospodarske rasti in pritiska na okolje, ter ga uporablja v politične namene; meni, da mora ta novi kazalnik spodbujati razvoj povezane družbe in boljše vključevanje okoljskih vprašanj v druge politike;

49.

poziva Komisijo, naj varovanje človekovega zdravja obravnava kot najpomembnejšo med okoljskimi prednostnimi nalogami;

50.

meni, da mora imeti Evropska unija vodilno vlogo pri razvoju političnih možnosti, s katerimi bi se oblikovale možnosti za radikalne spremembe vedenja v vzorcih porabe in proizvodnje;

51.

poudarja, da je pomembno pomagati potrošnikom do bolj osveščenega vedenja, ki lahko ob preseganju državnih pravnih okvirov ugodno vpliva na obseg in intenzivnost okoljskih obveznosti tržnih udeležencev;

52.

meni, da je treba kot prednostno nalogo obravnavati ustrezno obveščanje javnosti; odločno podpira oblikovanje jasnega in celovitega sistema označevanja, ker bi zelo pomagal potrošnikom, da se odločajo pravilno;

53.

vztraja, da mora biti opravljena splošna ocena rezultatov šestega okoljskega akcijskega programa, preden se dokončno oblikuje predlog sedmega okoljskega akcijskega programa;

54.

meni, da bi morala zunanja ustanova, ki ni odvisna od Komisije, izvesti končno revizijo šestega okoljskega programa;

55.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

15.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 247/25

A.

ker je kultura javna dobrina in sama po sebi namen, ki omogoča razvoj posameznika in družbe ter gospodarsko rast, zaposlovanje ter socialno kohezijo kot tudi regionalni in lokalni razvoj, kot je razvidno iz nedavnih znanstvenih študij, zlasti študije o gospodarstvu v sektorju kulture v Evropi, ki jo je izvedlo svetovalno podjetje KEA European Affairs za Komisijo,

B.

ker panoge kulturne industrije ne bi mogle obstati ter krepiti kulturne in gospodarske vrednosti Evrope, če cvetoča skupnost ustvarjalcev, kot so filmski ustvarjalci, skladatelji, avtorji, upodabljajoči umetniki in snovalci, ne bi nenehno prispevala k novim vsebinam na vseh umetniških področjih,

C.

ker so panoge kulturne industrije tiste, ki intelektualnim izdelkom dodajo gospodarsko vrednost in hkrati ustvarjajo nove vrednote za posameznike in družbo; ker te kulturne panoge zajemajo tradicionalne panoge, kot so film, glasba in založništvo, mediji in panoge kreativne industrije (npr. moda in oblikovanje), turizem, umetnost in informiranje,

D.

ker po opredelitvi Konvencije Unesca o varovanju kulturne raznolikosti kulturna industrija zajema vse panoge, ki združujejo ustvarjanje, proizvajanje ter trženje blaga in storitev, katerih posebna značilnost je njihova neoprijemljiva kulturna vsebina; ker so izdelki kulturne industrije običajno zaščiteni s pravicami intelektualne lastnine,

E.

ker je treba vse panoge kulturne in kreativne industrije, vključno z mikro podjetji ter MSP, ter posamezne umetnike bolj priznavati, jim zagotoviti poseben pravni status ter jih bolj podpirati, da se bodo lahko celovito razvili in prispevali k uresničevanju ciljev Lizbonske strategije,

F.

ker različne panoge kulturne industrije proizvajajo in državljanom ponujajo široko paleto informativnih, izobraževalnih in razvedrilnih vsebin, ki vedno bolj temeljijo na novih tehnologijah ter novih digitalnih avdiovizualnih oblikah, kar morajo države članice in Evropska unija spodbujati ter pri tem delovati kot regulativno telo, hkrati pa ustvarjalcem izvirnih vsebin zagotavljati ustrezno in primerno plačilo z ustrezno in učinkovito zaščito avtorskih in sorodnih pravic ter s tem zagotavljati trajnost panog evropske kulturne industrije,

G.

ker v današnji informacijski in digitalno tehnološki družbi nastajajo nove oblike proizvajanja, distribucije in potrošnje, ki ustvarjajo nove kulturne dobrine in storitve, ki jih je treba zaščititi pred piratstvom, bolj na splošno pa tudi ustrezne poslovne in gospodarske modele, ki bodo zagotavljali dostopnost, odprtje in raznolikost kulturnih dobrin, pri čemer je treba ohranjati njihovo specifičnost v primerjavi z običajnimi komercialnimi izdelki in vsem kategorijam lastnikov pravic izplačati primerno plačilo za uporabo avtorsko zaščitenih kulturnih vsebin,

H.

ker se kulturni proizvodi in storitve razlikujejo od drugih proizvodov in storitev zaradi posebnosti, ki jih je treba upoštevati pri pripravi in izvajanju politike Evropske unije,

I.

ker je ustrezna in učinkovita zaščita avtorskih in sorodnih pravic poglavitno sredstvo, ki ustvarjalcem zagotavlja pravično plačilo za njihov ustvarjalni napor ter pri trženju njihovih del, zato je ta zaščita nujno potrebna za preživetje panog kulturne industrije,

J.

ker panoge kulturne industrije in ustvarjalna skupnost bistveno prispevajo k spodbujanju kulturne raznolikosti, zagotavljanju izbire za potrošnike, povečanju raznolikosti podjetništva, demokratizaciji dostopa do kulture, krepitvi evropske identitete in povezovanja ter spodbujanju medkulturnega dialoga,

K.

ker panoge kulturne industrije, ki privlačijo vlaganja v turizem, močno prispevajo k lokalnemu in regionalnemu razvoju in povezanosti, ustvarjajo nove„lokalne“ vrste blaga in storitev ter z ustvarjanjem novih delovnih mest in možnosti gospodarskega razvoja preprečujejo družbeno zapostavljenost oddaljenih ali prikrajšanih regij,

L.

ker imajo avtorji v dejavnostih kulturne industrije nadvse pomembno vlogo, jim je treba zagotoviti primerno gospodarsko, pravno in družbeno okolje, v katerem bodo lahko razvijali njihove ustvarjalne zmožnosti,

M.

ker je treba kulturo tesno povezati z izobraževanjem in usposabljanjem, saj bo imela tako kulturna industrija večjo produkcijsko in ustvarjalno zmogljivost,

N.

ker je izkušnja„evropskih prestolnic“ dokaz, kako lahko kulturni sektor prispeva h gospodarskemu in družbenemu življenju mest ter k obogatitvi njihovih prebivalcev,

O.

ker so državna pomoč in druge subvencije, dodeljene kreativnemu sektorju, naložbe, ne pa prestiž, in ker jih je treba enakovredno ovrednotiti skladno s pravili Skupnosti o konkurenci, protokolom k Amsterdamski pogodbi o sistemu javne radiotelevizije v državah članicah, členom 151 Pogodbe ES in Konvencije Unesca o varovanju kulturne raznolikosti,

P.

ker je treba spodbujati zasebna in javna vlaganja ter sponzorstvo v kulturni industriji,

Q.

ker koncentracija v panogah kulturne industrije ogroža raznolikost in ponudbo kulturnih dobrin potrošnikom,

R.

ker je ustvarjalnost pogoj za razvoj inovacij v Evropi in ker bi imela evropska tehnološka podjetja prednosti od delovanja v sožitju z ustvarjalci v grozdih podjetij („clusters“),

S.

ker je treba bolj podpirati mala in mikro podjetja ter spodbujati njihove mreže kot tudi osebe, zaposlene v teh podjetjih, ki znatno prispevajo k ustvarjanju bogastva v gospodarstvu, in ker je treba ustvarjalcem pomagati, da postanejo ustvarjalni podjetniki, ter jih spodbujati, da se preživljajo s svojim ustvarjanjem,

T.

ker lahko razdrobljenost kreativne industrije v Evropi, ki se le deloma lahko pripiše jezikovni ali narodnostni identiteti, in neobstoj panog kulturne industrije z resnično evropsko razsežnostjo, omejujeta kulturno vlogo Evrope v svetu,

U.

ker se kulturna raznolikost in prost pretok idej uresničujeta z izvirnostjo, pluralnostjo identitet ter enakostjo moških in žensk,

V.

ker je enakost moških in žensk ena izmed ključnih vrednot Evropske unije, ki se prenaša s kulturo, ta prenos vrednot pa spodbuja evropsko povezovanje,

W.

ker v panogah kulturne industrije še zdaleč ni doseženo ravnovesje med moškimi in ženskami,

X.

ker so v kulturni industriji ženske na vodilnih položajih le v MSP ali v podjetjih, ki jih ustanovijo same,

Y.

ker je v avdiovizualnem sektorju (t.i.„TIMES“ sektor - telekomunikacije, internet, mediji, elektronsko trgovanje in programska oprema), ki je temelj kulturne industrije, vloga žensk izjemno majhna (30 %) in ker le 20 % novih podjetij na tem področju ustanovijo ženske,

1.

izraža zadovoljstvo nad pripravljenostjo Sveta in Komisije, da priznata osrednjo vlogo kulture in ustvarjalnosti pri spodbujanju evropskega državljanstva, približevanju kulture evropskim državljanom in uresničevanju ciljev Lizbonske strategije, saj se s tem še bolj podpira njuna vloga pri oblikovanju evropskega projekta;

2.

poudarja, da bo treba konkurenčnost Evropske unije v sedanjem postindustrijskem gospodarstvu okrepiti tudi s kulturo in ustvarjalnostjo; v tem okviru poziva Komisijo in države članice, naj se osredotočijo na politiko, ki ne bo temeljila le na podjetniških inovacijah, temveč tudi na inovacijah na področju kulturnih dejavnosti in ustvarjalnega gospodarstva;

3.

ugotavlja, da je največ storitev z dodano vrednostjo v panogah kulturne industrije, te storitve pa so podlaga za dinamično in na znanju temelječe gospodarstvo, zato bi bilo treba priznati, da pomembno prispevajo h konkurenčnosti v Evropski uniji;

4.

meni, da morajo panoge kulturne industrije, ki so pomemben vir novih delovnih mest v Evropski uniji, izkoristiti zlasti ustvarjalno nadarjenost; poziva države članice, naj podprejo nove, inovativne oblike vseživljenjskega učenja, ki spodbujajo ustvarjalno nadarjenost;

5.

poziva Svet in Komisijo, naj pojasnita evropsko vizijo kulture, ustvarjalnosti in inovativnosti, ter naj oblikujeta strukturirane politične ukrepe za spodbujanje dejanskega razvoja panog evropske kreativne industrije in jih vključita v resnično evropsko strategijo za kulturo; meni, da je treba v tem smislu najprej opredeliti področje kulturne industrije in kulturnih podjetij;

6.

zato Komisijo poziva, naj poskrbi za zbiranje urejenih statističnih podatkov na tem področju, da bodo lahko Evropska unija in njene države članice na podlagi usklajenih in primerljivih statističnih podatkov oblikovale ustrezno usmerjeno politiko za spodbujanje kulturne in kreativne industrije;

7.

spodbuja države članice, naj v nacionalne srednje- in visokošolske izobraževalne programe vključijo vzgojo o podjetniškem duhu, zlasti na področju humanistike, umetnosti in kulture;

8.

poziva Komisijo in visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko, naj v zunanji politiki Evropske unije in evropski sosedski politiki ter na velikih forumih za dialog z drugimi regijami sveta bolj upoštevata evropsko kulturno razsežnost, zlasti njene kulturne panoge in ustvarjalce;

9.

meni, da je razvoj panog kulturne industrije v veliki meri odvisen od možnosti za zagotavljanje čezmejne mobilnosti, zato je treba rešiti težave, povezane z evropskim nalogom za prijetje, in opredeliti konkretne predpise na tem področju, obenem pa ponovno poudarja svoje zahteve v zvezi s tem, izražene v zgoraj omenjeni resoluciji o socialnem statusu umetnikov;

10.

pozdravlja zamisel o spodbujanju mobilnosti oseb, dobrin in storitev v kreativni industriji, z upoštevanjem pravil in načel iz Konvencije Unesca o varovanju kulturne raznolikosti, in poziva Komisijo, naj mu predloži zeleno knjigo na to temo, v kateri bo opredelila posebnosti tega sektorja industrije kot kulturne, pa tudi gospodarske dobrine;

11.

poudarja, da je treba oblikovati družbeni in gospodarski model, ki bo zagotavljal ustrezno varnost ustvarjalnim podjetnikom, zlasti samozaposlenim, na področju kulture in ustvarjalnega gospodarstva, kjer je visoka stopnja zaposlitve s skrajšanim delovnim časom, delovni pogoji pa so negotovi;

12.

meni, da so dobro organizirano kolektivno čezmejno upravljanje avtorskih in sorodnih pravic ter poslovni modeli, ki spoštujejo pravice vseh lastnikov pravic, bistveni za omogočanje optimalnega izkoriščanja ustvarjalnih zmožnosti in zagotavljanje pravičnega plačila za vse kategorije lastnikov pravic;

13.

opozarja Komisijo na svojo zgoraj omenjeno resolucijo z dne 13. marca 2007 in poziva k pristopu na ravni Skupnosti, pri katerem se bodo na osnovi načela enakega obravnavanja upoštevale posebnosti digitalne dobe, pomen ohranjanja evropske kulturne raznolikosti, majhni akterji in lokalne zbirke;

14.

poziva Komisijo, naj nemudoma sistematizira celovito izvajanje člena 151(4) Pogodbe ES, da se zagotovi upoštevanje kulture in kulturne industrije na vseh drugih področjih politike Skupnosti, zlasti tistih, ki zadevajo notranji trg, konkurenco, trgovino, podjetja ter raziskave in razvoj, ter naj pri izvajanju teh politik kot tudi v zunanji politiki pri sklepanju mednarodnih pogodb v skladu s Konvencijo Unesca o varovanju kulturne raznolikosti bolj upošteva posebnost kulturnega sektorja in prevzame proaktivno vlogo ter izboljša mednarodno sodelovanje;

15.

poziva Komisijo in države članice, naj oživijo Konvencijo Unesca o varovanju kulturne raznolikosti in v notranji in zunanji politiki v celoti spoštujejo načela, na katerih temelji;

16.

poziva Komisijo, naj vzpostavi strukturo za okrepitev usklajevanja dejavnosti in politike, ki vplivajo na kulturno in kreativno industrijo, ustanovi projektno skupino za kulturo in kreativno gospodarstvo, ki bo podrobno preučila neposredni prispevek kulture in ustvarjalnosti k inovativnosti, gospodarski rasti in družbenemu razvoju v Evropski uniji, in v sodelovanju z Parlamentom predlaga konkretne ukrepe v sklopu politike Skupnosti;

17.

poziva Komisijo, naj glede na hiter razvoj v tehnologiji in na trgu ter z namenom, da bi panoge kulturne industrije in ustvarjalci koristi imeli od razvoja digitalnih platform, s kulturnega in gospodarskega vidika ponovno preuči sporno vprašanje intelektualne lastnine in naj k sodelovanju povabi vse udeležence v tej industriji, zlasti telekomunikacijske operaterje in ponudnike dostopa do interneta, da bi skupaj našli pravično rešitev za velike in majhne interesne skupine, pri tem pa je treba doseči ravnotežje med možnostmi dostopa do kulturnih dejavnosti in vsebin ter pravicami intelektualne lastnine, ki zagotavljajo pravično in resnično plačilo vsem kategorijam lastnikov avtorskih pravic, dejansko izbiro za potrošnike in kulturno raznolikost; v tem smislu opozarja, da kazensko preganjanje potrošnikov, ki ne želijo ustvarjati profita, ni prava rešitev za boj proti digitalnemu piratstvu;

18.

poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za preprečevanje in izobraževanje ter osveščanje potrošnikov, zlasti mladih v šolah, o pomenu intelektualne lastnine in ustvarjalnosti na splošno, ter spodbuja potrošnike k spoštovanju intelektualne lastnine;

19.

poziva zlasti Komisijo, naj podpre prizadevanja za vzpostavitev novih poslovnih modelov v digitalni dobi, ki bodo potrošnikom omogočili, da bodo lahko kar najbolj izkoristili novo tehnologijo, hkrati pa še naprej zagotavljali pravico do plačila za umetniško in kulturno ustvarjanje;

20.

poziva Komisijo, naj prizna, da so se z internetom klasični načini uporabe kulturnih proizvodov in storitev močno spremenili in da je bistveno zagotoviti neoviran dostop do spletnih kulturnih vsebin in raznolikosti kulturnih izrazov, ki presega enotno industrijsko in trgovsko logiko, ter primerno plačilo za vse kategorije lastnikov pravic;

21.

meni, da je reforma pravic intelektualne lastnine bistvena za spodbujanje ustvarjalnosti in razvoja kulturnih del; priporoča, naj se kot podlaga za vzpostavitev pravičnega ravnotežja med interesi ustvarjalcev in potrošnikov upošteva Pariška konvencija;

22.

poziva Komisijo in države članice, naj s potrebnimi sredstvi zagotovijo spoštovanje in zaščito pravic intelektualne lastnine;

23.

poziva Komisijo in države članice, naj internet priznajo za obsežno platformo za kulturno izražanje, dostop do znanja in demokratično udeležbo pri evropskemu ustvarjanju, ki z informacijsko družb povezuje generacije; zato jih poziva tudi, naj se izogibajo sprejemanju ukrepov, ki so v nasprotju z državljanskimi svoboščinami in človekovimi pravicami ter z načeli sorazmernosti, učinkovitosti in odvračanja, kot je na primer prekinitev dostopa do interneta.

24.

odločno poziva Komisijo, naj v boju proti piratstvu spodbuja odgovoren odnos vseh akterjev, tudi potrošnikov, ter izvaja kampanje osveščanja in izobraževanja;

25.

meni, da je ustrezno financiranje panog kulturne in kreativne industrije ter ustvarjalnih skupnosti nujno potrebno, ter poziva Svet, Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe, obenem pa priporoča mešane metode financiranja in finančnega jamstva ter spodbujanje regulativnega in davčnega okvira, naklonjenega panogah v kulturni industriji in ustvarjalnim skupnostim, zlasti uporabo davčnih olajšav in nižjih stopenj DDV za vse kulturne proizvode, vključno s spletnimi deli;

26.

poudarja pomen evropske kreativne industrije na področju brezplačnih informacijskih infrastruktur, kot je svetovni splet, ki temeljijo na modelih odprtega sodelovanja in odprtih standardih, in poziva Komisijo, naj predstavi strategijo za vzpostavitev informacijske infrastrukture, ki bo bolj odprta in interoperabilna;

27.

meni, da je treba v strukturnih skladih, programih za MSP ter Sedmem okvirnem programu za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007-2013) posebno pozornost nameniti razvoju ter zadostnemu financiranju panog kulturne in kreativne industrije, vključno z MSP ter posameznimi podjetji na tem področju, in ponovno poziva Komisijo, naj pripravi študijo o vplivih financiranja iz strukturnih skladov in Sedmega okvirnega programa na kulturo in izobraževanje;

28.

ponovno poudarja pomen ciljev Evropske investicijske banke v okviru pobude za inovativnost 2010 (i2i) in poziva, naj se te cilje obravnava prednostno; spodbuja Komisijo in države članice, naj preučijo nove načine za zagotavljanje finančne pomoči za zagon in rast MSP v kulturni in kreativni industriji (npr. v okviru Sedmega okvirnega programa); spodbuja uporabo strukturnih skladov za podporo vejam tradicionalne umetnosti in dediščine ter panogam kulturne in inovativne industrije; poziva Komisijo, naj nadzira te dejavnosti in pomaga razširjati najboljšo prakso;

29.

poziva Komisijo, naj spodbuja dostop do panog kulturne industrije v okviru programov tehnične pomoči s tretjimi državami, zlasti Kitajsko, Indijo in Latinsko Ameriko;

30.

poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira partnerstva med panogami kulturne industrije ter informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, da bi se podpirala sinergija med ustvarjalnostjo in inovativnostjo v okviru Lizbonske strategije;

31.

poziva Komisijo, naj preuči možnost za vzpostavitev programa po vzoru programa MEDIA, izvede vse postopke za izvajanje pobude za evropsko digitalno knjižnico, spodbuja in podpira glasbeno, gledališko in založniško industrijo, da bi olajšala nadnacionalno distribucijo del, še prej pa naj v programu Kultura vzpostavi mehanizem, ki bo panogam kulturne industrije, ki niso avdiovizualne, omogočal dostop do finančnih sredstev Skupnosti za promocijo knjig (med drugim na skupnih stojnicah na knjižnih sejmih) ter promocijo glasbe in strokovnega usposabljanja;

32.

poziva Komisijo in države članice, naj povečajo pomoč za prevajanje, saj evropski kulturni programi nimajo zadosti sredstev, da bi lahko izpolnili svoje cilje;

33.

meni, da je treba kulturno in kreativno industrijo spodbujati z izboljšanjem sistemov pridobivanja kvalifikacij, izobraževanja in usposabljanja, zlasti z usposabljanjem študentov na vseh stopnjah izobraževanja na področju kulture in umetnosti, da bodo pridobili izobrazbo, ki jih bo pripravila na poklicno življenje, ter s spodbujanjem boljše sinergije med podjetji v tem sektorju in šolami za zbliževanje šol in institucij držav članic, ki že delujejo v tej smeri; meni tudi, da je potreben večji napredek pri vzajemnem priznavanju kvalifikacij na področju študija umetnosti;

34.

poudarja posebnost nekaterih poklicev in znanja na področju kulturne, ustvarjalne in obrtne industrije, ki jih je treba ohranjati z ustreznimi mehanizmi prenosa znanja;

35.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za razvijanje tradicionalnega znanja s spodbujanjem mobilnosti in z olajšanjem zaposlovanja strokovnjakov v ustreznih sektorjih v Evropski uniji;

36.

spodbuja države članice, naj posebno pozornost namenijo višini plač žensk v kulturni industriji, da bi v uvedenih plačilnih sistemih preprečili diskriminacijo na podlagi spola;

37.

poudarja pomembno vlogo panog kulturne industrije v boju proti seksističnim stereotipom, pri spodbujanju enakosti moških in žensk ter spreminjanju miselnosti; poziva države članice, naj spodbujajo in podpirajo vse pobude panog kulturne industrije v tej smeri;

38.

poziva države članice in njihove lokalne skupnosti, naj zagotovijo boljšo povezavo med panogami kreativne industrije in finančnimi institucijami, in sicer z razvojem storitev svetovanja pri upravljanju podjetij, finančnega svetovanja, obveščanja in usposabljanja za mala podjetja, podjetnike in zaposlene v kulturni in kreativni industriji;

39.

pripisuje velik pomen določbam Direktive 2007/65/ES in države članice poziva, naj zagotovijo njen pravočasen prenos, Komisijo pa, naj mu zagotovi informacije o izvajanju te direktive;

40.

poudarja možnosti, ki jih ustvarjajo daljnosežne širokopasovne storitve visoke hitrosti in nove brezžične tehnologije pri razvoju in razširjanju novih inovativnih kulturnih storitev in vsebin na podeželju ter v mestih v vseh 27 državah članicah; poziva države članice, naj dajo prednost razvoju širokopasovnih omrežij na podeželskih in obrobnih območjih, da bi premostile digitalni razkorak; ugotavlja, da tehnološki napredek potrošnikom omogoča hitrejši dostop do kulturnih vsebin;

41.

opozarja Komisijo in države članice na njihovo dosedanje stališče o avdiovizualnih storitvah v okviru mednarodnih trgovinskih pogajanj ter jih poziva, naj v pogajanjih v okviru Svetovne trgovinske organizacije in Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami še naprej ne zagovarjajo liberalizacije avdiovizualnih storitev in ne zahtevajo, da se jim omogoči odstopanje od uporabe klavzule o državi z največjimi ugodnostmi;

42.

pozdravlja letno filmsko nagrado (nagrada LUX), ki jo Parlament ustanovil leta 2007 in s katero želi krepiti kulturno politiko, spodbujati kulturno in jezikovno raznolikost, ohranjati kulturno tradicijo in podpirati kulturne izmenjave, ter poziva, da se pri podeljevanju te nagrade upošteva zlasti sodelovanje in ustvarjalnost žensk, s čimer bi dali priznanje njihovemu prispevku k razvijanju in napredovanju evropske kinematografije;

43.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Unescu in Svetu Evrope.

15.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 247/32

A.

ker je Evropska unija, ne da bi s tem zanikala čim večje in zelo zaželeno odpiranje proti ostalim kulturam, posebej dolžna gojiti kulturno bogastvo Evrope, evropska kulturna dediščina mora biti ohranjena v vseh njenih razsežnostih in treba jo je na vse možne načine širiti in deliti, tako znotraj kot zunaj Unije,

B.

ker sta umetnost in kultura načina doseganja boljšega izražanja in samozavedanja v osebnem in socialnem razvoju, posameznikom in skupnostim pa omogočata stik z dediščino in spominom ter abstraktno udejanjenje svoje individualne in kolektivne prihodnosti,

C.

ker umetnost in kultura odpirata nove oblike dialoga, ustvarjata prostor za kulturno razumevanje ter posameznikom in skupinam omogočata preseganje svoje identitete,

D.

ker umetnost in kultura kot področje izmenjav, razprav in ustvarjanja ter pri porajanju idej spodbujata državljansko udejstvovanje in sodelovanje,

E.

ker je evropska kulturna dediščina s svojo raznolikostjo izrazov in združitvijo temeljnih virov, npr. grške, romanske in judovsko-krščanske antike, Evropo zgodovinsko uvrstila pred vse celine ter se je izkazala za neprimerljivo gonilno silo razvoja in napredka, razširila se je v različne smeri in še danes ostaja bistvena referenčna točka humanizma, duhovnega plemenitenja in poživitve, strpnosti in državljanstva,

F.

ker evropsko kulturno bogastvo v vedno bolj globaliziranem svetu predstavlja jedro, katerega specifične in edinstvene lastnosti so resnična dodana evropska vrednost ter katerega identifikacijska vloga je za Evropo in Unijo bistvena pri razumevanju sveta, zagotavljanju kohezije, izražanju drugačnosti in uveljavitvi naproti drugim narodom,

G.

ker sta prilagodljivost in mobilnost vrojeni značilnosti izvajanja umetniških poklicev,

H.

ker umetniško ustvarjanje združuje evropske in druge umetnike, njihovo mobilnost pa ovirajo nacionalne politike, ki za gibanje ljudi v Evropski uniji predpisujejo vizume,

I.

ker morajo posebni načini izražanja vplivov evropske kulturne dediščine v zgodovini na drugih celinah voditi k posebnim ukrepom, s katerimi se bodo poudarili dejavniki oblikovanja civilizacije, vzajemnega razumevanja in plodnega pristopa med narodi, ki se s temi načini izražanja predstavljajo,

J.

ker imajo lokalni in regionalni organi še zlasti pomembno vlogo pri kulturnem razvoju in utrditvi, zlasti z ohranjanjem kulturne dediščine in spodbujanjem umetniške inovativnosti na njihovem območju, kar je treba ustrezno upoštevati pri reorganizaciji evropske agende za kulturo v luči globalizacije,

K.

ker so neevropski priseljenci, turisti in drugi obiskovalci dolžni spoštovati evropsko kulturno dediščino, ki ima v državah članicah privilegiran status,

L.

ker je vloga evropskih ustvarjalcev, umetnikov in kulturne industrije odločilna za oblikovanje evropske kulturne identitete, skupne vrednote in nenehen razvoj evropskega državljanstva, ki presega meje nacionalnih držav in tudi priznava kulturno raznolikost na evropski, nacionalni, regionalni in jezikovni ravni,

M.

ker pa evropski ustvarjalci, umetniki in kulturna industrija dejansko vplivajo tudi na gospodarske prihodke, vire bogastva in ustvarjanje delovnih mest v EU,

N.

ker kulturni dosežki zaradi tehnološkega napredka vedno pogosteje nastajajo, se razširjajo in sprejemajo tudi v digitalni obliki, politika pa mora ta razvoj upoštevati,

O.

ker deluje evropska kulturna industrija v zaščitenem prostoru glede trgovinskih pravil, zato ustrezno odraža evropsko stališče, da se kulturni izdelki ter storitve razlikujejo od drugih vrst dobrin in storitev, zato so zanje potrebna posebna pravila,

P.

ker se povečuje izmenjava večjega gospodarskega pomena med najpomembnejšimi muzeji in kulturnimi ustanovami Evropske unije ter sorodnimi ustanovami drugje po svetu, kar predstavlja vir prihodkov, pomembnejši od prihodkov iz turizma,

Q.

ker je treba zgodovinsko, kulturno in arheološko dediščino držav članic EU kar najbolj zaščititi pred nevarnostjo nezakonitega izvoza in na splošno nezakonite trgovine, kot izhaja iz Konvencije z dne 14. novembra 1970 o ukrepih za prepoved in preprečitev uvoza, izvoza in prenosa nezakonitega posedovanja kulturnih izdelkov, in drugih ustreznih mednarodnih ukrepov,

R.

ker mora biti Evropska unija solidarna pri varovanju kulturne dediščine tretjih držav, zlasti tistih, ki so najšibkejše na kulturnem področju, in dejavno preprečevati nezakoniti uvoz kulturnih del, ki so v državi izvora zaščitena,

S.

ker je trgovinska bilanca EU na področju kulturnih dobrin in storitev negativna,

T.

ker sta gospodarska globalizacija ter razraščanje globalne kulturne industrije izziv za jezikovno in kulturno raznolikost, ki sta sami po sebi vrednoti, zaradi česar je pomembno najti skupni evropski pristop k tem izzivom,

U.

ker so turistična industrija in sorodne storitve ene od stičnih točk mednarodne trgovine in kulture, ki so v odnosih med EU in tretjimi državami lahko najboljši način za izboljšanje profila evropskih kulturnih destinacij, hkrati pa bi koristile trgovini in zagotovili socialno, kulturno in okoljsko trajnost,

V.

ker tako rekoč ni zanesljivih in smiselnih statističnih podatkov o mednarodni trgovini s kulturnimi dobrinami in storitvami,

W.

ker je digitalne tehnologije treba obravnavati kot izvirno priložnost za razširjanje kulturnih dobrin in storitev po vsem svetu, kar lahko izboljša kulturno razumevanje, pod pogojem, da je dostop prost in pravičen in da se spoštujejo kulturne in jezikovne razlike,

X.

ker se nove medijske tehnologije, vključno s spletnimi portali in storitvami z odprto kodo, ter njihovim razvojem, polnijo z vedno več vsebine, da bodo lahko konkurenčne,

Y.

ker tak razvoj dogodkov zahteva nov način razmišljanja o upravljanju in urejanju vprašanj glede varstva pravic intelektualne lastnine, piratstva in nepooblaščene digitalizacije, pri tem pa je treba zagotoviti ustrezno ravnotežje s pravičnim dostopom do kulturnih dobrin in storitev ter z novimi oblikami umetniškega in intelektualnega ustvarjanja,

Z.

ker ponarejanje in piratstvo kulturnih dobrin povzročata izgubo delovnih mest v EU ter spodkopavata konkurenčnost kulturne industrije in kakovost izdelkov, kar zlasti prizadene države članice, katerih osnovni prihodek izhaja iz ustvarjanja kulturnih dobrin in njihove uporabe v ekonomske namene,

AA.

ker je bilo Komisiji podeljeno končno pooblastilo, da ščiti intelektualno lastnino vseh panog evropske industrije na vseh mednarodnih forumih, pa tudi pri stikih s tistimi trgovskimi partnerji, ki na tem področju nimajo ustrezne zakonodaje,

AB.

ker je kultura posebej vključena v sporazume EU o svobodni trgovini in druge trgovinske instrumente,

AC.

ker sta kultura in jezik gonilni sili regionalnega razvoja in zelo pomagata privabljati naložbe, še zlasti v manj razvitih regijah, ki imajo malo naravnih virov ali turističnih znamenitosti, ter ker imajo umetniki in kulturne ustanove odločilno vlogo pri oblikovanju identitete regij in povečujejo njihovo privlačnost v procesu evropskih integracij,

AD.

ker je kultura kot sektor, ki omogoča zaposlovanje in spodbuja gospodarsko rast, še zlasti pomembna za razvoj mest (predvsem majhnih in srednje velikih) in podeželskih območij, in ker je v družbeni sferi v regijah in lokalnih skupnostih kulturna identiteta pomemben dejavnik povezovanja in večje socialne kohezije,

AE.

AE ker se lahko v kohezijski politiki in politiki za razvoj podeželja nameni podpora za obnovo kulturne dediščine in spodbujanje umetniških poklicev, da bi se povečala privlačnost regije,

AF.

ker bi morali mala in srednje velika podjetja in zasebni kapital imeti pomembno vlogo v kulturnem sektorju in bi jih bilo treba vključiti v izvajanje projektov in ukrepov na tem področju, zlasti v obliki javno-zasebnih partnerstev,

1.

pozdravlja sporočilo Komisije o evropski agendi za kulturo in podpira v njem zastavljene cilje; ugotavlja, da je ob različnih priložnostih poudaril bistveno in oblikovalno vlogo kulture pri izvajanju lizbonske strategije ter oblikovanju novega stebra globalnega upravljanja in trajnostnega razvoja;

2.

pozdravlja tudi dejstvo, da je Svet pozitivno sprejel zgoraj navedeno sporočilo Komisije, kakor je razvidno iz njegove zgoraj navedene resolucije z dne 16. novembra 2007;

3.

poudarja, da imajo lokalni, regionalni in nacionalni organi ključno vlogo pri razvoju in spodbujanju kulture, zlasti s ščitenjem kulturne dediščine in spodbujanjem umetniške inovativnosti in industrije ustvarjanja;

4.

pozdravlja dejstvo, da se Komisija posveti mobilnosti umetnikov in zaposlenih v kulturnem sektorju;

5.

opozarja, da je treba spodbujati uveljavljanje in mobilnost mladih evropskih umetnikov;

6.

obžaluje, da v evropski agendi za kulturo v globaliziranem svetu niso omenjena številna partnerstva med mesti, lokalnimi organi in regijami;

7.

poudarja dejstvo, da ima kulturni sektor pomembno vlogo pri doseganju ciljev obnovljene lizbonske strategije in želi opozoriti na pomen kulture pri ustvarjanju kakovostnega in dinamičnega življenjskega okolja, zlasti preko izrednih priložnosti, ki jih kulturni turizem prinaša za razvoj številnih regij;

8.

poudarja, da se mora v skladu s členom 151 Pogodbe delovanje v kulturnem sektorju, ki mora spoštovati kulturno raznolikost in nacionalne identitete, vzpostaviti v obliki politike sodelovanja in sporazumov o partnerstvu med državami članicami; opozarja tudi, da imajo regije v Evropski uniji pomembnega vlogo foruma za kulturno sodelovanje;

9.

je zaskrbljen, da v sporočilu ni razrešena trenutna problematika nerazumevanja kulture z vidika sodobne in tradicionalne umetnosti, evropske dediščine in na dobičku temelječih sektorjev industrije ustvarjanja; poleg tega cilji, zastavljeni v agendi, na splošno predstavljajo pomembno socialno, ekonomsko, politično in na splošno „instrumentalno“ vrednost kulture, ne vključuje pa vprašanja kulture kot vrednote same po sebi;

10.

je zaskrbljen, ker se v razpravi o medkulturnem in kulturnem dialogu in razpravah o pomenu kulture pogosto navaja, da kultura ljudi združuje, ne pa tudi, da presega razlike; pri tem lahko navedemo Jeana Monneta: „Evropejci bodo postali tisti mladi, ki vedo, kaj je pri kulturnih razlikah čudovitega in koristnega, ne da bi pri tem na svoje dežele gledali z manj ljubezni in ponosa“;

11.

da bi se člen 151(4) Pogodbe v celoti in dosledno izvajal, se mu zdi potrebno upoštevati specifičnost kulturnega sektorja, zlasti njegovo sposobnost ustvarjanja in inovativnosti ter njegov družbeni pomen kot kulturne in ekonomske dobrine, da bi lahko kultura dobila pravi pomen v lizbonski strategiji;

12.

meni, da je cilj Komisije še bolj razviti dialog s civilno družbo v kulturnem sektorju ključen za razvoj skladne evropske agende za kulturo ter da lahko evropske politike le prek strukturiranega dialoga resnično odsevajo realnost in zahteve evropskih umetnikov in kulturnih akterjev;

13.

poziva Komisijo, naj pripravi priporočila za zaščito sistemov upravljanja digitalnih pravic, ki v enaki meri upoštevajo zahteve notranjega trga EU in Konvencije Unesca o varovanju kulturne raznolikosti;

14.

poudarja, da mora biti kulturno in umetniško ustvarjanje zagotovljeno trajnostno, za kar so potrebne varne socialne razmere umetnikov, vključno s primernim pravnim okvirom na področju davčne, delovne, socialne zakonodaje in avtorskih pravic;

15.

poziva Komisijo in države članice, naj oživijo Konvencijo Unesca o varovanju kulturne raznolikosti in v svoji notranji in zunanji politiki v celoti upoštevajo njena temeljna načela;

16.

Komisijo želi spomniti, da je Skupnost dolžna izvajati Konvencijo Unesca o varovanju kulturne raznolikosti znotraj svojih pristojnosti na področjih politik, ki jih Konvencija pokriva, namreč „pri skupni trgovinski politiki, politiki razvojnega sodelovanja, pri gospodarskem, finančnem in tehničnem sodelovanju s tretjimi državami, prostem pretoku blaga, ljudi, storitev in kapitala, konkurenčni politiki in politiki notranjega trga, vključno s področjem intelektualne lastnine“ (7);

17.

ocenjuje, da trenutno razpoložljivi programi v kulturnem sektorju ne ustrezajo popolnoma razmeram, izhajajočim iz skupne kulturne dediščine Evropejcev, ter zato poziva Komisijo, naj predlaga oblikovanje specifičnih programov; ki bodo spodbujali umetniško ustvarjanje ter obsežnejše in globlje omogočili vzdrževanje stika z dobrinami in vrednotami, ki so del evropske kulturne dediščine, tako materialnimi kot duhovnimi, ter ki bodo pospešili njihovo interakcijo v humanističnem razumevanju identitet in razlik, pa tudi v zdajšnji kulturni produkciji, hkrati pa bodo omogočili njihovo koriščenje in delitev z drugimi;

18.

poudarja, da so programi v kulturnem sektorju pozitivni z vidika kohezije, dejanske konvergence, gospodarske rasti, trajnostnega razvoja, inovacij, zaposlovanja in konkurence;

19.

opozarja, da ima EU bistveno vlogo pri sprejemanju praktičnih ukrepov, ki resnično vodijo k mobilnosti evropskih in drugih umetnikov;

20.

poziva k uvedbi posebnih vizumov za umetnike, ki jim bodo omogočili, da takoj sprejmejo ponudbe kratkotrajnih zaposlitev;

21.

ponovno poudarja strateški pomen privlačnosti kulturnega projekta EU, t.j. projekta evropske prestolnice kulture, ki s pridobljeno evropsko dodano vrednostjo daje pomemben zagon socialnemu in gospodarskemu razvoju mest in regij;

22.

poziva Komisijo, naj nameni posebno pozornost močnemu in učinkovitemu sodelovanju med evropskimi prestolnicami kulture v obdobju 2007-2011 in projektom mreže kulturnih mest 2010, ki bo združil več kot 20 mest iz Madžarske, Nemčije in Turčije, ki bodo sodelovala pri pripravi lastnih evropskih kulturnih ciljev, se skupaj s kulturnimi prestolnicami pripravljala na leto 2010 in na skupno sočasno predstavitev projektov na različnih lokacijah;

23.

vztraja pri tem, da sta mobilnosti in prilagodljivost edini način zagotavljanja preživetja umetniške dejavnosti v posameznih državah članicah in spodbujanja evropske kulturne identitete;

24.

Svetu in Komisiji priporoča, da oblikujeta program, ki bo poudaril ugled klasične evropske dediščine in zgodovinskih prispevkov nacionalnih kultur prek stoletij in v vseh njihovih razsežnostih, ob izvajanju okvirnega programa Kultura 2001-2013, kot način njegovega dopolnjevanja in ob hkratnem omogočanju izpolnjevanja potreb kulturnega sektorja v prihodnosti;

25.

poziva Komisijo, naj okrepi politike pomoči za literarno prevajanje, predvidene v programu Kultura 2007–2013;

26.

poziva Komisijo, naj oblikuje program za poudarjanje vrednosti evropskih jezikov po celem svetu ter njihove vloge pri kulturnem ustvarjanju na drugih celinah, tako da na področjih zunanje politike izven Evrope olajša vzajemno poznavanje in razumevanje ter kulturne izmenjave, ki se sprožajo in vzdržujejo s temi jeziki;

27.

poziva Komisijo, naj okrepi in spodbuja mednarodne kulturne izmenjave in pridobivanje medkulturnega znanja in spretnosti ter večjezičnosti med državljani Evropske unije;

28.

poudarja, da bi morala Evropska unija v luči razglasitve leta 2008 za evropsko leto medkulturnega dialoga prenesti vrednote medkulturnega dialoga v prakso in se odpreti za druge kulture, pa tudi spodbujati in razvijati priložnosti za sodelovanje s tem, da tretjim državam predlaga zanimiv razpon kulturnih programov, zlasti državam, ki so del evropske sosedske politike, za katere bi bilo sodelovanje v skupnih kulturnih programih izredno vzpodbudno;

29.

predlaga, da si Parlament, Svet, Komisija in države članice prizadevajo za ustvarjanje resnično ugodnih pogojev za kulturo in kulturno ustvarjanje na vseh ravneh življenja Unije, še zlasti kar zadeva družino, šolanje, vseživljenjsko učenje, družbeno komuniciranje in svet digitalnih tehnologij;

30.

vztraja pri tem, da se mora posebne kulturne projekte še naprej spodbujati na evropski ravni, kot to velja za primer evropske digitalne knjižnice; poziva, naj se ta knjižnica vzpostavi hitreje;

31.

podpira številne dogovore o kulturnem partnerstvu med mesti, občinami in regijami, ki so zelo pomembni za družbeni razvoj regij in spodbujanje kulturnih inovacij; poziva Komisijo in države članice, naj nudijo vse oblike pomoči za lokalne, regionalne in medregionalne pobude, kar je ključni dejavnik procesa regionalnega in evropskega združevanja napram globalnim izzivom;

32.

poudarja pomen poučevanja umetnosti in filologije za mlade, izoblikovanje njihove osebnosti, odkrivanje poklicne poti in polno razumevanje in polno spoštovanje kulturnih dobrin in vrednot;

33.

poudarja, da morajo učni načrti v šolah vseh držav članic vključevati program poučevanja skupne zgodovine Evropske unije, da bi v kontekstu globalizacije spodbujali evropsko identiteto in kulturo;

34.

želi spomniti na pomen graditve inovativnih mostov med kulturo, raziskovanjem, znanostjo in tehnologijo, tako v šolstvu kot družbi na sploh, in na potrebo po programih, ki bi pokrivali te vidike;

35.

poziva Komisijo, naj pripravi primeren instrument za prepoznavanje sektorjev evropske kulturne industrije, ki so v krizi, tako da nameni posebno pozornost založniškemu trgu, ki se je razvil v takšni smeri, da ogroža kakovostno literarno produkcijo na račun prodajnih uspešnic, ter področju glasbenega ustvarjanja, na katerem sta kakovost in raznolikost ogroženi zaradi vsesplošnega širjenja digitalnih tehnologij, procesa koncentracije upravljanja s kolektivnimi pravicami in piratstva;

36.

poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo potrebna sredstva za krepitev in ščitenje pravic literarne in umetniške lastnine, zlasti v digitalnem okolju;

37.

meni, da je treba postaviti nosilce resnične evropske kulturne diplomacije ter vztraja pri tem, da države članice in institucije Skupnosti okrepijo kulturni del njihovih diplomatskih predstavništev in sprejmejo strukturirane in redne pobude na področju evropske kulture;

38.

poziva države članice in institucije Skupnosti, naj spodbujajo pobude za razvoj kulturnega turizma;

39.

Svetu in Komisiji priporoča, da sestavita in širita seznam „evropskih kulturnih romarskih središč“ v vseh državah članicah in preko tega spodbudita razvoj pobud in posebnih prireditev, ki bi se redno odvijale v teh kulturnih žariščih;

40.

meni, da bi bilo treba vzpostaviti oznako evropske kulturne dediščine z namenom poudarjanja evropske razsežnosti kulturnih dobrin, spomenikov in spominskih obeležij, ki vsi pričajo o evropski zgodovini in dediščini;

41.

Svetu in Komisiji priporoča, da podpreta in spodbujata program evropskih kulturnih poti, ki ga je oblikoval in leta 1987 pričel izvajati Svet Evrope, saj so te poti zgled mrež, ki zajemajo regije in lokalne skupnosti, ter pričajo o evropski dediščini in skupni zgodovini;

42.

Svetu in Komisiji predlaga, da ustanovita funkciji „evropskega kulturnega mecenata“ in „evropskega kulturnega mecena“ z namenom vzpostavljanja učinkovitih partnerstev med javnim in zasebnim sektorjem v okviru ciljev ukrepov, ki jih načrtuje Komisija;

43.

predlaga tudi pričetek rednega podeljevanja evropske nagrade izjemnega prestiža za vsa področja kulturnega ustvarjanja;

44.

predlaga, da se okrepi vidnost obstoječih nagrad in oceni njihov vpliv;

45.

predlaga, da ob bližajoči se 200. obletnici rojstva Frederica Chopina, sijajnega skladatelja, ki je nedvomno prispeval k svetovni kulturi, leto 2010 razglasi za evropsko leto Frederica Chopina;

46.

predlaga, da se leto 2011 razglasi za evropsko leto grških in romanskih klasikov, da bi narode Unije spomnili na bistveni vidik kulturne dediščine, ki mu danes grozi pozaba;

47.

Komisiji priporoča, da ob sodelovanju z državami članicami v interesu širjenja evropskih kulturnih vrednot in kot dokaz svoje zavezanosti kulturi prične redno organizirati in podpirati evropsko leto obeležite izjemne evropske osebnosti, umetniškega delovanja ali kulturnega dogodka;

48.

predlaga, da se izboljša podpiranje teh ukrepov, dostop do njih in njihovo oglaševanje;

49.

Svet opozarja na obveznost, nujnost in neizbežnost revizije proračunskih sredstev, namenjenih ukrepom, ki so načrtovani v omenjenem sporočilu Komisije, ter ki so že dodeljena;

50.

poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bodo pravila o trgovinskih odnosih na dvostranski in večstranski ravni pregledna, pravična, odprta in naklonjena dostopnosti trgov; dalje vztraja, da morajo ta pravila omogočiti evropski kulturni industriji razvijanje njenega potenciala, zlasti v avdiovizualni, glasbeni in založniški panogi;

51.

poziva Komisijo, naj pregleda mehanizme carinskega nadzora in izmenjavo informacij z državami članicami, da bi zagotovili kar največjo učinkovitost pri boju proti nezakonitemu izvozu in uvozu umetniških del in drugih zaščitenih kulturnih izdelkov;

52.

poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bo sprožila temeljit pregled varstva pravic intelektualne lastnine, da bi bolje uravnotežili nasprotujoče si cilje zaščititi imetnike pravic in omogočiti prost in pravičen dostop do kulturnih izdelkov in storitev v skladu s pravnim redom EU, pravili Svetovne trgovinske organizacije (STO) in dvostranskimi sporazumi EU, da bi izkoreninila glavne vzroke za ponarejanje in piratstvo;

53.

poziva Komisijo, naj uporabi svoja pooblastila in zagotovi, da bodo vsi trgovinski partnerji izpolnjevali obveznosti sporazumov v okviru STO ter mednarodnega trgovinskega prava, vključno z možno uporabo instrumentov za reševanje sporov, ki so v njih predvideni;

54.

poziva Komisijo, naj razvije zanesljiv in skladen niz kazalnikov in orodij za merjenje in ocenjevanje mednarodne trgovine s kulturnimi izdelki;

55.

se zaveda, da je kulturni turizem segment kulturne industrije, ki je po vsem svetu v vzponu, zato poziva Komisijo, naj v sporazume trgovinske politike EU vključi določbe o razširjanju izdelkov kulturnega in zgodovinskega pomena in trgovini z njimi;

56.

poziva Komisijo in države članice, naj pri nadaljnji obravnavi teh trgovinskih sporazumov vedno bolj upoštevajo določbe sporazumov EU o prosti trgovini in druge trgovinske instrumente, ki so povezani s trgovino s kulturnimi dobrinami;

57.

poudarja, da je pomembno podpirati čezmejni pretok kulturnih izdelkov prek večje mobilnosti umetnikov in kulturnih delavcev; meni, da ima lahko čezmejna mobilnost evropske umetnosti in kulture vodilno vlogo pri širjenju evropskih vrednot, pa tudi ohranjanju in razvijanju kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga;

58.

poziva Komisijo, naj prepozna možne netarifne ovire, ki jih za nekatere evropske kulturne dobrine in storitve pri trgovanju postavljajo tretje države ter po potrebi sprejme ukrepe, da jih odpravi;

59.

v zvezi s tem poudarja, da bi morala Evropska unija podpirati in poenostaviti dostop do svojega trga kulturnih dobrin in storitev za države v razvoju ter biti zlasti pozorna na pozitiven vpliv, ki bi ga to lahko imelo na ustvarjanje delovnih mest in tehnološki razvoj njihove kulturne industrije.

60.

poziva Komisijo, naj predlaga posebne kulturne ukrepe in dogodke, s katerimi bi v državah v razvoju pospeševali evropsko kulturo, dostopnosti kulture pa naj da prednost tudi v razvojni politiki;

61.

podpira sistematično vključevanje kulturne razsežnosti in različnih vidikov kulture v vsa področja zunanje in razvojne politike, v projekte in programe, kot sredstvo za izboljšanje kakovosti diplomatskih prizadevanj Komisije ter vitalnosti in trajnosti vseh dejavnosti EU na področju sodelovanja ter povečanje ukrepov za osveščanje javnosti o pomembnosti kulturnega vidika razvojnih dejavnosti;

62.

pozdravlja vzpostavitev posebnih programov za sodelovanje na področju kulture, kakršen je kulturni sklad za Indijo, z nekaterimi partnerskimi državami v evropski sosedski politiki, Aziji in drugod;

63.

pozdravlja predlog Komisije o ustanovitvi kulturnega sklada EU-AKP kot skupnega prispevka EU za podporo širjenju in proizvajanju kulturnih dobrin držav AKP in ugotavlja, da bodo začetna sredstva zagotovljena iz desetega evropskega razvojnega sklada, kar bodo države članice dopolnile s svojimi prispevki;

64.

poziva Komisijo, naj se zavzema za skladnost z mednarodnimi sporazumi in drugimi pravnimi instrumenti v zvezi s kulturnimi pravicami, da se zagotovi kulturna svoboda ter zaščita kulturne raznolikosti in njenih različnih oblik izražanja pred načrti za liberalizacijo trga, ki v državah v razvoju to kulturno raznolikost ogrožajo;

65.

poziva Komisijo, naj spodbuja kulturno izmenjavo med EU in tretjimi državami in regijami;

66.

poziva Komisijo, naj spodbuja vključitev kulturne politike v politiko razvojnega sodelovanja, zlasti kar zadeva socialno in gospodarsko politiko;

67.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo v vseh njenih programih in projektih sodelovanja poleg boja proti revščini in zmanjševanja socialne izključenosti upoštevana lokalna kultura ter da bodo prispevali k dostopnosti kulture in sredstev za kulturno izražanje; poudarja, kako pomembno je izobraževanje, vključno s podporo vključevanju kulture v učne načrte držav v razvoju na vseh ravneh;

68.

opozarja Komisijo, da je razvoj kulturne dediščine neločljivo povezan z njeno javno uporabo in uživanjem ter bi jo bilo treba zaradi njene minljivosti upravljati trajnostno; meni, da mora biti upravljanje kulturne dediščine ekonomsko učinkovito ter da mora prispevati k izboljšanju socialnih in gospodarskih življenjskih razmer;

69.

podpira dejavno vključenost EU v delo mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo s kulturo, in v procesu Združenih narodov za „zavezništvo civilizacij“.

70.

priznava pomen načrtov za evropsko agendo za kulturno, vendar ugotavlja, da v sporočilu Komisije ni natančnih podatkov o financiranju ali kakršnega koli stvarnega načrta za uporabo odprte metode usklajevanja; poziva Komisijo, naj te informacije čim prej priskrbi;

71.

poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo lokalni in regionalni organi pri spodbujanju in podpiranju kulture na njihovem območju, predvsem na področju kulturne dediščine, ter kot pokrovitelji umetniške inovativnosti, kot organi, odgovorni za zagotavljanje in podpiranje kulturnih prireditev in pobud ter izobraževanja in usposabljanja ter kot organizatorji festivalov in kulturnih srečanj;

72.

priporoča, da države članice lokalne in regionalne organe vključijo ne le v postopek spremljanja rezultatov, ampak tudi v izvajanje nove agende EU za kulturo, da bi kulturna politika, ki se dejansko izvaja, odražala specifična pričakovanja in potrebe regij;

73.

poudarja, da je treba spodbujati kulturno raznolikost in dati kulturi pomembno vlogo ne le v dialogu med državami, pač pa tudi med regijami po vsem svetu, in s tem spodbuditi medkulturno izmenjavo in vključiti kulturo v razvojne programe; podpira zamisel o celostnem pristopu k oblikovanju strategij za kulturo, ki vključujejo vse sektorje in dejavnike, ki neposredno ali posredno vplivajo na razvoj kulture;

74.

poudarja, da kulturni turizem spodbuja regionalno gospodarsko rast in ustvarjanje bogastva ter povečuje vrednost evropske kulturne dediščine ter da je treba v ta postopek vključiti regionalna kulturna združenja in osebe, ki so dejavne na področju umetnosti;

75.

obžaluje, da Komisija namenja premalo pozornosti pobratenju mest, občin in regij, kar je bilo dolga leta odlična podlaga za kulturno sodelovanje in izmenjavo informacij;

76.

poziva Komisijo, naj spodbuja najboljšo prakso v kulturnih dejavnostih na evropski ravni, pri tem pa poudarja, da največ zgledov dobre prakse na tem področju nastaja na regionalni ravni; predlaga organiziranje tematskih konferenc in vzpostavitev javno dostopnih zbirk podatkov v vseh uradnih jezikih Evropske unije;

77.

ob upoštevanju potekajočega evropskega leta medkulturnega dialoga poudarja vlogo, ki jo lahko imajo regije kot resnično kulturno stičišče; poziva Komisijo, naj predloži trdne predloge za dejavnosti v letu 2008 ter dejavno vključi regije v načrtovanje in izvajanje teh dejavnosti;

78.

se strinja s Komisijo, da je kulturna in jezikovna raznolikost EU njena glavna konkurenčna prednost; opozarja države članice, da je potrebna stalna podpora programom za učenje jezika ter programom za izobraževalno in kulturno izmenjavo znotraj in zunaj Evropske unije; opozarja na vlogo televizijskih programov na področju medkulturne izmenjave;

79.

poziva Komisijo, naj podpre kulturne pobude v regionalnih projektih za sodelovanje, tudi na ravni mest, zlasti majhnih in srednje velikih, med drugim v programu Interreg IV C, in naj v pobudo „Regije za gospodarsko spremembo“ vključi kulturno razsežnost;

80.

poziva države članice, naj kulturo v regijah podprejo z naložbami v kulturno infrastrukturo in za to uporabijo financiranje iz strukturnih skladov ter naj s posvetovanjem s kulturnim in izobraževalnim sektorjem ter civilno družbo oblikujejo regionalne razvojne programe za kulturo;

81.

poziva Komisijo in države članice, naj postavijo enostavna, pregledna in jasna pravila za izvajanje javno-zasebnih partnerstev, tako da bodo lahko postala učinkovito sredstvo za financiranje kulturnih podjetij v regijah in da bodo olajšala dejavnejšo udeležbo malih in srednje velikih podjetij;

82.

pozdravlja predlog Komisije za ustanovitev kulturnega sklada EU-AKP kot prispevek EU k razširjanju kulturnih dobrin afriških, karibskih in pacifiških držav ter čezmorskih držav in ozemelj; meni, da bi bilo treba podobno ureditev vzpostaviti predvsem za države, s katerimi EU izvaja sosedsko politiko.

83.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Unescu in Svetu Evrope.

15.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 247/41

A.

ker bodo po prispevku delovne skupine II k IPCC AR4 skoraj vse evropske regije po pričakovanjih prizadeli prihodnji vplivi podnebnih sprememb; ker bodo ti vplivi pomenili izziv za mnoge gospodarske sektorje, grožnjo evropski biotski raznovrstnosti in motnjo v družbenem razvoju,

B.

ker regionalna znanstvena opazovanja z vseh celin ter mnogih oceanov in morij dokazujejo, da je narava pod vplivom podnebnih sprememb predvsem zaradi dviga temperatur, pa tudi zaradi drugih vplivov spreminjanja podnebja; ker je ta izmerjeni dvig temperature posledica človekove dejavnosti ter vpliva na fizične in biološke sisteme,

C.

ker bi EU morala pretehtati, do kod lahko prilagajanje podnebnim spremembam utre pot novemu modelu gospodarske rasti in razvoja, ki bo varoval okolje, povečal zaposlovanje in dodal novo razsežnost socialni politiki,

D.

ker podnebne spremembe zadevajo sodobne družbe kot celoto ter imajo zato lahko (in bi tudi morale imeti) vse ravni upravljanja, od EU prek javnih organov do posameznih državljanov, pomembno vlogo pri ukrepih prilagajanja,

E.

ker je treba sprejeti prilagoditvene ukrepe za preprečitev škode, ne le kot odziv na prihodnje posledice podnebnih sprememb v Evropi in zunaj nje, ampak jih je treba oblikovati in uveljaviti že sedaj kot regionalni in lokalni odziv na posledice sedanje ravni globalnega segrevanja zaradi preteklih emisij toplogrednih plinov; ker takšni prilagoditveni ukrepi zahtevajo medsektorski pristop in vključitev družbenih, gospodarskih in okoljskih vidikov v širokem pomenu,

F.

ker obstajajo številne študije in modeli v regionalnem ali lokalnem merilu o možnih posledicah podnebnih sprememb; ker v mnogih od teh študij manjkajo ustrezna preučitev družbeno-ekonomske razsežnosti in predvidljive posledice na prizadeto prebivalstvo,

G.

ker bi na ravni EU moralo biti spremljanje podnebnih sprememb in usklajevanje ukrepov za spoprijemanje z njimi prednostna naloga za lažje izvajanje skupne strategije v zvezi s tem problemom,

H.

ker bodo javne in zasebne investicije v raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju podnebnih sprememb najpomembnejše zagotovilo, da bodo prizadevanja za prilagajanje in blažitev karseda učinkovita pri omejevanju posledic podnebnih sprememb,

I.

ker je nacionalne raziskave podnebnih sprememb treba uskladiti z raziskavami v okviru sedmega okvirnega programa,

J.

ker je jasen poudarek na nujnosti ukrepov za omejevanje globalnega segrevanja nekoliko izrinil temo prilagajanja na podnebne spremembe iz javne razprave,

K.

ker bi omejitev globalnega segrevanja na 2 °C, ki jo je kot svoj cilj določila EU, še vedno pomenila segrevanje, ki bi vodila v skrajne regionalne podnebne spremembe in različne posledice na prizadeto prebivalstvo, lokalno in regionalno gospodarstvo ter okolje, vse to pa bi povzročilo poglabljanje obstoječih neenakosti in regionalnih razlik glede virov in sredstev,

L.

ker je treba okrepiti raziskave o pogojih za skrajne vremenske pojave, ki bodo nujni temelj prihodnjih preventivnih ukrepov, vključno z izvajanjem sistemov zgodnjega obveščanja in prihodnjimi ukrepi za preprečitev človeških žrtev ter škode za ljudi, premoženje, biotsko raznovrstnost in okolje, in ker je treba razviti orodja za ocenitev učinkovitosti takšnih ukrepov,

M.

ker pristop k mehanizmom prilagajanja izključno na osnovi analize stroškov in koristi ni primeren, saj je mogoče predvideti, da bodo tudi v Evropi najmočneje prizadeti najrevnejši, ker na splošno niso dovolj zavarovani in mobilni ter nimajo zadostnih informacij, da bi se lahko odzvali na spremenjeno okolje,

N.

ker bi bil pristop od spodaj navzgor, pri katerem bi skupnosti, ki doživljajo negativne posledice podnebnih sprememb, predstavile svoje mnenje o uspešnosti metod boja proti tem posledicam, koristen pokazatelj za EU kot krovno organizacijo pri spodbujanju strategij, oblikovanju ustreznih podpornih programov in usklajevanju politike skozi znanstvene, regionalne ali lokalne mreže ali partnerstva,

O.

ker je pri odzivanju na vplive podnebnih sprememb bistveno povečati in izboljšati poklicno in javno izobraževanje v zvezi s prilagoditvenimi ukrepi,

P.

ker je očitno, da podnebne spremembe vplivajo na razvojne dosežke in ogrožajo uspešen razvoj v Evropi, vendar imajo veliko močnejši vpliv na države v razvoju, ker je treba dati oceno ukrepov prilagajanja v EU in v smislu zagotavljanja podpore državam v razvoju,

Q.

ker je treba po na načelu poenotenja vključiti ukrepe prilagajanja v proces odločanja, ki bo dal odgovore na vprašanja, kot so kako in kje vlagati; ker se morajo v dialog v okviru tega procesa odločanja vključiti lokalne in regionalne zainteresirane strani ter organi odločanja,

R.

ker Zelena knjiga o prilagajanju podnebnim spremembam ne priznava izrecno geografskih, podnebnih in razvojnih posebnosti, ki jih predstavljajo najbolj oddaljene regije EU, ki so lahko bolj ali manj ranljive kot evropska celina, ter ne preučuje natančno podnebnih razmer v urbanih območjih najbolj naseljenih delov Evrope,

S.

ker bodo podnebne spremembe verjetno prizadele tiste regije, ki so glede na svoje topografske značilnosti zlasti odvisne od dinamike narave (med drugim ledeniška območja in gorate regije), in tako izpostavile lokalno gospodarstvo, kulturo in prebivalstvo kot celoto velikim pritiskom ter stroškom prilagajanja, obenem pa morda še bolj povečale neenakosti med regijami,

T.

ker sta južna Evropa in sredozemski bazen med najranljivejšimi predeli Evrope in se že spoprijemata s pomanjkanjem vode, sušami in gozdnimi požari,

U.

ker bodo uspešne strategije prilagajanja za spoprijemanje z neizogibnimi podnebnimi spremembami zahtevale podporo izobraževanja in obveščanja z vključevanjem množičnih medijev in udeležbo državljanov pri okoljskih vprašanjih,

V.

ker Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je že 60 000 smrti na leto mogoče pripisati naravnim nesrečam, povezanim s podnebjem; ker je bil v IPCC AR4 poudarjen vpliv podnebnih sprememb na javno zdravje; ker je širjenje tropskih bolezni in njihovih prenašalcev v regije zmernega pasu zelo zaskrbljujoče; ker se bodo morale prav zaradi tega zdravstvene ustanove, usmerjene na najranljivejše dele družbe, verjetno najbolj prilagoditi podnebnim spremembam,

W.

ker bodo podnebne spremembe povzročile dodatno resno škodo že tako ranljivim in ogroženim ekosistemom ter bodo vplivale na evropsko biotsko raznovrstnost; ker bo to škodo mogoče najbolj občutiti neposredno prek degradacije ekosistemov, bistvenih za človekovo dobro počutje; ker je torej varstvo ekosistemov temelj evropske strategije prilagajanja; ker so tla največji zemeljski bazen organskega ogljika, katerega obseg se zmanjšuje zaradi neprilagojenega upravljanja tal; ker je treba obrniti ta trend ter zagotoviti, da bodo ustrezni ukrepi za ohranjanje in, kadar je to mogoče, povečanje ravni organskega ogljika v tleh del prilagoditvene strategije EU,

1.

pozdravlja Zeleno knjigo o prilagajanju podnebnim spremembam in posvetovanje z zainteresiranimi stranmi;

2.

poudarja pomembnost močne povezave med prizadevanji za prilagajanje in ublažitev ter uporabe sinergije pri omejevanju posledic podnebnih sprememb; poziva Komisijo, naj preuči, kako uravnotežiti ta prizadevanja, da bodo kar najbolj učinkovita, ter tako oblikuje jasno celostno strategijo;

3.

priznava, da so mnogi sektorji močno soodvisni, čeprav so teme v Zeleni knjigi o prilagajanju podnebnim spremembam predstavljene po posameznih sektorjih; meni, da vpliv na en sektor in ukrepi za prilagajanje v njem pogosto vplivajo na druge sektorje, ter zato poziva Komisijo, naj pri izvajanju prilagoditvenih ukrepov upošteva to vzajemno delovanje;

4.

potrjuje potrebo po nadaljnjem znanstvenem modeliranju in študijah s pristopom, ki temelji na oceni tveganja, za boljše analiziranje, razumevanje in napovedovanje vplivov podnebnih sprememb na človeka in družbo v povezavi s ciljem EU o omejitvi globalnega segrevanja na 2 °C in z dimenzijo nujnega lokalnega in regionalnega prilagajanja;

5.

poziva Komisijo, naj izpelje študijo o ekonomiki prilagajanja, kar bo omogočilo oblikovanje scenarijev z bilanco stroškov in koristi prilagajanja ter spodbujanje in napovedovanje gospodarskih ukrepov; poudarja pomen sektorskega pristopa od spodaj navzgor, pri čemer se upoštevajo razlike v naravnih habitatih Evrope, kot so gorata območja ali otoške regije; poziva Komisijo, naj spremlja in kartira premike v zaposlenosti v rastočih in upadajočih sektorjih;

6.

poziva Komisijo, naj uskladi in podpre znanstveno pripravo skupne evropske podatkovne baze o ranljivosti, ki bo pomagala pri razumevanju, kakšni bodo vplivi na družbene skupine in evropsko kulturno in narodno dediščino ter kako se lahko družbe v prihodnosti odzovejo na posledice podnebnih sprememb; meni, da bi bilo treba izdelati tudi podatkovne baze, ki bodo zajele druge pomembne informacije o dejavnostih in politikah prilagajanja, npr. kazalnike, politike in ukrepe;

7.

poziva Komisijo, naj uskladi sedanja omrežja za spremljanje podatkov o okolju in jih po potrebi združi z novimi sistemi, da bi tako sestavila podatkovne baze, ki bi vsebovale homogene meritve, uporabne pri izdelavi modelov za opredeljevanje najnujnejših ukrepov na celinski, regionalni in lokalni ravni;

8.

poziva Komisijo, naj preuči, kako še naprej razvijati in podpreti vseevropsko mrežo univerz, socialnih partnerjev, organizacij civilne družbe, operativnih organizacij, zlasti nacionalnih meteoroloških organizacij, ki imajo obširne vire podatkov, in lokalnih ali regionalnih organov odločanja, da se bodo spodbudila medsektorska partnerstva pri ukrepih prilagajanja za izmenjavo znanja in politik ter za razvoj orodij, s katerimi bo mogoče oceniti uspešnost sprejetih ukrepov ter obveščati javnost o znanstvenih odkritjih in scenarijih v zvezi z nujnimi ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam;

9.

meni, da bi bilo treba raziskave v okviru sedmega okvirnega programa uskladiti z raziskavami na nacionalni ravni (zlasti programov za opazovanje Zemlje iz vesolja), da bi bile raziskave o vplivu podnebnih sprememb učinkovitejše);

10.

meni, da si mora EU zelo prizadevati za povečanje tehnološkega razvoja za prilagajanje, da bi podprla svoje gospodarstvo in prenesla to tehnologijo v države v razvoju; je prepričan, da je razvoj učinkovite, varne in poceni tehnologije bistven način za prilagajanje podnebnim spremembam, ter meni, da bi se bilo treba na naslednji konferenci/srečanju pogodbenic v Poznanju (COP 14) osredotočiti nanj;

11.

poziva Komisijo, naj v pripravo ter spreminjanje obstoječe in prihodnje zakonodaje, strategij in projektov za financiranje, ki vplivajo na prostor, vključi prilagajanje, da bi omejili vpliv podnebnih sprememb; poziva Komisijo, naj opravi izčrpno analizo obstoječih evropskih finančnih instrumentov in uporabe teh instrumentov v ukrepih prilagajanja na podnebne spremembe na področjih, za katera so prvotno namenjeni, ter da nakaže, kje bi bilo potrebno dodatno financiranje;

12.

odločno poziva Svet, naj brez nadaljnjega odlašanja sprejme sklep o predlogu uredbe o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije in upošteva, da je Parlament sprejel svoje stališče že 18. maja 2006 (6); meni, da bo predlagana uredba, ki med drugimi ukrepi zmanjšuje prag za aktiviranje Solidarnostnega sklada EU, omogočila učinkovitejše, prožnejše in hitrejše odpravljanje škode zaradi naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek; vztraja, da je tak finančni instrument zelo pomemben, zlasti zato, ker bo naravnih nesreč tudi zaradi podnebnih sprememb v prihodnosti predvidoma vedno več;

13.

poziva Komisijo, da upošteva vključitev finančnih ukrepov prilagajanja v naslednji dolgoročni finančni okvir za regionalne politike in strukturne sklade ter predlaga, da se namenijo dodatna sredstva za iskanje inovativnih rešitev pri soočanju s podnebnimi spremembami;

14.

opozarja, da je v strateških smernicah za kohezijsko politiko EU izrecno navedeno, da je treba okrepiti sinergijo med okoljem in rastjo; izjavlja, da programi regionalne politike vsebujejo naložbe v infrastrukturo na področju vode, odpadkov in zraka, biotske raznovrstnosti, spodbujanja načrtovanja rabe prostora in javnega prevoza; poudarja, da prispevajo k izpolnjevanju prevzetih obveznosti v zvezi s podnebjem in k pospeševanju ukrepov za preprečevanje tveganja z inovativnimi politikami javnega upravljanja, vključno s preventivnim spremljanjem; poudarja tudi, da morajo Komisija in države članice okrepiti potrebno usklajevanje organizacij civilne zaščite in načrtovanje ukrepov v izrednih razmerah; v zvezi s tem poudarja delo mednarodne strategije za program Združenih narodov za zmanjševanje naravnih nesreč;

15.

poudarja, da morajo države članice s sredstvi iz skladov za razvoj podeželja krepiti prilagajanje podnebnim spremembam v kmetijstvu in gozdarstvu; poudarja vlogo, ki jo imajo organske snovi v tleh za rodovitnost, za zadrževanje vode in kot ponor ogljika, ter poziva Komisijo, naj kot učinkovit način prilagajanja vedno višjim temperaturam ter spremembam padavinskih vzorcev sprejme in podpre ustrezne prakse upravljanja tal, s katerimi bi ohranili raven organskih snovi v tleh po vsej Evropi; poudarja tudi, da so potrebni ustrezni ukrepi za preprečevanje kriz in obvladovanje tveganja na ravni Skupnosti ter na nacionalni in regionalni ravni, saj se bo število kriz v prihodnje očitno povečalo, zlasti pa omenja prizadevanje za sistematično upravljanje zemljišč, ki zagotavlja daljša obdobja zadrževanja vode ter manjšo požarno obremenitev za gozdove; meni, da bi moralo postati obvladovanje tveganja sestavni in nedvoumen del kohezijske politike EU;

16.

poziva Komisijo, naj predlaga vseevropski okvir za načrtovanje prilagajanja in pripravljenosti; poudarja, da je treba upoštevati načelo subsidiarnosti pri soočanju s posledicami podnebnih sprememb skozi konkretne ukrepe prilagajanja, saj se bodo regije in lokalni organi v Evropi lažje odzivali s političnimi odgovori na lastne izkušnje, vendar poudarja tudi potrebo po medsebojni povezanosti in uskladitvi prilagoditvenih načrtov na ravni EU;

17.

poudarja, da imajo lokalne skupnosti ključno vlogo pri spopadanju s podnebnimi spremembami in zato poziva k realizaciji celostnih in trajnostnih razvojnih strategij za urbana območja, podeželje in regije, ki bodo v celoti upoštevale ukrepe za ublažitev in prilagajanje, ter poziva k izvedbi znanstvenih študij za analizo vprašanja, kakšna infrastruktura lahko pomaga pri soočanju s podnebnimi spremembami;

18.

poziva k tesnejšemu sodelovanju in izmenjavi najboljše prakse med evropskimi institucijami ter regionalnimi in lokalnimi organi in med njimi samimi pri razvijanju struktur, infrastrukture in storitev, ki težijo k dosegu nevtralnosti z vidika emisij ogljikovega dioksida na svojem področju, na primer okrožni sistemi gretja, izboljšanje storitve recikliranja, integriran javni prevoz, energetsko in vodno učinkovite stavbe, povečanje proizvodnje in uporabe alternativne energije in zagotavljanje več javnih informacij o porabi energije;

19.

poudarja, da je kmetijski sektor med najobčutljivejšimi za podnebne spremembe, hkrati pa je tarča obtožb zaradi povzročanja okoljske škode; meni, da morajo biti ukrepi prilagajanja v tem sektorju usmerjeni v zmanjševanje ranljivosti in povečanje trajnosti tako z okoljskega kot gospodarskega vidika;

20.

poudarja, da je treba postopno prilagoditev kmetijskega sektorja novim potrebam, ki se pojavljajo zaradi podnebnih sprememb, preučiti kot del„zdravstvenega pregleda“;

21.

poudarja, da se kmetijski sektor lahko prilagodi podnebnim spremembam in ublaži njihove učinke z izvajanjem zakonodaje, ki utrjuje trajnost ter spodbuja nove načine za uporabo in upravljanje vode in drugih naravnih virov;

22.

poudarja, kako pomembno je, da države članice in Komisija ugotovijo, katera prometna infrastruktura bi lahko bila najbolj prizadeta ob spremenjenih podnebnih razmerah ter kje so potrebna dodatna prizadevanja in investicije za zagotovitev nemotenega in varnega delovanja;

23.

navdušeno pozdravlja pomemben izid konference MOP 3 na Baliju za začetek delovanja Sklada za prilagoditev, ki združuje konkretne projekte prilagajanja s sredstvi prek obdavčenja projektov mehanizma čistega razvoja v državah v razvoju, ki so pogodbenice Kjotskega protokola; poudarja, da je bila ta prelomna odločitev o financiranju prilagajanja v državah v razvoju neodvisno od donatorjev sprejeta pred akcijskim načrtom z Balija;

24.

poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo kot del ocene okoljskega vpliva vsa gradbena dovoljenja in urbanistični načrti upoštevali različne scenarije prilagajanja, da bi se preprečile naložbe v nezdružljivo infrastrukturo; poudarja, da bi bilo v mnogih primerih ustrezneje, da se ranljiva območja ne bi razvijala ali da bi se že razvita območja renaturirala, kot da se pripravljamo na negativne podnebne vplive z gradnjo obrambnih mehanizmov;

25.

meni, da je nujno potrebno sodelovanje pri podpori revnejšim delom Evrope in državam v razvoju, saj bodo ta območja verjetno najhuje prizadele podnebne spremembe in so najslabše pripravljena za odpravljanje njihovih posledic; obžaluje, da Zelena knjiga o prilagajanju podnebnim spremembam ni v zadostni meri obravnavala potrebe po sodelovanju med EU in državami v razvoju pri prilagajanju; poudarja zlasti, da je treba prenesti tehnologijo in vzpostaviti zmogljivosti; v zvezi s tem pozdravlja pobudo Komisije, da ustvari svetovno zavezništvo o podnebnih spremembah, poudarja pa, da ima to sedaj bistveno premalo sredstev;

26.

priznava, da obstaja vzročna povezava med razvojnimi cilji in ukrepi za ublažitev in prilagajanje podnebnim spremembam; poudarja, da mora biti tematika podnebnih sprememb vključena v vse razvojno sodelovanje EU, vključno s sedanjimi partnerskimi programi, kakršna sta dialog Euromeda ali energetsko partnerstvo med EU in Afriko; poudarja tudi velik pomen krepitve partnerstva z državami v razvoju za povečanje prizadevanj, da bi preprečili krčenje gozdov in tako zagotovili koristi blažitve in prilagajanja;

27.

poziva, da je treba v okviru politik EU razviti pomembne in predvidljive finančne instrumente, kot je sistem za trgovanje z emisijami, s katerimi bi državam v razvoju pomagali pri prilagajanju na vpliv podnebnih sprememb ter zagotovili sredstva za politike prilagajanja v državah članicah;

28.

poudarja, da bi podnebne spremembe lahko pospešile zmanjševanje dostopa do naravnih virov; poziva Komisijo, naj pretehta nadaljnje ukrepe za prilagajanje novim izzivom pri zagotavljanju varnosti hrane in energetske oskrbe;

29.

poziva Komisijo, naj na evropski ravni in v mednarodnem kontekstu preuči, kako vključiti nujne odzive v zvezi s prilagajanjem na podnebne spremembe v razvojne načrte in pogajanja o financiranju; poziva Komisijo, naj preuči tudi, kako uporabiti takšne ukrepe v sektorskih politikah, da bo možno usmerjati javno in zasebno financiranje in investicije; poudarja, da mora takšna vključitev zajemati področja znanosti, poenotenje, ozaveščanje, informacije in sodelovanje ter da je potreben reden nadzor nad izpolnjevanjem meril, kar je pogoj za zagotavljanje nadaljnje podpore, o izpolnjevanju meril pa naj se obveščata Parlament in Svet;

30.

poudarja pomen vse večje potrebe po razumni uporabi vode prek „upravljanja povpraševanja po vodi“, saj voda postaja omejen vir; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo celovite ukrepe za zagotovitev razpoložljivosti, dostopnosti, uporabe in ohranjanja vode, ter naj spodbujajo inovativno tehnologijo in prakso, vključno s pilotskimi projekti, ki bodo pomagali zmanjšati škodo zaradi suše in nevarnost poplav; v zvezi s tem priznava, kako pomembno je zavzeti ekosistemski pristop pri preprečevanju in omilitvi vpliva erozije tal, poplav, širjenja puščave, dviganja gladine morja, invazivnih tujih vrst in povečanju odpornosti proti gozdnim požarom;

31.

priznava, da podnebne spremembe prispevajo k svetovnemu bremenu bolezni in prezgodnjih smrti, saj prizadenejo zlasti najranljivejše skupine prebivalstva; poziva države članice, naj preučijo ukrepe za povečanje zmogljivosti zdravstvenih sistemov pri prilagajanju negativnemu vplivu podnebnih sprememb; poziva Komisijo, naj izdela vseevropski sistem za spremljanje in nadzorovanje vpliva podnebnih sprememb na zdravje; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo nevarnost, ki jo prinašajo podnebne spremembe za človekovo zdravje, v središču politike EU za prilagajanje in blažitev;

32.

poudarja, da je potreben diferenciran pristop do podnebnih in razvojnih vprašanj za območja in regije, posebej občutljive na podnebne spremembe, kot so gorata ali obalna območja, otoki ali na primer sedem najbolj oddaljenih regij v EU, ki so zaradi svojih topografskih značilnosti in strukturne prikrajšanosti še posebej odvisne od dinamike naravnih dogodkov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj razširi seznam najobčutljivejših območij in sodeluje z obstoječimi regionalnimi pobudami, kot sta alpska in karpatska konvencija, da bi kar najbolje izkoristila znanje, že pridobljeno prek takih pobud;

33.

poziva Komisijo, naj preuči bistveno vlogo, ki jo lahko imajo zdravi ekosistemi pri politiki prilagajanja; poudarja dejstvo, da obstoječa zakonodaja EU (direktiva o pticah (7), direktiva o habitatih (8), Natura 2000 in okvirna direktiva o vodah (9)) lahko pomaga pri spoprijemanju s to težavo v Evropi; poziva Komisijo in države članice, naj dajo največjo prednost izvajanju te politike, da se zagotovi hitro in učinkovito prilagajanje podnebnim spremembam;

34.

pozdravlja pobudo Komisije, da ustanovi evropsko svetovalno skupino za prilagajanje podnebnim spremembam, in poudarja, da mora ta strokovna skupina zagotoviti zmogljivosti za izvajanje usklajenih medsektorskih strategij na ravni EU in za okvire politik, ki bi lahko zagotovile pobude za vlaganja v dejavnosti prilagajanja podnebnim spremembam in njihove blažitve;

35.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji kot prispevek Parlamenta k posvetovanju zainteresiranih strani o zeleni knjigi, ki ga je sprožila Komisija.

15.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 247/48

A.

ker bi morala Evropska unija državljanom zagotoviti enak dostop do informacij, izobraževanja in kulture,

B.

ker je v Evropi več kot 83 milijonov naglušnih ali gluhih oseb; ker bo položaj še slabši, glede na staranje prebivalstva v Evropi,

C.

ker je dostop do televizije v Evropi vsesplošen; ker je vloga javne televizije služiti javnosti, med drugim tudi z obveščanjem in izobraževanjem gledalcev,

D.

ker sodobna tehnologija omogoča, da se televizijski programi (tudi pri predvajanju v živo) podnaslovijo, zgled za to je BBC, ki se je odločil za podnaslavljanje vseh svojih programov od aprila 2008,

1.

meni, da je podnaslavljanje vseh javnih televizijskih programov v Evropski uniji bistvenega pomena, saj bi s tem zagotovili poln dostop do njih vsem gledalcem, tudi gluhim in naglušnim; meni, da bi bilo to tudi v pomoč pri učenju tujih jezikov;

2.

poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog, v katerem bo zahtevala, naj vsi ponudniki javnih televizijskih programov v Evropski uniji podnaslovijo vse svoje programe;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj to izjavo skupaj z imeni podpisnikov posreduje Svetu, Komisiji, in vladam držav članic.

Gabriele Albertini, Jan Andersson, Alfonso Andria, Emmanouil Angelakas, Roberta Angelilli, Kader Arif, Stavros Arnaoutakis, Robert Atkins, John Attard-Montalto, Elspeth Attwooll, Inés Ayala Sender, Liam Aylward, Peter Baco, Maria Badia i Cutchet, Mariela Velichkova Baeva, Enrique Barón Crespo, Katerina Batzeli, Edit Bauer, Jean Marie Beaupuy, Christopher Beazley, Zsolt László Becsey, Irena Belohorská, Monika Beňová, Rolf Berend, Sergio Berlato, Giovanni Berlinguer, Thijs Berman, Adam Bielan, Slavi Binev, Šarūnas Birutis, Sebastian Valentin Bodu, Herbert Bösch, Jens-Peter Bonde, Vito Bonsignore, Josep Borrell Fontelles, Victor Boștinaru, Costas Botopoulos, Bernadette Bourzai, Sharon Bowles, Iles Braghetto, Mihael Brejc, Frieda Brepoels, Jan Březina, Elmar Brok, Danutė Budreikaitė, Wolfgang Bulfon, Nicodim Bulzesc, Ieke van den Burg, Niels Busk, Philippe Busquin, Jerzy Buzek, Joan Calabuig Rull, Luis Manuel Capoulas Santos, Marco Cappato, Carlos Carnero González, Paulo Casaca, Michael Cashman, Carlo Casini, Françoise Castex, Alejandro Cercas, Giles Chichester, Giulietto Chiesa, Zdzisław Kazimierz Chmielewski, Ole Christensen, Sylwester Chruszcz, Luigi Cocilovo, Carlos Coelho, Richard Corbett, Giovanna Corda, Titus Corlățean, Paolo Costa, Jean Louis Cottigny, Michael Cramer, Corina Crețu, Gabriela Crețu, Brian Crowley, Magor Imre Csibi, Marek Aleksander Czarnecki, Ryszard Czarnecki, Daniel Dăianu, Dragoș Florin David, Chris Davies, Antonio De Blasio, Véronique De Keyser, Panayiotis Demetriou, Gérard Deprez, Proinsias De Rossa, Marie-Hélène Descamps, Harlem Désir, Nirj Deva, Mia De Vits, Jolanta Dičkutė, Alexandra Dobolyi, Valdis Dombrovskis, Beniamino Donnici, Bert Doorn, Brigitte Douay, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Petr Duchoň, Bárbara Dührkop Dührkop, Cristian Dumitrescu, Saïd El Khadraoui, Edite Estrela, Harald Ettl, Jonathan Evans, Robert Evans, Göran Färm, Richard Falbr, Claudio Fava, Szabolcs Fazakas, Emanuel Jardim Fernandes, Anne Ferreira, Elisa Ferreira, Ilda Figueiredo, Petru Filip, Věra Flasarová, Alessandro Foglietta, Hanna Foltyn-Kubicka, Nicole Fontaine, Glyn Ford, Brigitte Fouré, Armando França, Monica Frassoni, Urszula Gacek, Milan Gaľa, Gerardo Galeote, Vicente Miguel Garcés Ramón, Iratxe García Pérez, Giuseppe Gargani, Jean-Paul Gauzès, Jas Gawronski, Evelyne Gebhardt, Eugenijus Gentvilas, Bronisław Geremek, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Claire Gibault, Adam Gierek, Maciej Marian Giertych, Neena Gill, Norbert Glante, Robert Goebbels, Bogdan Golik, Ana Maria Gomes, Donata Gottardi, Hélène Goudin, Genowefa Grabowska, Dariusz Maciej Grabowski, Vasco Graça Moura, Ingeborg Gräßle, Louis Grech, Lilli Gruber, Ignasi Guardans Cambó, Ambroise Guellec, Pedro Guerreiro, Umberto Guidoni, Zita Gurmai, Catherine Guy-Quint, Klaus Hänsch, Benoît Hamon, Małgorzata Handzlik, Gábor Harangozó, Marian Harkin, Rebecca Harms, Joel Hasse Ferreira, Satu Hassi, Jutta Haug, Anna Hedh, Gyula Hegyi, Edit Herczog, Jim Higgins, Krzysztof Hołowczyc, Mary Honeyball, Milan Horáček, Richard Howitt, Ján Hudacký, Alain Hutchinson, Iliana Malinova Iotova, Mikel Irujo Amezaga, Marie Anne Isler Béguin, Lily Jacobs, Anneli Jäätteenmäki, Stanisław Jałowiecki, Mieczysław Edmund Janowski, Lívia Járóka, Anne E. Jensen, Karin Jöns, Dan Jørgensen, Madeleine Jouye de Grandmaison, Jelko Kacin, Filip Kaczmarek, Gisela Kallenbach, Othmar Karas, Sajjad Karim, Ioannis Kasoulides, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Piia-Noora Kauppi, Tunne Kelam, Glenys Kinnock, Evgeni Kirilov, Dieter-Lebrecht Koch, Jaromír Kohlíček, Eija-Riitta Korhola, Magda Kósáné Kovács, Miloš Koterec, Sergej Kozlík, Guntars Krasts, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Constanze Angela Krehl, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Ģirts Valdis Kristovskis, Wiesław Stefan Kuc, Helmut Kuhne, Jan Jerzy Kułakowski, Aldis Kušķis, Sepp Kusstatscher, Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk, Alain Lamassoure, Stavros Lambrinidis, Vytautas Landsbergis, Henrik Lax, Roselyne Lefrançois, Klaus-Heiner Lehne, Lasse Lehtinen, Jörg Leichtfried, Jo Leinen, Katalin Lévai, Janusz Lewandowski, Bogusław Liberadzki, Marcin Libicki, Marie-Noëlle Lienemann, Andrea Losco, Caroline Lucas, Astrid Lulling, Elizabeth Lynne, Marusya Ivanova Lyubcheva, Linda McAvan, Mary Lou McDonald, Mairead McGuinness, Edward McMillan-Scott, Jamila Madeira, Eugenijus Maldeikis, Ramona Nicole Mănescu, Vladimír Maňka, Erika Mann, Mario Mantovani, Marian-Jean Marinescu, Helmuth Markov, Sérgio Marques, David Martin, Miguel Angel Martínez Martínez, Jan Tadeusz Masiel, Antonio Masip Hidalgo, Jiří Maštálka, Maria Matsouka, Mario Mauro, Manolis Mavrommatis, Manuel Medina Ortega, Erik Meijer, Íñigo Méndez de Vigo, Emilio Menéndez del Valle, Willy Meyer Pleite, Rosa Miguélez Ramos, Marianne Mikko, Miroslav Mikolášik, Viktória Mohácsi, Javier Moreno Sánchez, Luisa Morgantini, Jan Mulder, Roberto Musacchio, Cristiana Muscardini, Joseph Muscat, Riitta Myller, Pasqualina Napoletano, Hartmut Nassauer, Robert Navarro, Cătălin-Ioan Nechifor, Catherine Neris, James Nicholson, null Nicholson of Winterbourne, Lambert van Nistelrooij, Ljudmila Novak, Raimon Obiols i Germà, Vural Öger, Cem Özdemir, Jan Olbrycht, Seán Ó Neachtain, Gérard Onesta, Janusz Onyszkiewicz, Josu Ortuondo Larrea, Reino Paasilinna, Borut Pahor, Justas Vincas Paleckis, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Dimitrios Papadimoulis, Atanas Paparizov, Georgios Papastamkos, Ioan Mircea Pașcu, Vincent Peillon, Maria Petre, Rihards Pīks, Józef Pinior, Mirosław Mariusz Piotrowski, Paweł Bartłomiej Piskorski, Gianni Pittella, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Zita Pleštinská, Rovana Plumb, Guido Podestà, Anni Podimata, Zdzisław Zbigniew Podkański, Samuli Pohjamo, Bernard Poignant, Lydie Polfer, Bernd Posselt, Christa Prets, Pierre Pribetich, Jacek Protasiewicz, Bilyana Ilieva Raeva, Miloslav Ransdorf, Vladimír Remek, Karin Resetarits, Teresa Riera Madurell, Frédérique Ries, Karin Riis-Jørgensen, Giovanni Rivera, Bogusław Rogalski, Zuzana Roithová, Luca Romagnoli, Raül Romeva i Rueda, Dariusz Rosati, Wojciech Roszkowski, Dagmar Roth-Behrendt, Mechtild Rothe, Libor Rouček, Martine Roure, Leopold Józef Rutowicz, Eoin Ryan, Guido Sacconi, Aloyzas Sakalas, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, María Isabel Salinas García, Antolín Sánchez Presedo, Manuel António dos Santos, Daciana Octavia Sârbu, Jacek Saryusz-Wolski, Christel Schaldemose, Karin Scheele, Olle Schmidt, György Schöpflin, Jürgen Schröder, Inger Segelström, Esko Seppänen, Adrian Severin, Czesław Adam Siekierski, Kathy Sinnott, Marek Siwiec, Csaba Sógor, Søren Bo Søndergaard, Bogusław Sonik, María Sornosa Martínez, Francesco Enrico Speroni, Bart Staes, Grażyna Staniszewska, Dirk Sterckx, Struan Stevenson, Catherine Stihler, Theodor Dumitru Stolojan, Margie Sudre, László Surján, Eva-Britt Svensson, Hannes Swoboda, József Szájer, Andrzej Jan Szejna, Konrad Szymański, Csaba Sándor Tabajdi, Antonio Tajani, Hannu Takkula, Charles Tannock, Andres Tarand, Britta Thomsen, Marianne Thyssen, Silvia-Adriana Țicău, Gary Titley, Patrizia Toia, László Tőkés, Ewa Tomaszewska, Witold Tomczak, Jacques Toubon, Catherine Trautmann, Kyriacos Triantaphyllides, Claude Turmes, Evangelia Tzampazi, Vladimir Urutchev, Inese Vaidere, Nikolaos Vakalis, Adina-Ioana Vălean, Elena Valenciano Martínez-Orozco, Frank Vanhecke, Anne Van Lancker, Daniel Varela Suanzes-Carpegna, Yannick Vaugrenard, Armando Veneto, Riccardo Ventre, Donato Tommaso Veraldi, Bernadette Vergnaud, Alejo Vidal-Quadras, Kristian Vigenin, Oldřich Vlasák, Johannes Voggenhuber, Diana Wallis, Graham Watson, Renate Weber, Jan Marinus Wiersma, Glenis Willmott, Janusz Wojciechowski, Francis Wurtz, Luis Yañez-Barnuevo García, Anna Záborská, Zbigniew Zaleski, Andrzej Tomasz Zapałowski, Stefano Zappalà, Tomáš Zatloukal, Tatjana Ždanoka, Roberts Zīle, Jaroslav Zvěřina, Tadeusz Zwiefka

15.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 247/50

1.

potrjuje imenovanje Androule Vassiliou za članico Komisije za preostanek mandata Komisije do 31. oktobra 2009;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.

15.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 247/51

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

15.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 247/52

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

15.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 247/60

1.

odobri osnutek uredbe Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, da ustrezno spremeni svoj osnutek uredbe;

3.

poziva k ponovnemu posvetovanju, če namerava Komisija odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.