22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/1

---

Izboljšanje izobraževanja potrošnikov in osveščenosti o posojilih in financah

P6_TA(2008)0539

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o varstvu potrošnikov: izboljšanje izobraževanja potrošnikov in osveščenosti o posojilih in financah (2007/2288(INI))

(2010/C 16 E/01)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. decembra 2007 o finančnem izobraževanju (KOM(2007)0808),

—	ob upoštevanju zelene knjige Komisije o maloprodajnih finančnih storitvah na enotnem trgu (KOM(2007)0226),

—	ob upoštevanju stališča iz druge obravnave z dne 16. januarja 2008 z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (1),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. julija 2007 o politiki finančnih storitev (2005-2010) — Bela knjiga (2),

—	ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0393/2008),

A.

ker se na eni strani finančni trgi hitro razvijajo, postali so zelo dinamični in vedno bolj zapleteni, na drugi strani pa so spremembe v družbi in drugačen življenjski stil ustvarili potrebo po zdravem upravljanju zasebnih finančnih sredstev in potrebo po rednem prilagajanju zasebnih finančnih sredstev, da bodo tako ustrezali novemu delu in družinskim okoliščinam,

B.

ker bi moralo biti dvigovanje stopnje finančne pismenosti potrošnikov prednostna naloga oblikovalcev politik tako v državah članicah kot na evropski ravni, ne samo zaradi koristi za posameznike ampak tudi zaradi koristi, ki jih prinaša družbi in gospodarstvu, kot so zmanjševanje ravni slabega dolga, povečano varčevanje, povečana konkurenca, primerna uporaba zavarovalniških proizvodov in primerno pokojninsko zavarovanje,

C.	ker so študije pokazale, da potrošniki radi precenijo svoje znanje glede finančnih storitev in jih je treba seznaniti z dejstvom, da niso tako finančno pismeni, kot mislijo, ter o posledicah tega,

D.

ker lahko visokokakovostni programi finančnega izobraževanja, ki so ciljno usmerjeni in, kjer se zdi primerno, kolikor je mogoče prilagojeni osebnim potrebam, lahko prispevajo k dvigovanju finančne pismenosti in tako potrošnikom omogočijo možnost osveščene izbire in posledično lahko prispevajo k učinkovitemu delovanju finančnih trgov,

E.	ker je pomembnost čezmejnih finančnih storitev vse večja, Komisija pa bi morala sprejeti pobude na ravni EU za spodbujanje čezmejnih in, kjer je potrebno, primerljivih informacij o finančnem izobraževanju,

F.	ker je treba posebno pozornost nameniti izobraževalnim potrebam ranljivih potrošnikov in tudi tistih mladih potrošnikov, ki se soočajo z odločitvami, ki bodo vplivale na njihove gospodarske možnosti skozi celo življenje,

G.	ker je raziskava pokazala, da so tisti, ki so se naučili osnovnih vidikov osebnih financ že v zgodnjih letih, bolj finančno pismeni; ker je finančno izobraževanje tesno povezano z učenjem osnovnih znanj (matematika in branje);

1.   pozdravlja pobudo Komisije na področju finančnega izobraževanja potrošnikov, zlasti nedavno oblikovanje strokovne skupine o finančnem izobraževanju, ter namen Komisije, da objavi spletno podatkovno bazo, ki bo vsebovala sheme finančnega izobraževanja in raziskave v EU; meni, da mora imeti strokovna skupina jasne odgovornosti in pristojnosti; predlaga, da se strokovno skupino zaprosi zlasti za preučitev dodane vrednosti in najboljših praks finančnega izobraževanja v EU in čezmejnih finančnih storitev;

2.   poudarja, da je cilj izobraževanja in obveščanja potrošnikov na področju financ in kredita izboljšati osveščenost potrošnikov o gospodarskih in finančnih razmerah, da bi razumeli ekonomske obveznosti in preprečili nepotrebno tveganje, prezadolženost in finančno izključenost; meni, da jim morata dejavnost usposabljanja in informiranja omogočati neodvisen pristop, ki temelji na njihovi lastni presoji, do finančnih instrumentov, ki so jim na voljo ali jih nameravajo uporabiti;

3.   ugotavlja, da kriza, nastala zaradi tveganih hipotekarnih posojil, ponazarja na eni strani nevarnosti neustrezne informiranosti posojilojemalcev ter nezadostnega razumevanja in poznavanja teh informacij glede njihovih tveganj za insolventnost in prezadolženost na drugi;

4.   poudarja, da osveščeni in izobraženi potrošniki pomagajo krepiti konkurenco, kakovost in inovacije v sektorjih bančnih in finančnih storitev, in opozarja, da lahko izobraženi in samozavestni vlagatelji zagotovijo dodatno likvidnost kapitalskih trgov za naložbe in rast;

5.   poudarja pomen vzpostavljanja stopnje finančne pismenosti v državah članicah in razumevanja dodane vrednosti, ki jo EU lahko zagotovi, kot tudi opredelitve izobraževalnih potreb specifičnih ciljnih skupin v družbi, skladno z vrsto meril kot so starost, prihodek in stopnja izobrazbe;

6.   priznava vlogo zasebnih pobud, industrije finančnih storitev in potrošniških organizacij tako na ravni Skupnosti kot na nacionalni ravni pri opredeljevanju posebnih potreb ciljnih skupin glede finančnega izobraževanja s tem, da opozarjajo na šibke točke in pomanjkljivosti obstoječih izobraževalnih sistemov in nudijo finančne informacije potrošnikom, tudi prek spletnih orodij, medijskih in izobraževalnih kampanj itd. za finančno načrtovanje;

7.   meni, da so programi finančnega izobraževanja najuspešnejši, če so prilagojeni potrebam posebnih ciljnih skupin in, kjer se zdi primerno, prilagojeni osebnim potrebam; meni tudi, da bi morali vsi finančni izobraževalni programi prispevati k bolj zavestnemu in stvarnemu dojemanju finančnih možnosti vsakega posameznika; preučiti bi bilo treba razvoj programov, ki izboljšujejo finančno znanje odraslih;

8.   poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami na ravni EU oblikuje izobraževalne programe na področju osebnih financ, na osnovi skupnih pravil in načel, ki se jih lahko prilagodi potrebam vseh držav članic, in se jih v njih tudi uporablja, z določanjem meril uspešnosti in spodbujanjem izmenjave najboljših praks;

9.   poudarja, da finančno izobraževanje lahko dopolnjuje, ne more pa nadomestiti skladnih določb za varstvo potrošnikov na področju zakonodaje o finančnih storitvah in urejanja ter strogega nadzora finančnih institucij;

10.   priznava pomembno vlogo, ki jo igra zasebni sektor, zlasti finančne institucije, pri nudenju informacij glede finančnih storitev potrošnikom; vendar poudarja, da mora biti finančno izobraževanje, da bi služilo interesom potrošnika, nudeno na pošten, nepristranski in pregleden način, ter jasno ločeno od reklamnih nasvetov in obvestil; za doseganje tega cilja spodbuja finančne institucije k razvijanju kodeksov ravnanja za svoje uslužbence;

11.   priznava, da je treba vzpostaviti občutljivo ravnovesje med nudenjem znanja potrošnikom, ki ga le-ti rabijo za sprejemanje premišljenih finančnih odločitev, in preveliko količino informacij za potrošnike; daje prednost kakovosti pred količino, na primer visokokakovostnim, dostopnim, konkretnim in lahko razumljivim informacijam, ki so usmerjene v krepitev sposobnosti potrošnika, da se premišljeno in odgovorno odloči;

12.   meni, da so potrebne učinkovite, jasne in razumljive informacije, zlasti v oglaševalskih sporočilih o finančnih instrumentih, ter da morajo finančne institucije dati zadostne predhodne informacije o sklepanju pogodb ter dosledno uporabljati pravila, ki jih določata Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov (3) ter Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah (4), poziva Komisijo, naj na skladen način pripravi namenske zakonodajne predloge za usklajen sistem informiranja in varstva potrošnikov še posebej pri hipotekarnih posojilih (na primer usklajen, preprost in primerljiv Evropski standardizirani informacijski list z enotnimi navedbami letne obrestne mere itd.);

13.   priporoča, da se sheme finančnega izobraževanja osredotočajo na pomembne vidike življenjskega načrtovanja, kot so osnovno varčevanje, dolg, zavarovanje in pokojnina;

14.   poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za spodbujanje dialoga med zainteresiranimi stranmi;

15.   predlaga povečanje proračunske vrstice 17 02 02 za financiranje dejavnosti na ravni EU, ki so namenjene izboljšanju osveščenosti potrošnikov glede finančnega izobraževanja in finančne pismenosti; poziva Komisijo, naj prispeva k dvigovanju osveščenosti na evropski ravni z nudenjem podpore pri organiziranju nacionalnih in regionalnih konferenc, seminarjev ter medijskih kampanj in kampanj za osveščanje, pa tudi izobraževalnih programov s čezmejnim sodelovanjem, zlasti na področju maloprodajnih finančnih storitev in upravljanja dolgov ali posojil gospodinjstev;

16.   poziva Komisijo, naj nadalje razvija in posodablja spletno orodje Dolceta in ponudi to storitev v vseh uradnih jezikih; predlaga, da Komisija na spletno stran Dolceta vključi povezavo do spletne podatkovne baze, ki jo namerava vzpostaviti iz obstoječih regionalnih in nacionalnih shem finančnega izobraževanja; predlaga, naj spletna stran Dolceta vključuje povezave s spletnimi stranmi javnih in zasebnih organov, ki delujejo na področju finančnega izobraževanja, razčlenjene po državah;

17.   poziva Komisijo, naj v pregled potrošniških trgov vključi kazalnike razpoložljivosti in kakovosti finančnega izobraževanja;

18.   poziva Komisijo, naj oblikuje informacijske kampanje za povečanje osveščenosti potrošnikov glede njihovih pravic iz zakonodaje EU na področju nudenja finančnih storitev;

19.   poudarja, da bi morale države članice s podporo Komisije ter v sodelovanju z različnimi družbenimi skupinami in skupinami prebivalstva v državah članicah redno izvajati raziskave glede trenutnih ravni finančne pismenosti prebivalstva, da bi določili prednostna področja dejavnosti in tako zagotovili ustrezno, takojšnje in učinkovito izvajanje programov finančnega izobraževanja v pomoč javnosti;

20.   spodbuja države članice, naj vključijo finančno izobraževanje v programe osnovne in srednje šole, ki jih oblikujejo pristojne ustanove, kar bo imelo za namen razvijanje znanja, ki je potrebno v vsakodnevnem življenju, ter organizirajo sistematična usposabljanja učiteljev glede tega vprašanja;

21.   poudarja potrebo po nenehnem dvosmernem izobraževalnem procesu za obe strani, tako finančne svetovalce kot potrošnike, da bodo zagotovljene točne informacije v skladu z najnovejšimi razvojnimi dosežki v sektorju finančnih storitev;

22.   meni, da učinki sinergije med različnimi izobraževalnimi organizacijami niso zadostno uporabljeni; zato poziva države članice, da oblikujejo omrežja za finančno izobraževanje, v katerih bosta sodelovala tako javni kot zasebni sektor, in spodbudijo sodelovanje ter dialog med vsemi akterji;

23.   spodbuja države članice, naj posebno pozornost posvetijo izobraževalnim potrebam upokojencev in delavcev, ki so na koncu svoje poklicne kariere, ki jim morda grozi finančna izključenost, in tudi mladih na začetku poklicne kariere, ki se soočajo z izzivom, kako naj primerno uporabijo svoj novi prihodek;

24.   poziva države članice, naj oblikujejo programe usposabljanja glede gospodarskih in finančnih storitev za socialne delavce, saj so le-ti v stiku z ljudmi, ki jim grozi revščina ali prekomerni dolg;

25.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.

---

(1)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0011.

(2)  UL C 175 E, 10.7.2008, str. 392.

(3)  UL L 145, 30.4.2004, str. 1.

(4)  UL L 133, 22.5.2008, str. 66.

---

22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/5

---

Točkovna tabela potrošniških trgov

P6_TA(2008)0540

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o pregledu stanja potrošniških trgov (2008/2057(INI))

(2010/C 16 E/02)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. januarja 2008 z naslovom „Spremljanje rezultatov za potrošnike na enotnem trgu: pregled stanja potrošniških trgov“ (KOM(2008)0031),

—	ob upoštevanju pregleda notranjega trga št. 16 z dne 14. februarja 2008 (SEK(2008)0076),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. septembra 2007 o Zeleni knjigi o pregledu pravnega reda o varstvu potrošnikov (1),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2008 o strategiji potrošniške politike 2007-2013 (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 o reviziji notranjega trga (3),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. novembra 2007 z naslovom „Enotni trg za Evropo 21. stoletja“ (KOM(2007)0724),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. novembra 2007 z naslovom „Storitve splošnega interesa, vključno s socialnimi storitvami splošnega interesa: nova evropska zaveza“ (KOM(2007)0725), ki spremlja sporočilo o enotnem trgu za Evropo 21. stoletja,

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z naslovom „Izvajanje nove metodologije za spremljanje proizvodnih trgov in sektorjev: rezultati prvega sektorskega pregleda“ (SEK(2007)1517), ki spremlja sporočilo o enotnem trgu za Evropo 21. stoletja,

—	ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov (A6-0392/2008),

A.	ker pozdravlja objavo pregleda potrošniških trgov („pregled“), da se bo notranji trg bolje odzival na pričakovanja in skrbi državljanov,

B.	ker so konkurenčni in uspešno delujoči potrošniški trgi bistvenega pomena za zagotovitev, da državljani zaupajo v notranji trg,

C.	ker je treba pregled dopolniti z drugimi načini spremljanja,

D.	ker naj bi kazalniki v pregledu pomagali pri opredelitvi sektorjev, ki jih je treba podrobno preučiti,

E.	ker bi moral pregled spodbuditi razpravo o vprašanjih potrošniške politike,

F.	ker so študije in analize nacionalnih potrošniških organov in organov, pristojnih za konkurenco, lahko pomembne za nadaljnji razvoj pregleda,

Uvod

1.   poudarja, da je treba državljanom omogočiti, da v celoti izkoristijo prednosti notranjega trga, in meni, da je pregled za to pomembno orodje;

2.   pozdravlja pet glavnih kazalnikov pregleda glede pritožb, stopenj cen, zadovoljstva, zamenjav in varnosti;

3.   poudarja, da je pregled še v povojih in ga je treba nadalje razviti s podrobnejšimi podatki, natančno statistiko in dodatnimi analizami na podlagi različnih kazalnikov;

4.   poudarja, da je treba po dosegu zadovoljive stopnje razvoja petih osnovnih kazalnikov pregleda oblikovati nove kazalnike, da se bo notranji trg bolje odzival na pričakovanja in skrbi državljanov;

5.   poziva Komisijo, naj za cilje iz odstavkov 3 in 4 zagotovi ustrezno financiranje in osebje;

6.   spodbuja Komisijo, naj v svojih službah zagotovi skladen in usklajen pristop, da bo preprečila podvojitev dela in nedosledne rezultate analiz podatkov;

7.   poziva Komisijo, naj v prihodnje preglede vključi lahko razumljiv povzetek ter jasne sklepe in predloge, prevedene v vse uradne jezike Evropske unije;

Oblikovanje kazalnikov

8.   meni, da je treba omejiti skupno število kazalnikov, da bo zagotovljen osredotočen pregled;

9.   meni, da ima kazalnik, povezan s pritožbami, bistven pomen za razumevanje zadovoljstva potrošnikov; poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za uskladitev sistema za razvrščanje pritožb, ki ga uporabljajo pristojni organi in zadevne službe za pomoč potrošnikom v državah članicah in na ravni Skupnosti, ter na ravni EU uvedejo bazo podatkov o pritožbah potrošnikov; poziva države članice, naj povečajo ozaveščenost potrošnikov glede sistemov pritožb in izboljšajo obravnavo pritožb, da bodo gospodarski subjekti lahko nudili širšo izbiro boljših storitev;

10.   poziva Komisijo, naj s sodnimi in izvensodnimi pravnimi sredstvi in z nacionalnimi pravnimi mehanizmi oblikuje kazalnike glede čezmejnih sodnih postopkov in odškodnin za škodo, ki so jo utrpeli potrošniki;

11.   meni, da bi v pregled lahko vključili kazalnike glede usposobljenosti, znanja in starosti potrošnikov (na primer stopnja izobrazbe, računalniško znanje in znanje tujih jezikov); vendar poudarja, da je treba doseči ravnotežje med kazalniki, ki temeljijo na „manj trdnih“ podatkih iz potrošniških anket, in tistimi, ki temeljijo na „trdnih“ podatkih iz drugih virov;

12.   priznava, da je oblikovanje natančnih in primernih kazalnikov cen zelo zapleteno vprašanje, saj lahko razlike med stopnjami cen povzročajo številni vzroki, te razlike same pa ne pomenijo, da je trg neuspešen; vendar meni, da bi pregled moral vključevati kazalnike cen, saj so cene glavna skrb potrošnikov; kazalniki cen pa so tudi pomembni za spodbujanje razprave in zagotavljanje ozaveščenosti medijev glede pomanjkljivosti pri delovanju trgov; poziva Komisijo, naj upošteva makroekonomsko vzdušje in kupno moč potrošnikov ter cene pred odmero davkov v državah članicah;

13.   pozdravlja prizadevanja za razvoj bolj izpopolnjenih kazalnikov cen, a tudi poziva k uporabi drugih kazalnikov glede uspešnega delovanja trgov, preden bodo opredeljena posebna politična priporočila;

14.   opozarja, da so etične in okoljske skrbi za potrošnike vse bolj pomembne; poziva Komisijo, naj preuči možnost merjenja razpoložljivosti informacij glede teh skrbi na različnih trgih;

Izboljšanje baze podatkov

15.   poudarja pomembnost tesnega sodelovanja med statističnimi uradi držav članic, Eurostatom in drugimi službami Komisije pri zagotavljanju kakovostnih in popolnih številk; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za zagotovitev takšnega sodelovanja;

16.   opozarja, da nacionalni potrošniški organi in organi, pristojni za konkurenco, pogosto izvajajo študije primerov ali imajo druge dokaze glede delovanja različnih trgov, zato poziva Komisijo, naj izhaja iz razpoložljivih nacionalnih podatkov in se dejavno posvetuje z nacionalnimi strokovnjaki pri nadaljnjem razvoju pregleda;

17.   spodbuja države članice, naj raziščejo prednosti vzpostavitve posebnega varuha pravic potrošnikov; ugotavlja, da ima kar nekaj držav članic varuhe pravic potrošnikov na različnih področjih, ki pomagajo potrošnikom pri soočanju z gospodarskimi subjekti;

18.   poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami za evropske informacijske centre za potrošnike zagotovijo več sredstev in ustrezno število zaposlenih, da bodo uspešno reševali vse večje število čezmejnih pritožb potrošnikov in skrajšali čas za obravnavo teh pritožb;

Večja ozaveščenost

19.   poziva Komisijo in države članice, naj povečajo ozaveščenost glede pregleda, med drugim naj zagotovijo, da bo lahko dostopen in prepoznaven na različnih spletnih straneh, in povečajo prizadevanja za promocijo pregleda v medijih, javnih organih in potrošniških organizacijah;

Odnosi pri pregledu notranjega trga

20.   meni, da pregleda notranjega in potrošniških trgov prispevata k spodbujanju izboljšanega notranjega trga, ki bo koristil državljanom in potrošnikom;

21.   pozdravlja namen Komisije, da zagotovi boljše obveščanje o notranjem trgu, in meni, da sta omenjena pregleda pomemben korak v tej smeri;

22.   poudarja, da sta pregleda medsebojno povezana in da je pomembno spodbujati njun skladen razvoj, a imata kljub temu različne ciljne skupine in morata zato ostati ločena z različno paleto kazalnikov;

23.   meni, da bi bilo treba redno izvajati revizijo uporabljenih kazalnikov kot tudi odnosov med pregledoma, da bosta prilagojena razvoju notranjega trga;

*

* *

24.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

---

(1)  UL C 187 E, 24.7.2008, str. 231.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0211.

(3)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0421.

---

22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/8

---

EMU@10: Prvih deset let ekonomske in monetarne unije ter prihodnji izzivi

P6_TA(2008)0543

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o EMU@10: Prvih deset let ekonomske in monetarne unije ter prihodnji izzivi (2008/2156(INI))

(2010/C 16 E/03)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. maja 2008 o EMU@10: dosežki in izzivi po desetih letih obstoja ekonomske in monetarne unije (KOM(2008)0238) (sporočilo o EMU@10),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. junija 2008 o javnih financah v EMU 2008 (KOM(2008)0387),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. oktobra 2008 z naslovom „Od finančne krize do okrevanja gospodarstva: evropski okvir za ukrepanje“ (KOM(2008)0706),

—	ob upoštevanju gospodarske napovedi Komisije za jesen 2008 z dne 3. novembra 2008,

—	ob upoštevanju srečanja Evropskega sveta dne 15. in 16. oktobra 2008,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2008 o srečanju Evropskega sveta dne 15. in 16. oktobra 2008 (1),

—	ob upoštevanju izrednega vrha Euroskupine 12. oktobra 2008 na temo državnih jamstev za medbančna posojila,

—	ob upoštevanju sklepov srečanja Sveta z dne 4. novembra 2008,

—	ob upoštevanju izida neuradnega srečanja voditeljev držav ali vlad dne 7. novembra 2008,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2006 o letnem poročilu za euroobmočje za leto 2006 (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. julija 2007 o letnem poročilu za euroobmočje za leto 2007 (3),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. februarja 2008 o prispevku k spomladanskemu Evropskemu svetu 2008 v zvezi z Lizbonsko strategijo (4),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2007 z naslovom Evropski interes: uspeh v času globalizacije (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2007 o položaju evropskega gospodarstva: pripravljalno poročilo o širših smernicah ekonomske politike za leto 2007 (6),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. februarja 2005 o javnih financah v EMU v letu 2004 (7),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. aprila 2007 o javnih financah v EMU v letu 2006 (8),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2008 o letnem poročilu Evropske centralne banke (ECB) za leto 2007 (9),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o širitvi euroobmočja (10),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. junija 2007 o boljšem načinu posvetovanja s Parlamentom v postopkih v zvezi s širitvijo euroobmočja (11),

—	ob upoštevanju svojega stališča z dne 17. junija 2008 o predlogu sklepa Sveta v skladu s členom 122(2) Pogodbe o uvedbi enotne valute na Slovaškem 1. januarja 2009 (12),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2006 o strateški reviziji Mednarodnega denarnega sklada (13),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2005 o izvajanju informacijske in komunikacijske strategije na področju eura ter ekonomske in monetarne unije (14),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 s priporočili Komisiji v zvezi s skladi hedge in skladi zasebnega kapitala (15),

—	ob upoštevanju resolucije Evropskega sveta z dne 13. decembra 1997 o usklajevanju gospodarske politike v tretji fazi EMU ter člena 109 in člena 109b Pogodbe ES (16),

—	ob upoštevanju prispevka Sveta (ekonomske in monetarne zadeve) z dne 12. februarja 2008 k sklepom spomladanskega zasedanja Evropskega sveta,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. oktobra 2008 o usklajenem odzivu EU na upočasnitev gospodarske rasti,

—	ob upoštevanju memoranduma o soglasju z sne 1. junija 2008 glede sodelovanja med finančnimi nadzornimi organi, centralnimi bankami in finančnimi ministrstvi Evropske unije za čezmejno finančno stabilnost,

—	ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja odbora za mednarodno trgovino (A6-0420/2008),

A.	ker je 1. januarja 1999 enajst držav članic — Belgija, Nemčija, Irska, Španija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska in Finska — uvedlo enotno valuto Evropske unije,

B.	ker so se od vzpostavitve euroobmočju pridružile še štiri države članice: Grčija leta 2001, Slovenija leta 2007 ter Ciper in Malta leta 2008,

C.	ker naj bi se euroobmočje nadalje širilo, saj se večina držav članic, ki so zdaj zunaj euroobmočja, pripravlja na pridružitev v prihodnosti, in ker se bo Slovaška euroobmočju pridružila 1. januarja 2009,

D.	ker je ekonomska in monetarna unija (EMU) v mnogih pogledih uspeh in je z enotno valuto povečala gospodarsko stabilnost držav članic, zlasti ob upoštevanju trenutne finančne krize,

E.

ker pomeni članstvo v euroobmočju visoko stopnjo gospodarske soodvisnosti med vpletenimi državami članicami in torej zahteva tesnejše usklajevanje ekonomskih politik in prevzem aktivne vloge v svetovnem gospodarskem in finančnem upravljanju, da bi lahko v celoti uživali koristi enotne valute in se soočali s prihodnjimi izzivi, kot so večja konkurenca za naravne vire, svetovna ekonomska neravnotežja, čedalje večji gospodarski pomen rastočih trgov, podnebne spremembe in staranje prebivalstva v Evropi,

F.

ker je bila povprečna inflacija v prvih desetih letih euroobmočja na splošno v skladu s ciljem Evropske centralne banke (ECB) o stabilnosti cen blizu 2 %, vendar pod to vrednostjo; ker se je inflacija zaradi svetovnih strukturnih sprememb, zlasti glede povišanj cen energije in hrane, zaradi ohlapnejše monetarne politike v Združenih državah Amerike, pa tudi zaradi pomanjkanja previdnosti centralnih bank številnih tretjih držav, nedavno dvignila precej nad to raven,

G.	ker je vse večje povpraševanje novih gospodarskih sil po redkih energetskih virih in drugem blagu ponudbo postopoma potisnilo do meja zmogljivosti; ker je rast cen dodatno spodbudilo dejstvo, da blago vse bolj velja za finančno sredstvo, ki ga je mogoče uporabiti za ohranjanje vrednosti,

H.

ker pozdravlja odprtost euroobmočja in meni, da ima lahko trenutna rast vrednosti eura negativne posledice, saj neugodno vpliva na izvoz in spodbuja uvoz na notranji trg, a ima hkrati tudi pozitivne posledice, saj pomaga evropskemu gospodarstvu pri soočanju z dramatičnim zviševanjem cen nafte in trenutno finančno krizo,

I.

ker je bilo svetovno gospodarsko okolje v prvih desetih letih eura naklonjeno ustvarjanju delovnih mest, saj je bilo ustvarjenih skoraj 16 milijonov delovnih mest, pri čemer se ni upoštevala kakovost ustvarjenih delovnih mest, in je stopnja brezposelnosti padla z 9 % v letu 1999 na ocenjenih 7,3 % v letu 2008,

J.	ker Evropska unija vstopa v recesijo, saj smo priča upadanju gospodarske rasti s 3,1 % leta 2006 na za leto 2008 popravljeno napoved z 2 na 1,4 %, in 0,2 % za leto 2009, medtem ko bo rast brezposelnosti in socialnega izključevanja še večja,

K.	ker sta bili gospodarska rast in rast produktivnosti nezadovoljivi, saj se je rast proizvodnje na delavca prepolovila z 1,5 % v obdobju od leta 1989 do 1998 na ocenjenih 0,75 % v letih 1999 do 2008,

L.

ker je euro hitro postal druga najpomembnejša mednarodna valuta poleg ameriškega dolarja in igra pomembno vlogo kot referenčna valuta za številne države po vsem svetu, ker vse možnosti, ki jih nudi euro, na svetovni ravni niso v celoti izkoriščene, saj euroobmočje nima ustrezno opredeljene mednarodne strategije niti učinkovite mednarodne zastopanosti,

Prvih deset let eura

1.   soglaša z mnenjem, da je enotna valuta postala simbol Evrope in dokazala, da je Evropa sposobna sprejemanja daljnosežnih odločitev za skupno in uspešno prihodnost;

2.   pozdravlja dejstvo, da je euro prinesel stabilnost in spodbudil gospodarsko povezovanje v euroobmočju; pozdravlja stabilizacijski učinek eura na svetovnih valutnih trgih, zlasti v kriznem obdobju; ugotavlja, da se v nasprotju s pričakovanji notranje gospodarske razlike niso zmanjšale, storilnost pa se ni zadovoljivo povečala v vseh delih euroobmočja;

3.   z zadovoljstvom ugotavlja, da se v drugih delih sveta razmišlja o ustanovitvi monetarnih unij;

4.   opozarja, da številne študije dokazujejo pomembno povezavo med monetarno in trgovinsko politiko na svetovni ravni, ter s tem v zvezi poudarja pozitivno vlogo stabilnosti deviznih tečajev za zagotavljanje trajnostne rasti mednarodne trgovine;

5.   poudarja, da vse pogostejša uporaba eura kot mednarodne trgovske valute še posebej koristi državam članicam v euroobmočju, saj se za podjetja teh držav zmanjšuje tečajno tveganje in s tem stroški mednarodne trgovine;

6.   ponovno opozarja, da je v prvih desetih letih EMU Parlament igral dejavno vlogo tako na ekonomskem kot na monetarnem področju in storil vse, kar je bilo mogoče, da bi zagotovil večjo preglednost in demokratično odgovornost;

7.   poudarja, da je treba storiti več, da bi lahko v celoti uživali koristi EMU, na primer omogočiti državam članicam in regijam z BDP, nižjim od povprečja, da nadoknadijo zaostanek, in okrepiti poznavanje enotne valute in zavezanost državljanov do nje;

8.   predlaga naslednje elemente in konkretne ukrepe za zaželen načrt za EMU:

Gospodarske razlike, strukturne reforme in javne finance

9.   meni, da bi skladnejše, večstransko podprte in časovno usklajene gospodarske reforme na podlagi integriranih političnih smernic za rast in zaposlitev (integrirane smernice) ter kombinacija politik iz Lizbonske strategije lahko zmanjšale gospodarske razlike in pomagale pri izhodu gospodarstva iz trenutne finančne krize; poudarja potrebo, da se izboljšajo in poenostavijo postopki in metodologije za revizijo in oceno izvajanja teh smernic ob koncu vsakega leta;

10.   priznava, da so pri prizadevanjih za modernizacijo in gospodarsko uspešnost najbolj uspešne tiste države, ki združujejo v prihodnost usmerjene in uravnotežene strukturne reforme z nadpovprečnimi naložbami v raziskave, razvoj in inovacije, izobraževanje, vseživljenjsko učenje in otroško varstvo ter v obnovitev zanesljivih družbenih omrežij; ugotavlja, da imajo večinoma iste države članice izjemno učinkovito in pregledno javno upravo s proračunskimi presežki, stopnje zadolženosti, ki so nižje od povprečja, in visoko kakovostno in k ciljem usmerjeno javno porabo, hkrati pa izkazujejo prispevek tehničnega napredka k nacionalni rasti, ki je skoraj dvakrat večji od povprečja EU; nadalje ugotavlja, da so te države članice, ki jih je mogoče uporabiti kot primerjalno merilo, zaradi svojih visokih stopenj zaposlenosti, vključno z zaposlenostjo žensk in starejših delavcev, najbolje pripravljene na starajočo se družbo in na zagotavljanje visoke ravni konkurenčnosti;

11.   poudarja potrebo po vzajemni krepitvi stabilnosti in v rast usmerjenih makroekonomskih politik, pri čemer morata postati uravnotežena politika in vlaganje zadevi skupnega interesa; poudarja, da je treba natančno spremljati javne bilance prek učinkovitega upravljanja davčne politike in izdatkov ter njihovega vpliva na povpraševanje, hkrati pa se dogovoriti o vzpostavitvi ugodnega okolja za čezmejne operacije podjetij;

12.   ugotavlja, da je revidirani pakt za stabilnost in rast dokazal svojo vrednost in da je potrebna močna konsolidacija proračunov, saj bi demografske spremembe in morebiten padec gospodarske rasti lahko privedli do proračunskih težav v državah članicah, vključenih v euroobmočje, kar bi lahko imelo negativne posledice na stabilnost euroobmočja kot celote; v tem okviru graja pomanjkanje discipline pri boju proti proračunskim primanjkljajem v času gospodarske rasti ter poudarja, da si morajo države članice bolj učinkovito prizadevati za proticiklično fiskalno politiko, zlasti zato, da bodo bolje pripravljene na zunanje pretrese; zato poudarja potrebo po kratkoročni strategiji za zmanjšanje javnih dolgov ter trajnostni in trdni strategiji za rast, ki bo dolgoročno omogočala zmanjšanje javnih dolgov na največ 60 %;

13.   ugotavlja, da je treba glavne elemente pakta za stabilnost in rast dosledno izpolnjevati tudi v prihodnje, saj je bil tako prag 3 % za javnofinančni primanjkljaj kot tudi 60 % za javni dolg v razmerju do bruto domačega proizvoda določen na podlagi gospodarskih razmer v 90. letih prejšnjega stoletja; meni, da morajo države članice dosledno upoštevati pakt za stabilnost in rast, Komisija pa ga mora nadzorovati; meni, da morata oba cilja glede dolgov veljati kot zgornji meji, ki se jima je treba izogibati; ugotavlja, da je učinkovito usklajevanje gospodarske in finančne politike predpogoj za gospodarski uspeh EMU, čeprav je treba pri takšnem usklajevanju spoštovati načelo subsidiarnosti; poziva Komisijo, naj preuči vse mogoče načine, na katere je mogoče okrepiti preventivni del pakta za stabilnost in rast; poudarja, da mora Komisija bolje uporabljati sedanje instrumente za nadzor in da mora Euroskupina okrepiti vmesni pregled izvrševanja državnih proračunov;

14.   podpira stališče Komisije, da je prenovljeni pakt za stabilnost in rast pomemben politični okvir v času močnih gospodarskih pretresov, in poudarja, da bi morali z izvajanjem tega pakta zagotoviti, da bodo vsako poslabšanje javnih financ spremljali zadostni ukrepi za izboljšanje položaja ter da se stanje povrne v trajnostne okvire; nadalje meni, da bi morale proračunske politike v celoti izkoristiti mero prilagodljivosti, ki jo dopušča prenovljeni pakt za stabilnost in rast, ter poziva Komisijo, naj države članice jasno usmerja pri izvajanju te prilagodljivosti;

15.   meni, da zahteva trajnostno in stabilno makroekonomsko okolje izboljšanje kakovosti javnih financ vključno z nadaljnjo konsolidacijo proračuna, visoko učinkovitost javnih izdatkov ter povečane naložbe v izobraževanje, človeški kapital, raziskave in razvoj ter infrastrukturo, kar vodi v rast in lahko spodbudi zaposlovanje ter se v skladu s cilji svežnja o podnebnih spremembah in energetiki nanaša na glavne skrbi družbe, kot so podnebne spremembe in izhod gospodarstva iz trenutne finančne krize;

16.   meni, da bi se morale strukturne reforme osredotočiti na povečanje produktivnosti prek učinkovitejšega usklajevanja gospodarske in socialne politike, ob tem pa zagotoviti visoko raven socialnega dialoga, kakor ga opredeljuje Lizbonska strategija;

17.   ugotavlja, da bi morala politika konkurence dopolnjevati strukturne politike, in se zavzema za prestrukturiranje gospodarstva;

18.   svari pred stabiliziranjem cen predvsem z osredotočanjem na zmernost plač; v zvezi s tem opominja, da je povečana konkurenca zaradi globalizacije že povzročila zmanjševanje plač, inflacija zaradi uvoza, ki so jo sprožile predvsem rastoče cene goriva in drugega blaga, pa zmanjšanje kupne moči potrošnikov; znova izraža prepričanje, da bi bilo zlasti to vprašanje treba reševati s pravičnejšo porazdelitvijo bogastva;

19.   meni, da sta plačna in davčna politika učinkoviti orodji za ekonomsko stabilizacijo in rast; meni, da bi bilo treba zagotoviti dejansko povečanje plač v skladu z ravnmi produktivnosti ter da bi bilo treba selektivno uporabljati usklajevanje davčne politike za dosego gospodarskih ciljev; meni, da je boj proti davčnim goljufijam tako v zvezi z neposrednimi kot tudi posrednimi davki še posebej pomemben in bi ga bilo treba okrepiti; poudarja nujno potrebo po krepitvi kulture spodbujanja in sodelovanja kot sestavnega dela konceptov upravljanja podjetij in njihove družbene odgovornosti;

20.   poudarja, da notranji trg potrebuje pravična pravila; zato ocenjuje, da je tekmovanje za najnižje stopnje davka od dobička kontraproduktivno;

21.   zahteva, da države članice v euroobmočju okrepijo učinkovito usklajevanje ekonomske in finančne politike zlasti tako, da razvijejo skladno skupno strategijo znotraj Euroskupine; podpira predlog Komisije, da se od držav članic zahtevajo srednjeročni okvirni programi za njihove ekonomske in finančne politike ter da se nadzira njihovo izvajanje; poudarja, da mora vsaka država članica prevzeti odgovornost za izvrševanje strukturnih reform in izboljšanje svoje konkurenčnosti na takšen način, da ohrani zaupanje do eura in njegovo sprejemanje;

22.   ugotavlja, da so različni vzorci strukturnih reform in stopnje odprtosti prispevali k razlikam v uspešnosti članic euroobmočja; podpira sklepe Komisije iz sporočila o EMU@10 v zvezi z nezadostnim zmanjšanjem ekonomskega zaostanka v več gospodarstvih euroobmočja in vedno večjim razlikam med državami članicami euroobmočja; poziva k redni izmenjavi mnenj in sodelovanju znotraj Euroskupine na poti do skupnega cilja pospešitve procesa konvergence;

23.   od Komisije zahteva, naj na enoten način določi skupna merila za ocenjevanje ekonomskih in fiskalnih podatkov, sklicujoč se na odgovornost Komisije in držav članic glede zanesljivosti statističnih podatkov, ter zahteva, da se prihodnje odločitve sprejmejo le, če ni dvoma o veljavnosti in točnosti razpoložljivih podatkov; zahteva tudi, da se v primeru večletnega razhajanja med projekcijo podatkov programov stabilnosti in konvergence ter podatki, ki jih je mogoče realistično pričakovati, uporabi možnost preiskave;

Monetarna politika

24.   poudarja svojo močno podporo neodvisnosti ECB;

25.   ugotavlja, da redna poročila ECB Parlamentu, zlasti njegovemu Odboru za ekonomske in monetarne zadeve, prispevajo k preglednosti monetarne politike, ter pozdravlja možnost, da lahko poslanci Evropskega parlamenta zastavljajo ECB vprašanja za pisni odgovor o monetarni politiki in s tem izboljšujejo odgovornost ECB do državljanov Unije; podpira zahtevo po boljši javni razpravi o prihodnji skupni monetarni in valutni politiki v euroobmočju;

26.   meni, da je bil dialog o monetarni politiki med Parlamentom in ECB uspešen, vendar ga je treba v še nadalje okrepiti; pričakuje izboljšanje monetarnega dialoga v več točkah, kot je usklajevanje datumov rednih predstavitev predsednika ECB v Parlamentu s časovnim načrtom ECB za sprejemanje odločitev glede monetarne politike, da bi se tako izboljšala analiza odločitev in da bi ohranili možnost povabiti predsednika ECB na razpravo o glavnih vprašanjih, kadar je to potrebno;

27.   ugotavlja, da je glavni cilj monetarne politike ECB vzdrževanje stabilnosti cen in da si ECB prizadeva ohraniti srednjeročno stopnjo inflacije pod 2 %, vendar blizu te vrednosti; poudarja, da se cilj o stabilnosti cen lahko učinkovito doseže le z ustrezno obravnavo temeljnih vzrokov inflacije; opozarja, da ima ECB v skladu s členom 105 Pogodbe ES tudi nalogo, da podpira splošno gospodarsko politiko Skupnosti;

28.   meni, da bi ECB morala sprejeti režim neposrednega ciljanja inflacije, kjer se ciljna inflacijska stopnja dopolni z njenim dovoljenim razponom nihanja; poziva ECB, naj objavi svoje napovedi o inflaciji; takšen korak proti režimu ciljanja inflacije ne sme izključiti osredotočanja na dinamiko denarnih agregatov, da se prepreči oblikovanje novih premoženjskih mehurčkov;

29.   meni, da je inflacija svetovna resničnost, ter da se proti temu splošnemu pojavu ne da boriti le z monetarno politiko EU;

30.   poudarja svojo pripravljenost, da razišče možnosti za izboljšanje postopkov za imenovanje članov izvršnega odbora ECB pred letom 2010; meni, da je pomembno med člani izvršnega odbora zagotoviti akademske in/ali strokovne izkušnje ter raznolikost profilov z gospodarskega, monetarnega in finančnega področja; opozarja na svoj poziv, da bi bil Izvršilni odbor ECB sestavljen iz devetih članov in bi imel izključno pristojnost za določanje obrestnih mer, s čimer bi odpravili sedanji sistem ter se izognili še bolj zapleteni rešitvi, sprejeti za prihodnost; poziva k sprejetju ustrezne spremembe Pogodbe;

Povezovanje in nadzor finančnih trgov

31.   meni, da bi finančno povezovanje moralo voditi k večji gospodarski rasti in konkurenčnosti ob večji stabilnosti in likvidnosti na notranjem trgu;

32.   ugotavlja, da je glavni finančni center v Evropski uniji zunaj euroobmočja; vseeno pa opozarja, da zakonodaja ES velja za vse države članice in dejavne akterje na notranjem trgu; meni, da bi morala Evropska unija obvezno izboljšati svojo strukturo nadzora, pri tem pa upoštevati specifično vlogo ECB;

33.   je mnenja, da je treba še veliko storiti na področju obračuna in poravnave čezmejnih transakcij z vrednostnimi papirji, kjer prave povezanosti trenutno še ni;

34.   poudarja, da je v zvezi z maloprodajnimi storitvami potrebnega več povezovanja, ne da bi to povezovanje šlo v škodo varstvu potrošnikov; meni, da je treba izboljšati mobilnost potrošnikov, finančno pismenost, dostop do osnovnih storitev in primerljivost izdelkov;

35.   meni, da je potrebna evropeizacija strukture finančnega nadzora, preglednost finančnega trga, učinkovitost konkurenčnih pravil in ustrezna ureditev v srednjeročnem obdobju, da se izboljša krizno upravljanje in sodelovanje med Evropskim sistemom centralnih bank (ESCB), nadzornimi organi, vladami in udeleženci na trgu; meni, da bi povezan, celovit (ki pokriva vse finančne sektorje), dosleden in skladen nadzorni okvir, začenši z usklajenim pristopom do uravnavanja čezmejne porazdelitve finančnih tveganj, na podlagi usklajene zakonodaje zmanjšal stroške izpolnjevanja zahtev pri dejavnostih, ki sodijo pod različne pristojnosti; ugotavlja, da bi se morali izogniti čezmernemu predpisovanju (predpisovanju, ki presega minimalne zahteve zakonodaje Skupnosti — t. i. „gold-plating“) kot tudi regulatorni arbitraži; poziva Komisijo, da predloži predloge za revizijo sedanje nadzorne arhitekture v skladu s temi načeli; meni, da bi bilo treba nadzorovalno vlogo ECB razširiti prek meja euroobmočja prek ESCB;

36.   pozdravlja memorandum o soglasju glede sodelovanja med finančnimi nadzornimi organi, centralnimi bankami in ministrstvi za finance Evropske unije glede čezmejne finančne stabilnosti, ki je bil sklenjen spomladi leta 2008; vendarle pa poudarja, da je memorandum o soglasju le nezavezujoč akt in da je od pripravljenosti držav članic odvisno, ali bodo sodelovale druga z drugo; meni, da je treba nadaljevati delo v zvezi s kriznim upravljanjem, četudi je pravila o delitvi bremena zelo težko opredeliti vnaprej;

37.   poudarja, da bi morala Evropska unija kot največje svetovno gospodarsko območje z največjimi finančnimi trgi igrati vodilno vlogo na mednarodni ravni pri reformah sistema ureditve finančnih storitev v dobro vseh vpletenih držav in za splošno stabilnost; meni, da bi finančna stabilnost morala postati temeljni cilj pri oblikovanju politike v svetu, ki je zaznamovan z vse bolj integriranimi finančnimi trgi in finančno inovativnostjo, kar ima lahko včasih tudi destabilizacijske učinke na dejanskem gospodarstvu, vsebuje pa lahko tudi sistemsko tveganje; izraža prepričanje, da bodo kakršne koli ambiciozne odločitve, sprejete na ravni EU, spodbudile druge države, da jim bodo sledile, in v povezavi s tem poudarja odgovornost za reševanje svetovnih ali nedomačih problemov; meni, da je treba politično odgovornost mednarodnih nadzornih organov obravnavati vzporedno s takšnim regulativnim delom;

38.   zahteva, da Komisija preuči uvedbo evropskih obveznic in razvije dolgoročno strategijo, ki bi omogočala izdajanje takšnih obveznic znotraj euroobmočja poleg državnih obveznic držav članic; opozarja na potrebo po ocenitvi posledic uvedbe takšnih obveznic za mednarodne finančne trge in EMU;

Širitev euroobmočja

39.   zahteva, da vse države članice zunaj euroobmočja spoštujejo maastrichtske kriterije ter prenovljeni in v splošnem prilagodljivi pakt za stabilnost in rast; meni, da mora Komisija zagotoviti ozko razlago pakta stabilnosti in rasti in uporabo izključitvenih meril pred morebitnim vstopom; meni, da je treba zagotoviti enakopravno obravnavo držav članic v euroobmočju in držav članic, ki se želijo pridružiti; v tem kontekstu ugotavlja, da mora biti dolgoročna stabilnost euroobmočja cilj v skupnem interesu in da morata biti širitev in stabilnost tesno povezani; meni, da je bistvenega pomena, da države članice v euroobmočju in tiste s posebnim statusom strogo izpolnjujejo svoje obveznosti in ne vzbujajo dvomov glede skupnih ciljev stabilnosti cen, neodvisnosti ECB, proračunske discipline ali njihovega spodbujanja rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti;

40.   meni, da bi morale države članice zunaj euroobmočja, ki izpolnjujejo maastrichtska merila in za katere v Pogodbi niso predvidena odstopanja, uvesti skupno valuto ob prvi primerni priložnosti;

41.   poudarja dejstvo, da zahteva članstvo v euroobmočju popolno izpolnjevanje maastrichtskih meril, kot je določeno v Pogodbi in v protokolu k členu 121 Pogodbe, namreč: visoka stopnja izmerjene stabilnosti cen in trajnost stabilnosti cen, javne finance brez čezmernega primanjkljaja, članstvo v mehanizmu deviznih tečajev evropskega monetarnega sistema II vsaj zadnji dve leti, upoštevanje normalnih meja nihanj, prilagoditev dolgoročnih obrestnih mer, skladnost zakonskih predpisov z določbami Maastrichtske pogodbe v zvezi z EMU in neodvisna centralna banka;

42.   meni, da je eden največjih izzivov članstva v euroobmočju zagotavljanje trajnosti maastrichtskih meril; vendar hkrati poudarja, da so ta merila tudi prvi korak na poti k doslednemu izvajanju reformnih procesov, vključno z dodatno zavezanostjo in prizadevanjem glede strukturnih reform, naložb in gospodarskega usklajevanja;

43.   pozdravlja strožji in učinkovit nadzor nad državami članicami, ki sodelujejo v mehanizmu deviznih tečajev evropskega monetarnega sistema II in se želijo pridružiti euroobmočju, in tudi njihov gospodarski razvoj; ugotavlja, da mora uspešno sodelovanje v mehanizmu deviznih tečajev evropskega monetarnega sistema II ostati dejanski pogoj, in ne le sekundarna zahteva za članstvo v euroobmočju; za vse države članice, ki se pridružijo euroobmočju, morajo veljati enake pristopne zahteve;

44.   meni, da je trajna in uspešna širitev euroobmočja velik izziv za prihajajoča leta in da se bodo morali tej spremembi prilagoditi tako institucionalni standardi ECB kot tudi njen proces odločanja, model rotacije pa bo moral upoštevati gospodarsko težo posameznih držav članic;

45.   v povezavi s širitvijo euroobmočja poudarja, da je visoka stopnja konvergence v dejanskem gospodarstvu zaželena, da se omejijo pritiski tako za euroobmočje kot za države članice, ki se želijo pridružiti; v zvezi s tem meni, da je treba vzpostaviti zmogljivosti v korist tistih držav članic v euroobmočju, kjer ima lahko skupna monetarna politika še posebej restriktiven učinek;

46.   zaradi prihodnjih širitev poudarja pomembnost vzpostavitve usmerjenih intervencij za podporo državam članicam zunaj euroobmočja, ki jih je posebej močno prizadela trenutna finančna kriza;

Komunikacije

47.   poudarja, da je trenutno na euroobmočju zagotovljena visoka stopnja stabilnosti cen, „zaznana inflacija“ pa se je v zadnjih desetih letih znatno oddaljila od nižjih dejanskih inflacijskih stopenj v državah članicah; zato zahteva, da se bolje informira prebivalstvo in se mu pojasni, zakaj je EMU potrebna in kako deluje, zlasti glede stabilnosti cen in mednarodnih finančnih trgov, ter kakšne so prednosti stabilnosti znotraj euroobmočja v času mednarodnih finančnih kriz;

48.   meni, da je za Evropsko unijo enotna valuta še vedno prednostna naloga na področju komuniciranja; izraža prepričanje, da je treba o koristih eura in EMU (stabilnost cen, nižje hipotekarne obrestne mere, lažje potovanje, zaščita pred nihanjem menjalnih tečajev in zunanjimi pretresi) še naprej obveščati javnost in jih podrobno pojasnjevati; meni, da je treba posebno pozornost nameniti nenehnemu obveščanju državljanov Unije, potrošnikov ter malih in srednje velikih podjetij, ki nimajo dovolj zmožnosti za takojšnjo prilagoditev nadaljnjemu razvoju in novim izzivom eura, in jih redno seznanjati z napredkom;

49.   poziva ECB, naj v svojem letnem ali posebnem poročilu pripravi letno količinsko analizo koristi eura za navadnega državljana in s konkretnimi primeri ponazori načine, na katere je uporaba eura pozitivno vplivala na vsakdanje življenje ljudi;

50.   meni, da je komunikacija nadvse pomembna pri pripravah na uvedbo eura v državah članicah, ki načrtujejo pridružitev euroobmočju; ugotavlja, da je komunikacija o širitvi euroobmočja zelo pomembna tudi v vseh državah članicah euroobmočja;

51.   meni, da se mora Komisija osredotočiti na pomoč novim državam članicam, da pripravijo svoje državljane na uvedbo eura z izvajanjem intenzivne informacijske kampanje in njenim nadzorom, če ta že poteka, ter da redno poroča o najboljši praksi za izvajanje nacionalnih akcijskih načrtov za uvedbo eura; prav tako meni, da so najboljša praksa ter znanje in izkušnje iz prejšnjih sprememb valute lahko koristni pri uvedbi eura v novih državah članicah ter pri prihodnji širitvi in pripravi novih držav kandidatk;

Mednarodna vloga eura in zunanje zastopanje

52.   pozdravlja hiter razvoj eura kot druge najpomembnejše rezervne in transakcijske valute za ameriškim dolarjem s 25-odstotnim deležem v svetovnih deviznih rezervah; ugotavlja, da igra euro zlasti v državah v soseščini euroobmočja pomembno vlogo kot denarna valuta in da so posamezna valutna razmerja teh držav prilagojena euru; podpira mnenje ECB, da je uvedba eura zadnji korak k strukturiranemu procesu konvergence znotraj Evropske unije in da je zato uvedba eura mogoča le v okviru Pogodbe ES;

53.   izraža mnenje, da bodo program ukrepov EMU v naslednjem desetletju med drugim zaznamovali izzivi, ki nastajajo zaradi gospodarskega vzpona nekaterih azijskih držav in trenutne svetovne finančne krize; izraža obžalovanje, da kljub naraščajoči vlogi eura v svetovnem merilu prizadevanje za boljšo zunanjo zastopanost euroobmočja glede finančnih in monetarnih vprašanj ni bilo tako uspešno; poudarja, da mora euroobmočje pripraviti mednarodno strategijo, ki bo ustrezala mednarodnemu položaju njegove valute;

54.   opozarja, da je najučinkovitejši način, ki euroobmočju omogoča uskladitev njegovega vpliva z lastno gospodarsko težo, oblikovanje skupnih stališč in okrepitev njegove zastopanosti, kar bi posledično omogočilo enotno zastopstvo z enim samim sedežem v ustreznih mednarodnih finančnih institucijah in forumih; med drugim poziva države članice v euroobmočju, naj zastopajo enotno stališče glede politike menjalnih tečajev;

55.   poudarja, da se euro uporablja kot nacionalna valuta izven euroobmočja; meni, da je treba preučiti posledice takšne uporabe;

56.   opozarja, da pomembna vloga eura na mednarodnih finančnih trgih s seboj prinaša obveznost in da imajo učinki monetarne politike in politike rasti na euroobmočju svetovni vpliv; poudarja večji pomen eura za mednarodno trgovino in storitve, saj deluje kot stabilizator globalnega okolja, gonilo povezovanja finančnih trgov in temelj za povečanje neposrednih naložb in čezmejnih združitev gospodarskih družb, saj lahko znatno zniža transakcijske stroške; poziva k izdelavi študije o svetovnih neravnotežjih in vlogi eura ter možnih potekih prilagajanja, da bi Evropsko unijo bolje pripravili na reševanje velikih zunanjih pretresov;

57.   predlaga okrepljeno sodelovanje, usmerjeno v prihodnost, in izboljšan mednarodni dialog med odgovornimi organi najpomembnejših „valutnih blokov“ za boljše obvladovanje mednarodnih kriz in pomoč pri odpravljanju posledic nihanja tečajev na dejansko gospodarstvo; ponovno opozarja na uspešno skupno krizno upravljanje ob začetku nedavne ameriške krize v zvezi s tveganimi hipotekarnimi posojili ter na krizno upravljanje takoj po dogodkih 11. septembra 2001, ki je prispevalo k preprečitvi takojšnjega padca vrednosti ameriškega dolarja;

58.   podpira namero Komisije, da okrepi vpliv EMU v mednarodnih finančnih institucijah s skupnim stališčem EU, ki ga bodo zastopali izbrani predstavniki, kot so predsednik Euroskupine, Komisija in predsednik ECB; ugotavlja, da predsednik Euroskupine, Komisija in predsednik ECB že lahko sodelujejo kot opazovalci v najpomembnejših mednarodnih finančnih institucijah; vseeno zahteva boljše usklajevanje evropskih stališč, da bodo skupno evropsko monetarno politiko v prihodnosti zastopali njeni zakoniti predstavniki; pričakuje, da bo izraženo stališče euroobmočja o tečajnih politikah njegovih glavnih partnerjev; poziva predsednika Euroskupine, da zastopa euroobmočje na forumu za finančno stabilnost; predlaga spremembo statuta Mednarodnega denarnega sklada, da se omogoči zastopanost gospodarskih blokov in organizacij;

59.   poudarja, da je treba ubrati enoten pristop EU v zvezi z reformo mednarodnih finančnih institucij, pri katerem bi morali upoštevati izzive globalnega gospodarstva, vključno s pojavom novih gospodarskih sil;

60.   obžaluje, da Komisija v okviru sporočila o EMU@10 ni opravila podrobnejše in natančnejše analize o mednarodni vlogi eura; poziva Komisijo, naj sestavi izčrpno poročilo o zunanji razsežnosti skupne monetarne politike in o njenih učinkih na gospodarske in trgovinske rezultate euroobmočja;

61.   poudarja, da monetarne politike vodijo določeni partnerji Evropske unije z namenom podceniti njihovo valuto, kar nepošteno vpliva na trgovino in kar bi lahko veljalo za netarifno oviro mednarodni trgovini.

Ekonomski instrumenti in upravljanje EMU

62.   meni, da bi morale vse ustrezne strani — Parlament, Svet, Komisija, Euroskupina in socialni partnerji na ravni EU in na nacionalni ravni — sodelovati pri krepitvi prihodnjega delovanja EMU v zvezi z gospodarskim upravljanjem na podlagi naslednjih predlogov:

(a)	integrirane politične smernice, kot bistven sestavni del Lizbonske strategije in osrednji ekonomski instrument, naj z namenom uravnotežene kombinacije politik zasledujejo medsebojno povezane reforme na področju zaposlovanja, okolja in socialne varnosti;

(b)

integrirane smernice morajo postaviti širok okvir za tesnejšo gospodarsko-politično koordinacijo, da bi uskladili nacionalne programe reform, pri tem pa upoštevati gospodarsko raznolikost in različne nacionalne tradicije; vzpostaviti bi bilo treba posvetovalni proces nacionalnih parlamentov v zvezi s programi stabilnosti in konvergence in nacionalnimi programi reform;

(c)

vzpostaviti bi bilo treba močnejšo povezavo med integriranimi smernicami, zlasti širšimi smernicami gospodarske politike, ter programi stabilnosti in konvergence; programe stabilnosti in konvergence in nacionalne programe reform bi lahko predstavili hkrati (enkrat letno na začetku jeseni) po razpravi v nacionalnem parlamentu; širše smernice gospodarske politike bi lahko vključevale skupne proračunske cilje v skladu s preventivnim delom pakta stabilnosti in rasti;

(d)

vlade držav članic bi morale pri sprejemanju državnega proračuna upoštevati integrirane smernice in priporočila, specifična za državo, pa tudi splošne proračunske razmere v euroobmočju; treba bi bilo uskladiti različne nacionalne fiskalne koledarje in glavne predpostavke v napovedih, na katerih temeljijo, da bi se izognili razlikam, ki bi jih povzročila uporaba različnih makroekonomskih napovedi (svetovna rast, rast EU, cena sodčka nafte, obrestne mere) in drugi parametri; poziva Komisijo, Eurostat in države članice, naj si prizadevajo za opredelitev orodij za boljšo primerljivost nacionalnih proračunov glede porabe v različnih kategorijah;

(e)

če je le mogoče, bi se morala uporabljati bolj formalna priporočila za države članice v euroobmočju, kot so postavljanje ciljev glede srednjeročnih izdatkov, specifičnih strukturnih reform, investicij in kakovosti javnih financ; v okviru nacionalnih programov reform bi se moral uporabljati tudi bolj standardiziran način poročanja, ne da bi pri tem ovirali prioritete nacionalnih reform; vse obveznosti, cilje in kazalnike bi bilo treba v celoti vključiti v integrirane smernice in nacionalne programe reform, da bi se izboljšala usklajenost in učinkovitost gospodarskega upravljanja;

(f)	dolgoročna strategija za zmanjšanje javnega dolga na največ 60 % BDP v času ugodnih gospodarskih razmer bi morala biti vključena v okvir za gospodarsko upravljanje, saj bi zmanjšala strošek servisiranja dolgov in kapitala za zasebne naložbe;

(g)	vzpostaviti bi bilo treba zavezujoč okvir, ki bi državam članicam v euroobmočju omogočal, da se posvetujejo druga z drugo ter s Komisijo, preden sprejmejo pomembnejše odločitve glede gospodarske politike, kot na primer v primeru ukrepov za obvladovanje višjih cen hrane in energije;

(h)

gospodarsko usklajevanje bi moralo potekati v obliki integrirane „evropske strategije za gospodarstvo in zaposlovanje“ na podlagi sedanjih instrumentov gospodarske politike — zlasti Lizbonske strategije, integriranih smernic, strategije za trajnostni razvoj in programov stabilnosti in konvergence; poziva vlade držav članic, da pod vodstvom predsednika Euroskupine na usklajen način podprejo gospodarsko dejavnost v istem trenutku in v isti smeri;

(i)	evropska strategija za gospodarstvo in zaposlovanje iz točke (h) bi morala priznati potencial novih in zelenih tehnologij kot temelja gospodarske rasti v povezavi s kombinacijo makroekonomskih politik;

(j)	financiranje inovativnih podjetij, zlasti malih in srednje velikih podjetij, bi bilo treba omogočiti med drugim tudi prek vzpostavitve evropskega sklada za premišljeno rast pri Evropski investicijski banki;

(k)	letno poročilo o euroobmočju bi moralo posredovati bolj praktične instrumente in vrednotenja, da bi omogočili poglobljen dialog med različnimi organi EU, vključenimi v gospodarsko upravljanje;

(l)	vzpostaviti je treba kodeks ravnanja med Parlamentom, Svetom in Komisijo, ki bi zagotavljal ustrezno sodelovanje in polno vključevanje teh treh institucij EU v ustrezno nadaljnjo obravnavo integriranih smernic kot ključnih ekonomskih instrumentov;

(m)

okrepiti je treba institucionalno ureditev za koordinacijo gospodarske politike, in sicer na naslednji način: — vpeljati bi bilo treba tudi Euroskupine na področju konkurenčnosti/industrije, okolja, zaposlovanja in izobraževanja; — Euroskupini bi bilo treba zagotovi boljšo institucionalno podlago in več človeških virov; — mandat predsednika Euroskupine bi bilo treba uskladiti z ekonomskimi cikli integriranih smernic; — Odbor za ekonomsko politiko bi bilo treba priključiti Ekonomskemu in finančnemu odboru, tako da bo za pripravljalne naloge za Ekonomsko-finančni svet in Euroskupino zadolžen en sam organ; — predstavniku Parlamenta bi bilo treba podeliti status opazovalca v Euroskupini in na neuradnih srečanjih Sveta; — srečanja trojke, Parlamenta in Komisije bi bilo treba po potrebi organizirajo štirikrat letno, in, kadar je potrebno, z Euroskupino;

(n)

vzpostaviti bi bilo treba rednejši in bolj strukturiran dialog o makroekonomskih vprašanjih med Parlamentom, Komisijo in Euroskupino, ki bi bil podoben monetarnemu dialogu med Parlamentom in ECB in bi potekal vsaj trikrat letno, da bi poglobili obstoječe okvire in razpravo o izzivih, s katerimi se sooča gospodarstvo euroobmočja; in

(o)	vzpostaviti je treba dejaven dialog med Parlamentom, Euroskupino, ECB in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, da se omogoči razprava o ustrezni kombinaciji politik;

63.   meni, da bo politiko evropske monetarne unije v naslednjem desetletju zaznamovali predvsem izzivi, ki jih prinaša trenutna kriza na finančnih trgih ter njene posledice za dejansko gospodarstvo; v zvezi s tem z zadovoljstvom ugotavlja, da so države članice v euroobmočju po zaslugi skupne monetarne politike in reform, izpeljanih v minulih letih, danes bolje pripravljene za spopad z večjimi pretresi kot v preteklosti; v želji po učinkovitejšem spopadu s počasnejšo gospodarsko rastjo in visoko inflacijo pa poziva k:

(a)	usklajenemu odzivu na ravni EU, ki temelji na splošnem razumevanju težav in skupnih nadaljnjih ukrepih, pri tem pa upošteva določene nacionalne posebnosti, vključno z usklajevanjem nacionalnih programov reform;

(b)

ambicioznim in prilagojenim nacionalnih programom reform in zavezi k njihovemu izvajanju, vključno s pregledom nacionalnih proračunov v odziv na najnovejše gospodarske napovedi ter za spopadanje z gospodarsko recesijo in spodbujanje rasti, istočasno pa k vzpostavitvi odločnega dialoga s socialnimi partnerji;

(c)	ukrepom za podporo zlasti malim in srednje velikim podjetjem, ki bodo dopolnili nedavne ukrepe ECB in jim zagotovili ohranitev kreditnih linij v bančnem sistemu;

(d)	opredelitvi usmerjenih ukrepov za zaščito ranljivih skupin pred učinki trenutne finančne krize;

(e)	celotnemu in pravočasnemu izvajanju načrta finančnih storitev, vključno z nadaljnjimi ukrepi in povečano učinkovitostjo nadzora z ozirom na trenutne finančne pretrese;

(f)	izboljšanju ureditve za odpravljanje kriz z boljšimi pravili EU o stečaju in določitvijo jasno opredeljenih in splošno sprejemljivih ureditve za porazdelitev bremena med zadevnimi državami članicami ob plačilni nesposobnosti znotraj čezmejne finančne skupine;

(g)

izpopolnitvi orodij za oblikovanje monetarne politike z izčrpno analizo dejavnikov, ki vplivajo na stabilnost in delovanje finančnega sistema, med drugim tudi v zvezi s prenosom monetarne politike, razvojem kreditov in finančnih sredstev, značilnosti novih izdelkov ter kopičenja tveganj in likvidnosti;

(h)	proaktivnemu evropskemu odzivu na mednarodnih forumih, zlasti na forumu za finančno stabilnost in v Mednarodnem denarnem skladu, ter povečanju števila postopkov skupnega sprejemanja političnih odločitev; in

(i)	oblikovanju glasu Evropske unije v G8 in utrditvi vloge Evropske unije kot učinkovitejšega organa za sprejemanje svetovnogospodarskih odločitev ter prilagoditvi te vloge posledicam globalizacije in dominantnejšim svetovnim finančnim trgom;

(j)	boljšemu in učinkovitejšemu usklajevanju med Svetovno trgovinsko organizacijo in institucijami Bretton Woods (Mednarodni denarni sklad in Skupina Svetovne banke) za boj proti špekulacijam in soočanje z izzivi, ki jih predstavlja resna kriza;

(k)

glede na sedanje hude pretrese v monetarnem sektorju, pripravi svetovne monetarne konference pod pokroviteljstvom Mednarodnega denarnega sklada, da se izpeljejo svetovna posvetovanja o monetarnih vprašanjih; in tudi k preučitvi izvedljivosti vpeljave mehanizma za reševanje sporov v okviru Mednarodnega denarnega sklada;

*

* *

64.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, predsedniku Euroskupine ter vladam in parlamentom držav članic.

---

(1)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0506.

(2)  UL C 314 E, 21.12.2006, str. 125.

(3)  UL C 175 E, 10.7.2008, str. 569.

(4)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0057.

(5)  UL C 282 E, 6.11.2008, str. 422.

(6)  UL C 287 E, 29.1.2007, str. 535.

(7)  UL C 304 E, 1.12.2005, str. 132.

(8)  UL C 74 E, 20.3.2008, str. 780.

(9)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0357.

(10)  UL C 298 E, 8.12.2006, str. 249.

(11)  UL C 146 E, 12.6.2008, str. 251.

(12)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0287.

(13)  UL C 291 E, 30.11.2006, str. 118.

(14)  UL C 157 E, 6.7.2006, str. 73.

(15)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0425.

(16)  UL C 35, 2.2.1998, str. 1.

---

22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/21

---

Uporaba načela enakega plačila za ženske in moške

P6_TA(2008)0544

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 s priporočili Komisiji o uporabi načela enakega plačila za moške in ženske (2008/2012(INI))

(2010/C 16 E/04)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 192(2) Pogodbe ES,

—	ob upoštevanju členov 2 in 141(3) Pogodbe ES,

—	ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 18. julija 2007 z naslovom „Odprava razlike v plačilu med ženskami in moškimi“ (KOM(2007)0424),

—	ob upoštevanju poročila mreže pravnih strokovnjakov Komisije na področju zaposlovanja, socialnih zadev in enakosti med moškimi in ženskami iz februarja 2007 z naslovom „Pravni vidiki razlik v plačilu med spoloma“,

—	ob upoštevanju Evropskega pakta za enakost med spoloma, ki ga je Evropski svet sprejel v Bruslju 23. in 24. marca 2006,

—	ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti na podlagi člena 141 Pogodbe ES,

—	ob upoštevanju določb Konvencije Mednarodne organizacije dela o delu s krajšim delovnim časom iz leta 1994, v skladu s katero morajo države v pogodbe o javnih naročilih vključiti delovno klavzulo, vključno z vprašanjem enakega plačila,

—	ob upoštevanju člena 11(1)(d) Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki jo je z Resolucijo 34/180 z dne 18. decembra 1979 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov,

—	ob upoštevanju Okvira delovanja evropskih socialnih partnerjev za enakost spolov z dne 1. marca 2005 in z njim povezanih poročil o spremljanju,

—	ob upoštevanju svojih resolucij z dne 13. marca 2007 o načrtu za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010 (1) in z dne 3. septembra 2008 o enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji — 2008 (2),

—	ob upoštevanju členov 39 in 45 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0389/2008),

A.	ker ženske v Evropski uniji v povprečju zaslužijo 15 % manj kot moški in do 25 % manj v privatnem sektorju; ker je razlika v plačilu glede na spol med 4 % in več kot 25 % v državah članicah, znatnega zmanjševanja te razlike pa ni mogoče opaziti,

B.	ker morajo ženske delati do 22. februarja (to je 418 koledarskih dni), da bi zaslužile toliko kot moški v enem letu,

C.	ker je uporaba načela enakega plačila za enako delo in delo enake vrednosti bistvena za zagotovitev enakosti med spoloma,

D.

ker razlike v plačilu žensk in moških po podatkih, ki kažejo na izjemno počasen napredek (od 17 % leta 1995 na 15 % leta 2005), ostajajo kljub obseženemu sklopu zakonodaje, ki velja že več kot 30 let, ter ukrepom in sredstvom za njeno zmanjševanje; ker je treba razloge za te razlike preučiti ter razviti pristope za odpravo razlik v plačilu in ločevanju trga dela za ženske, ki je povezano s tem,

E.	ker ženske dosegajo boljše rezultate v šoli v vseh državah članicah in predstavljajo večino vseh diplomantov, razlika v plačilu pa se kljub temu ne zmanjšuje,

F.

ker je razlika v plačilu posledica neposredne in posredne diskriminacije ter socialnih in gospodarskih dejavnikov, razlikovanja na trgu dela in celotne plačne strukture ter je poleg tega povezana tudi s številnimi pravnimi, socialnimi in gospodarskimi dejavniki, ki presegajo samo vprašanje enakega plačila za enako delo,

G.

ker razlika v plačilu ne temelji le na podlagi razlik v bruto plačilu na uro, ampak je treba pri tem upoštevati tudi dejavnike, kot so posamezni dodatki k plači, razvrstitev delovnih mest, vzorci organizacije dela, strokovne izkušnje in produktivnost, ki jih je treba oceniti glede na količino (čas fizične prisotnosti delavca na delovnem mestu), pa tudi glede na kakovost ter učinek, ki ga imajo krajši delovni čas, dopust in odsotnost iz zdravstvenih razlogov na plačilo;

H.	ker je bilo zmanjševanje razlike v plačilu eden od ciljev lizbonske strategije za rast in nova delovna mesta, vendar v večini držav članic ni bilo zadosti obravnavano,

I.	ker bi moralo izboljšanje pravnega okvira EU državam članicam in socialnim partnerjem omogočiti, da bi bolje opredelili razloge za razlike v plačilu glede na spol,

J.	ker so poklici in delovna mesta, kjer prevladujejo ženske, običajno podcenjeni v primerjavi s tistimi, kjer prevladujejo moški, ne da bi bilo to podkrepljeno z objektivnimi merili,

K.	ker razkorak med spoloma na digitalnem področju nedvomno vpliva na plačilo,

L.

ker je sistem plač, po katerem se pri določanju plače upošteva dolžina zaposlitve, neugoden za ženske, ki morajo kariero (večkrat) prekiniti zaradi zunanjih dejavnikov, kot so dopust zaradi otrok, različne poklicne izbire ali kratek delovni čas, zaradi česar so ženske nenehno v sistemsko neugodnem položaju,

M.

ker podatki kažejo, da so pridobljena izobrazba in izkušnje pri ženskah finančno slabše nagrajene kot pri moških; ker se je treba, poleg upoštevanja načela enakega plačila za delo enake vrednosti, ki ga ne sme izkriviti pristop spolnih stereotipov, oddaljiti od družbenih vlog, ki so doslej močno vplivale na izbiro izobraževanja in poklicev; poleg tega ženske na trgu dela ne smejo biti diskriminirane zaradi porodniškega in starševskega dopusta,

N.

ker razlike v plačilu resno vplivajo na ekonomski in družbeni status žensk v poklicnem življenju pa tudi po njem; ker so mnoge ženske v družbi, v kateri prispevajo več kot le z zaposlitvijo, na primer s tem, ko skrbjo za otroke in starejše sorodnike, bolj izpostavljene revščini in so manj ekonomsko neodvisne,

O.	ker so razlike v plačilu še izrazitejše pri priseljenkah, invalidnih ženskah, pripadnicah manjšin in nekvalificiranih ženskah,

P.	ker so podatki, ločeni po spolu, ter nov zakonski okvir, ki bi upošteval razlike med spoloma in omogočal odpravo plačne diskriminacije, bistvenega pomena,

Q.	ker izobraževanje lahko in mora prispevati k odpravi spolnih stereotipov iz družbe,

R.	ker je že večkrat pozval Komisijo, naj sprejme pobude, vključno z revizijo obstoječe zakonodaje, naj pomaga pri reševanju vprašanja razlik v plačilu in odpravljanju revščine, ki grozi upokojencem, in jim zagotovi dostojen življenjski standard,

S.

ker Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5 julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) (3) navaja, da je načelo enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti ključen in nepogrešljiv del pravnega reda Skupnosti, vključno s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti s področja diskriminacije in vprašanj spola, in da je treba oblikovati dodatne določbe za uresničevanje tega načela,

T.	ker bi države članice, socialni partnerji in organizacije za zagotavljanje enakih možnosti z izvajanjem ukrepov, kot so ukrepi iz zgoraj navedenega Okvira ukrepov za enakost med spoloma z dne 1 marca 2005, prispevali k odpravi razlik v plačilu na podlagi učinkovitega družbenega dialoga,

U.

ker bo za strategijo za odpravo razlik v plačilu, horizontalne in vertikalne segregacije na trgu dela ter stereotipov glede delovnih mest in področij, na katerih ženske običajno prevladujejo, potreben okvir za zakonodajne in druge ukrepe na različnih ravneh, s katerim se bo razlikovalo med diskriminacijo pri plačilu in razlike pri plačilu, ki temeljijo na dejavnikih, ki niso povezani z neposredno ali posredno diskriminacijo, ker neposredna diskriminacija spada neposredno na področje uporabe zakonodaje, proti posredni diskriminaciji pa se je treba boriti s ciljno usmerjeno politiko in posebnimi ukrepi,

V.	ker Komisija, kot je napovedala v zgoraj omenjenem sporočilu z dne 18 julija 2007, v letu 2008 izvaja analizo pravnega okvira EU na področju enakega plačila, ki mora vključiti vse zainteresirane strani; ker bi bilo treba rezultate te analize ustrezno objaviti,

W.	ker so bile enake pokojnine za moške in ženske, vključno z upokojitveno starostjo, opredeljene kot cilj,

X.	ker ima lahko Evropski inštitut za enakost spolov temeljno vlogo pri spremljanju razvoja razlik v plačilu glede na spol ter analizi vzrokov za te razlike in oceni učinka zakonodaje,

1.   poziva Komisijo, naj v skladu za natančnimi navodili, opredeljenimi v prilogi, Parlamentu do 31. decembra 2009 na podlagi člena 141 Pogodbe ES posreduje nov zakonodajni predlog o reviziji obstoječe zakonodaje na področju uporabe načela enakega plačila za moške in ženske (4);

2.   potrjuje, da ta priporočila spoštujejo načelo subsidiarnosti in temeljne pravice državljanov;

3.   meni, da zahtevani predlog ne bo imel finančnih posledic;

4.   meni, da je bistvenega pomena, da se boljše in bolj zgodno izvajanje določb Direktive 2006/54/ES v zvezi z organizacijami za zagotavljanje enakih možnosti in socialnim dialogom za dejansko odpravo razlik v plačilu z zagotavljanjem, da države članice, socialni partnerji in organizacije za zagotavljanje enakih možnosti izvajajo ukrepe, kot so ukrepi iz zgoraj navedenega Okvira ukrepov za enakost med spoloma z dne 1. marca 2005, z zagotavljanjem razširjanja informacij in smernic o praktičnih sredstvih (zlasti za mala in srednje velika podjetja) za odpravo razlik v plačilu, vključno z nacionalnimi ali sektorskimi kolektivnimi pogodbami;

5.   poudarja, da so kolektivna pogajanja pomembna za preprečevanje diskriminacije žensk, predvsem v zvezi z dostopom do zaposlitve, plačo, delovnimi pogoji, poklicnim napredovanjem in poklicnim usposabljanjem;

6.   poziva evropske institucije, naj organizirajo Evropski dan enakega plačila — dan, na katerega so ženske (v povprečju) prejele plačo, ki jo moški prejmejo (v povprečju) v enem letu — ki mora prispevati k večjem osveščanju o razlikah v plačah in spodbujati vse zainteresirane strani k dodatnim pobudam, da bi se te razlike odpravile;

7.   poziva delavske in delodajalske organizacije, naj skupaj oblikujejo instrumente za objektivno ocenjevanje dela, da bi se zmanjšale razlike v plačilu moških in žensk;

8.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in priložena podrobna priporočila posreduje Svetu, Komisiji, ter vladam in parlamentom držav članic.

---

(1)  UL C 301 E, 13.12.2007, str. 56.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0399.

(3)  UL L 204, 26.7.2006, str. 23.

(4)  Direktiva Sveta 75/117/EGS z dne 10. februarja 1975 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z uporabo načela enakega plačila za moške in ženske (UL L 45, 19.2.1975, str. 19) je vključena v Direktivo 2006/54/ES. V skladu z določbami Direktive 2006/54/ES se Direktiva 75/117/EGS razveljavi dne 15. avgusta 2009, ki je tudi rok za pričetek izvajanja te direktive.

---

---

22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/28

---

Podpora zgodnji predstavitvi trajnostne proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv

P6_TA(2008)0545

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o podpori zgodnji predstavitvi trajnostne proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv (2008/2140(INI))

(2010/C 16 E/05)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. januarja 2008 z naslovom „Podpora zgodnji predstavitvi trajnostne proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv“--- (KOM(2008)0013) in spremnega delovnega dokumenta služb Komisije o oceni učinka (SEK(2008)0047),

—	ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES, da se izboljša in razširi sistem Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov (KOM(2008)0016), in spremnega delovnega dokumenta služb Komisije o oceni učinka (SEK(2008)0052),

—

ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS, 96/61/ES, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES in Uredbe (ES) št. 1013/2006 (KOM(2008)0018) ter spremnega delovnega dokumenta služb Komisije o oceni učinka (SEK(2008)0054),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2007 z naslovom „Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo (Načrt SET): Na poti k prihodnosti z nizkimi emisijami ogljika“ (KOM(2007)0723) in spremnih delovnih dokumentov služb Komisije o tehnološkem načrtu (SEK(2007)1510) in načrtu zmogljivosti (SEK(2007)1511),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. januarja 2008 z naslovom 20–20 do leta 2020: Priložnost Evrope glede podnebnih sprememb (KOM(2008)0030),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. januarja 2007 z naslovom „Energetska politika za Evropo“ (KOM(2007)0001),

—	ob upoštevanju Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (1),

—	ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0418/2008),

A.	ker bo uporaba fosilnih goriv v EU brez večjih naložb v raziskave in razvoj drugih tehnologij, po sedanjih znanstvenih in tehnoloških spoznanjih, še več desetletij nujna za zagotovitev varnosti energetske oskrbe,

B.	ker je premog edino fosilno gorivo na voljo v EU, ki omejuje naraščajočo odvisnost od uvoza nafte in plina iz nestabilnih tretjih držav ter je tako strateškega pomena,

C.	ker je premog v številnih državah članicah osrednji element v mešanici energetskih virov, vendar je treba elektrarne na premog temeljito modernizirati in več vlagati v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov,

D.	ker ima veliko držav članic EU velika nahajališča premoga, ki bodo po ocenah razpoložljiva še dolgo v naslednjem stoletju,

E.

ker bi široka uporaba tehnologij zajema in shranjevanja ogljikovega dioksida (CCS) v elektrarnah in dolgoročno tudi v industriji z visoko stopnjo emisij CO2 lahko pomagala pri uresničevanju ambicioznih podnebnih ciljev EU po letu 2020, ter ker uporaba teh tehnologij dopolnjuje prizadevanja na področju energetske učinkovitosti na strani ponudbe in povpraševanja ter na področju obnovljivih virov energije,

F.	ker je proizvodnja energije v veliko rastočih gospodarstvih na svetu odvisna od uporabe premoga in ker je uspeh podnebne politike na teh območjih tesno povezan z možnostjo uporabe premoga z manjšimi emisijami,

G.	ker bo uporaba tehnologij CCS v elektrarnah od leta 2020 mogoča le, če se s predstavitvijo doseže dodaten potreben razvoj na področju tehnologije, večje učinkovitosti in ekonomske sposobnosti, hkrati pa se zagotovi okoljska neoporečnost,

H.	ker zamude pri izgradnji predstavitvenih naprav ogrožajo uporabo tehnologij CCS v elektrarnah ter s tem tudi uresničevanje podnebnih ciljev,

I.	ker še vedno ni ustreznega zakonodajnega okvira, potrebnega za uporabo tehnologij CCS,

J.	ker je treba veljavno zakonodajo Skupnosti na tem področju čim prej prenesti v nacionalno ali regionalno zakonodajo ter jo dopolniti z novimi zakonodajnimi predlogi, zlasti o gradnji prometne infrastrukture,

K.	ker manjkajoča zakonska ureditev ovira podjetja pri odločitvah glede naložb, morebitne investitorje pa pri delovanju na finančnih trgih,

L.	ker je treba podpreti izgradnjo najmanj 12 predstavitvenih naprav in ker je treba predstavitvene projekte na ravni EU izbrati na podlagi tega, ali bodo zagotovili potrebna spoznanja o posameznih tehnologijah ter različnih možnostih prevoza in shranjevanja,

1.   poudarja, da bi moral biti namen podnebne politike EU globalno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

2.   opozarja na posebno poročilo Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) o zajemu in shranjevanju ogljikovega dioksida iz leta 2005, ki tehnologijo CCS opredeljuje kot obetavno tehnologijo za hitro zmanjšanje svetovnih emisij toplogrednih plinov z možnostjo doseči do 55-odstotno zmanjšanje do leta 2100;

3.   priznava, da uporaba tehnologij CCS lahko pomaga pri uresničevanju zastavljenih podnebnih ciljev EU po letu 2020; vendar poudarja, da podpora tehnologijam CCS vključuje tudi sedanja prizadevanja za izboljšanje energetske učinkovitosti in večjo uporabo obnovljive energije;

4.   opozarja na zavezo Evropskega sveta z dne 8. in 9. marca 2007, da se spodbuja gradnja in delovanje do 12 predstavitvenih naprav s tehnologijo trajnostne rabe fosilnih goriv v tržni proizvodnji energije do leta 2015;

5.   poudarja, da je treba zagotoviti odvijanje razprav na nacionalni ravni, v katere bodo vključeni vsi strokovnjaki s tega področja, da se razume pomen zgodnje predstavitve trajnostne proizvodnje energije iz fosilnih goriv

6.   poudarja oceno, da je treba zgraditi najmanj 12 predstavitvenih naprav v EU, da se od leta 2020 dosežeta želena uporaba tehnologij CCS v elektrarnah ter varno skladiščenje CO2; ob tem meni, da bi bilo dobro, če je to mogoče, tehnologije CCS pred letom 2020 podpreti tudi v drugih industrijskih napravah; poudarja, da mora predstavitev postopkov CCS v fazah zajema, transporta in shranjevanja določiti, ali je tehnologije CCS mogoče izvajati varno ter ali je to stroškovno učinkovita rešitev problema podnebnih sprememb;

7.   meni, da dodaten razvoj in uporaba tehnologij CCS omogočata spodbujanje ciljev varnosti oskrbe, varstva podnebja in konkurenčnosti v enakem obsegu;

8.   meni, da bi tehnologije CCS v EU, glede na vlogo fosilnih goriv v mešanici energetskih virov številnih držav po vsem svetu, lahko poleg prizadevanj za izboljšanje energetske učinkovitosti in večjo uporabo obnovljive energije prispevale k varnosti oskrbe in varstvu podnebja,

9.   poudarja, da je treba določiti zavezujoča in stroga merila za dolgoročno varnost in trajnost območij shranjevanja;

10.   meni, da lahko shranjevanje pod morskim dnom v primeru nesreče ogrozi morske ekosisteme;

11.   meni, da ukrepi, ki jih je predstavila Komisija, ne zagotavljajo v zadostnem obsegu želenih spodbud za izgradnjo najmanj 12 predstavitvenih naprav do leta 2015;

12.   poziva Komisijo, naj predstavi podrobno oceno stroškov vsakega od 12 predstavitvenih obratov ter deleže zasebnega in javnega financiranja v teh obratih;

13.   meni, da so neposredna finančna sredstva bistvena za izgradnjo 12 predstavitvenih naprav;

14.   opozarja, da so odločitve glede naložb in zbiranje kapitala za predstavitvene projekte na finančnem trgu otežili pomanjkljiv zakonodajni okvir, zlasti na ravni držav članic in regij, ter negotovosti v zvezi s prihodnjim gibanjem cen pravic v okviru trgovanja z emisijami;

15.   meni, da je mogoče časovne vrzeli med potencialnimi možnostmi podpore v okviru trgovanja z emisijami od leta 2013 ter potrebno fazo načrtovanja in izgradnje predstavitvenih obratov odpraviti z zagotovitvijo finančnih sredstev;

16.   v zvezi s tem predlaga, da se zagotovijo sredstva iz Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja za predstavitvene naprave CCS, ki so bila do vmesnega pregleda zadržana zaradi sprejetja Sedmega okvirnega programa za raziskave, da se pravočasno zagotovijo sredstva za podporo in, če je mogoče, dopolnijo z dodatnimi finančnimi sredstvi v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko, kot je načrtovala Komisija;

17.   meni, da je treba v okviru sistema EU trgovanja z emisijami (EU ETS) povečati spodbujevalni učinek, da se lahko pravice za pričakovano proizvodnjo s tehnologijami CCS, katere obseg se poveča za najmanj 25 odstotkov, začnejo dodeljevati od leta 2013, vendar vsaj dve leti pred izgradnjo, da se omogoči trgovanje s temi pravicami; vendar meni, da bi bilo treba za te projekte znotraj EU predvideti 500 milijonov pravic za trgovanje z emisijami; poleg tega spodbuja države članice, naj izkupiček iz dražbe pravic do emisij v okviru sistema EU trgovanja z emisijami uporabijo za podporo tehnologijam CCS ter potrebni infrastrukturi;

18.   meni, da je nujno potrebno, da najmanj 12 predstavitvenih obratov, ki jih je treba podpreti, vključuje vse možne kombinacije treh tehnologij CCS z različnimi energetskimi viri in različnimi možnostmi shranjevanja ter da so ti obrati locirani ob upoštevanju čim večje geografske raznolikosti celotne Evropske unije;

19.   močno svetuje, naj se v to izbiro vključijo projekti elektrarn s predlagano najmanjšo močjo 180 MW;

20.   meni, da je treba takoj zagotoviti potrebne pogoje za izdajanje dovoljenj za prevoz in skladiščenje na nacionalni in regionalni ravni;

21.   meni, da je sodelovanje EU bistveno tudi za lažji razvoj potrebne prometne infrastrukture, in opozarja na dolgoletni postopek izdajanja dovoljenj za drugo prometno infrastrukturo v posameznih državah članicah; s tem v zvezi poudarja potrebo po krajših postopkih, da se zagotovi gradnjo do leta 2020;

22.   meni, da je uporaba strukturnih skladov za predstavitvene naprave CCS mogoča le takrat, ko posamezne regije še ne zagotovijo sredstev ali predlogov za druge dolgoročne projekte, in pojasnjuje, da se bo zmanjšala podpora prizadevanj za varstvo podnebja, če bo treba uporabo sredstev za izboljšanje ekonomske in socialne kohezije zoperstaviti ukrepom za varstvo podnebja;

23.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

---

(1)  UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

---

22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/33

---

Posebno poročilo evropskega varuha človekovih pravic, ki je sledilo osnutku priporočila Svetu Evropske unije v zvezi s pritožbo 1487/2005/GG

P6_TA(2008)0555

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2008 o posebnem poročilu evropskega varuha človekovih pravic, ki je sledilo osnutku priporočila Svetu Evropske unije v zvezi s pritožbo 1487/2005/GG (2008/2072(INI))

(2010/C 16 E/06)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju posebnega poročila evropskega varuha človekovih pravic Evropskemu parlamentu,

—	ob upoštevanju drugega pododstavka člena 195(1) Pogodbe ES,

—	ob upoštevanju Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (1), zlasti člena 3(7),

—	ob upoštevanju rezultatov raziskav Komisije v zvezi z razširjanjem jezikov v Evropski uniji, ki so bili objavljeni v posebnih izdajah Eurobarometra št. 237 in 243,

—	ob upoštevanju člena 3(5) statuta varuha človekovih pravic, ki določa, da varuh, kolikor je mogoče, skupaj z institucijo ali organom v postopku poišče rešitev, da bi se odpravile nepravilnosti in da bi se ugodilo pritožbi,

—	ob upoštevanju prvega stavka člena 195(2) svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A6-0395/2008),

A.	ker so večja preglednost, spodbujanje večjezičnosti in natančno obveščanje javnosti najpomembnejši prednostni cilji EU in njenih institucij,

B.	ker je preprost dostop do informacij za kar največ državljanov EU pomemben pogoj in temelj splošnih načel demokratične legitimnosti in preglednosti,

C.	ker želi, da bi čim več državljanom in državljankam zagotovili neposreden dostop do informacij o delovanju institucij EU v vseh njihovih sestavah,

D.	ker se zaveda, da je treba to željo uskladiti z logističnimi izzivi, ki izhajajo iz velikega števila uradnih jezikov EU,

E.	ker je svetovni splet čedalje pomembnejše sredstvo za pridobivanje informacij, zato ga mora tudi Evropska unija uporabiti pri zagotavljanju večje preglednosti in širjenju informacij,

1.   odobri sklepe evropskega varuha človekovih pravic, v skladu s katerimi:

(a)	je Svet, tako kot vse druge institucije EU, v prvi vrsti sam odgovoren za spletne strani svojega predsedstva in jezike, ki se na njih uporabljajo,

(b)	prakse v Svetu pri tem ni mogoče povsem ločiti od usklajenega delovanja institucij in njihovih služb;

(c)	naj bi bile informacije na teh spletnih straneh v najboljšem primeru pravočasno zagotovljene v vseh uradnih jezikih Skupnosti,

(d)	morajo biti jeziki v primeru omejitve njihovega števila izbrani na podlagi objektivnih, razumnih, preglednih in uporabnih meril;

(e)	je ravnanje Sveta, ki ni hotel obravnavati prošnje pritožnika, nepravilno;

2.   je zato začuden nad stališčem Sveta, ki meni, da za to ni pristojen, čeprav to vprašanje zadeva vse države članice in bi lahko podal priporočila o tem za vsako nadaljnje predsedstvo;

3.   obžaluje, da Svet doslej ni želel obravnavati vprašanja o ponudbi jezikov na spletnih straneh svojega predsedstva v nasprotju z drugimi institucijami, na primer Komisijo in Parlamentom, ki sta pri svojem komuniciranju z državljani občutno povečala število razpoložljivih jezikov;

4.   poziva Svet, naj ponovno celovito preuči vprašanje o večji ponudbi jezikov na spletnih straneh predsedstva — ne glede na to, kdo je za te spletne strani odgovoren — da bi imel kar se da velik del prebivalstva Evropske unije preprost in neposreden dostop do informacij o njegovih dejavnostih; poziva Svet, naj obvesti Parlament o izidih svojih razprav;

5.   poudarja, da v primeru, da je treba omejiti število jezikov, to opravi na podlagi objektivnih in zadostno utemeljenih meril, kar je treba tudi javno objaviti, in da se sme dajati prednost samo jeziku države, ki v danem obdobju predseduje Svetu;

6.   podpira priporočilo varuha človekovih pravic, v katerem poziva Svet, naj obravnava prošnjo pritožnika, da bi se zagotovila tudi nemška različica spletnih strani predsedstva Sveta;

7.   pozdravlja odločitev francoskega predsedstva, da v nasprotju s prakso predhodnih predsedstev Sveta, ki so spletne strani predsedstva zagotovile le v angleškem, francoskem in svojem nacionalnem jeziku, spletne strani zagotovi v uradnih jezikih Evropske unije, ki so najbolj razširjeni (angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina in španščina);

8.   poziva vsa prihodnja predsedstva Sveta, naj svoje spletne strani ponudijo v čim več jezikih, v primeru omejitve števila jezikov pa naj uporabijo najbolj razširjene uradne jezike po prednostnem vrstnem redu;

9.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, evropskemu varuhu človekovih pravic ter vladam in parlamentom držav članic.

---

(1)  UL L 113, 4.5.1994, str. 15.

---

22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/35

---

Sistemi socialne varnosti in pokojninski sistemi

P6_TA(2008)0556

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2008 o prihodnosti sistemov socialne varnosti in pokojninskih sistemov: njihovo financiranje in vedno večja individualizacija (2007/2290(INI))

(2010/C 16 E/07)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. oktobra 2006 o dolgoročni vzdržnosti javnih financ v EU (KOM(2006)0574),

—	ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 99 in 141 te pogodbe,

—	ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti, zlasti sodbe z dne 17. maja 1990 v zadevi Douglas Harvey Barber proti Guardian Royal Exchange Assurance Group  (1),

—	ob upoštevanju pravno zavezujoče Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), ki jo je leta 1979 sprejela generalna skupščina Združenih narodov, zlasti člena 11.1(d) in (e) ter člena 11.2(c),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. marca 2006 o načrtu za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010 (KOM(2006)0092),

—	ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 13. in 14. marca 2008,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. oktobra 2007 z naslovom „Posodabljanje socialnega varstva za večjo socialno pravičnost in gospodarsko kohezijo: spodbujanje dejavne vključitve oseb, najbolj oddaljenih od trga dela“ (KOM(2007)0620),

—	ob upoštevanju Konvencije Mednarodne organizacije dela o minimalnih standardih socialnega varstva iz leta 1952,

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 11. aprila 2008 o izvajanju člena 8 in povezanih določb Direktive Sveta 80/987/EGS z dne 20. oktobra 1980 o približevanju zakonodaje držav članic o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca, ki zadeva dodatno podjetniško ali medpodjetniško pokojninsko zavarovanje izven obveznega socialnega zavarovanja (SEK(2008)0475),

—	ob upoštevanju priporočil evropskih socialnih partnerjev v poročilu z dne 18. oktobra 2007 z naslovom „Ključni izzivi za evropski trg dela: skupna analiza evropskih socialnih partnerjev“,

—	ob upoštevanju zelene knjige Komisije o posodabljanju delovnega prava za soočanje z izzivi 21. stoletja (KOM(2006)0708) in poznejše resolucije Parlamenta z dne 11. julija 2007 (2),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. februarja 2007 z naslovom „Pregled stanja družbene realnosti — Vmesno poročilo spomladanskemu Evropskemu svetu 2007“ (KOM(2007)0063) in resolucije Parlamenta z dne 15. novembra 2007 o dejanskem socialnem stanju (3),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. maja 2007 o spodbujanju solidarnosti med generacijami (KOM(2007)0244) in resolucije Parlamenta z dne 21. februarja 2008 o demografski prihodnosti Evrope (4),

—	ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0409/2008),

A.

ker za socialno varnost velja naslednje: — vzpostavlja, ureja, upravlja in (navadno delno) financira jo država in tudi skupno z davki ali prispevki zavarovancev, država pa je javno odgovorna, da zadovoljuje potrebe svojih državljanov po socialni varnosti, — opredeljuje jo obveznost plačevanja in zagotavljanje ustreznega osnovnega varstva za vsakogar, — temelji na načelu družbene solidarnosti, — zajema devet področij navedene konvencije Mednarodne organizacije dela, — namenjena je zagotavljanju osnovne varnosti na področju zaposlitve (zavarovanje za primer brezposelnosti), dohodka (izplačilo pokojnine) in delovne zmožnosti (zdravstveno zavarovanje),

B.	ker se bo število prebivalstva Evropske unije do leta 2025 po pričakovanjih rahlo povečalo, po tem letu pa rahlo nazadovalo in bo do leta 2050 postalo malo manjše in precej starejše,

C.

ker se bo delovna sila ob upoštevanju sedanjega stalnega priseljevanja z 227 milijonov v letu 2005 zmanjšala na 183 do leta 2050, stopnja zaposlenosti bo do leta 2020 narasla na 70 %, predvsem zaradi višjega deleža zaposlenosti žensk, skupni delež zaposlenosti se bo do leta 2017 zvišal za 20 milijonov, vendar bo po tem do leta 2050 upadel za 30 milijonov, predvideno razmerje med prebivalstvom nad 65 let in delovno sposobnimi ljudmi pa bo do leta 2050 naraslo z 1:4 na 1:2,

D.	ker pri splošnem povišanju upokojitvene starosti na podlagi splošnega trenda podaljšanja pričakovane življenjske dobe ni dovolj upoštevano, da je še vedno v številnih vejah industrije pričakovana življenjska doba delavcev veliko krajša,

E.

ker imajo socialni partnerji na splošno, zlasti pa v vejah industrije, kjer je pričakovana življenjska doba delavcev krajša od povprečne, resno odgovornost, kar zadeva vstop in izstop delavcev iz trga dela, ter lahko bistveno prispevajo k zagotavljanju učinkovite kadrovske politike, ki upošteva starost,

F.	ker se bodo stroški za denarno nadomestilo v primeru brezposelnosti zaradi nižjega deleža nezaposlenih ljudi do leta 2050 zmanjšali za približno 0,6 odstotne točke BDP, kar je zelo malo in ne bo kompenziralo visokih stroškov v drugih sektorjih,

G.	ker Evropska unija porabi 27,2 % BDP za socialno varstvo (2008), pri čemer je večji delež namenjen dajatvam za starost in pokojninam (46 %),

H.	ker vprašanje socialne varnosti ni razmerje med stroški in prihodki, pač pa socialna pogodba, s katero tako državljani kot država pridobijo pravice in dolžnosti, in ga je treba tako tudi obravnavati in ker pod nobenim pogojem ne bi smeli zanemariti proračunskega vidika socialne varnosti,

I.	ker bo po pričakovanjih staranje prebivalstva privedlo do povečanja javnih izdatkov, večinoma za pokojnine, zdravstveno varstvo in dolgoročno varstvo, v večini držav do leta 2050, če se bodo še naprej izvajale sedanje politike, pri čemer bo povišanje največje v obdobju od 2020 do 2040,

J.	ker so cilji lizbonske strategije glede zaposlovanja žensk, mladih in starejših ter barcelonski cilji glede varstva otrok bistveni za vzdržnost pokojninskih sistemov,

K.	ker razvojni cilji tisočletja iz leta 2000, zlasti cilj 3, predpostavljajo enakost spolov,

L.

ker imajo ženske na splošno bolj razdrobljeno poklicno pot, za katero je značilna počasnejša rast plač, medtem ko imajo moški običajno neprekinjeno zaposlitev s hitrejšo rastjo plač, kar pomeni razliko pri vplačilih v pokojninski sistem in povečano stopnjo tveganja revščine za ženske, kar je glede na njihovo daljšo pričakovano življenjsko dobo tudi dolgoročnejše tveganje,

Splošni pomisleki

1.   poziva države članice, naj ob upoštevanju lizbonske strategije in potrebe po zajetju socialnih tveganj in zagotovitve trajnosti sistemov socialnega varstva in pokojninskih sistemov ter ohranitve jedra evropskih socialnih modelov dosežejo večji napredek pri uravnoteženju socialnih izdatkov in socialnega aktiviranja, pritegnejo čim več ljudi na kakovostna in varna delovna mesta z obveznim socialnim zavarovanjem in jih na njih obdržijo s spodbujanjem rasti in ustvarjanjem delovnih mest ter dostopa do zaposlitve na podlagi večje preglednosti trga, posodobijo sisteme socialnega varstva (na primer z večjo diferenciacijo pravil za zaslužke in mehanizmov financiranja) ter povečajo vlaganja v kadrovske vire s spodbujanjem raziskav, razvoja in inovacij ter z boljšim izobraževanjem in usposabljanjem v okviru vseživljenjskega učenja za vse;

2.   poziva Komisijo, naj pozorno spremlja reforme sistemov socialne varnosti in pokojninskih sistemov v državah članicah, pri čemer naj primerja njihov dosedanji vpliv na stanje zaposlenosti žensk, ter se osredotoči na najboljše prakse, ki so se pokazale, še zlasti pri zmanjševanju diskriminacije na podlagi spola v zvezi s plačilom ter pri usklajevanju poklicnih in družinskih obveznosti;

3.   poudarja, da se bodo viri gospodarske rasti spremenili zaradi demografskih sprememb in da bodo ti viri postali večja delovna storilnost in tehnološke inovacije; priznava, da bo treba za ohranitev večje ravni storilnosti bolj vlagati v raziskave in razvoj ter v izboljšanje postopkov upravljanja, pri čemer je treba veliko prednost nameniti sinergiji med tehnološkimi in socialnimi inovacijami;

4.   v zvezi s sedanjimi demografskimi, ekonomskimi in socialnimi trendi ter preprečevanjem sporov med generacijami in v družbi poudarja, da je treba izdelati nove metode za učinkovito ter enakopravno porazdelitev stroškov in koristi med manjšim deležem ekonomsko aktivnega in večjim deležem ekonomsko neaktivnega prebivalstva; meni, da mora biti cilj na evropski in nacionalni ravni ohranjanje ravnovesja med ekonomsko izvedljivostjo sistemov socialne varnosti in pokojnin na eni strani ter zavarovanjem socialnih tveganj na drugi strani;

5.   ponovno izraža mnenje, da mora delovno pravo Skupnosti za spodbujanje ekonomsko izvedljivega sistema socialnega varstva okrepiti pogodbe za nedoločen čas kot prevladujoče oblike zaposlitve, ki zagotavlja ustrezno socialno in zdravstveno varstvo ter spoštovanje temeljnih pravic; vendar priznava, da je treba zaščititi tudi pravice tistih z drugačnimi delovnimi vzorci, vključno s pravico do pokojnine, ki bi upokojencem omogočila dostojno življenje;

6.   ponovno poudarja, da je jedro evropskih socialnih modelov načelo solidarnosti med generacijami in družbenimi skupinami, financira pa se jih predvsem iz prihodkov iz dela, kot so prispevki delavcev in delodajalcev ter obdavčitev dela; obenem pa poudarja, da bo staranje prebivalstva močno obremenilo aktivno delovno silo in da mora biti iskanje rešitev za demografske spremembe prednostna politična naloga; meni, da bi lahko drugače demografske spremembe ogrozile načelo solidarnosti ter s tem tudi evropske socialne modele; zato tudi poudarja, da je zelo pomembno okrepiti načelo solidarnosti, vključno z zagotovitvijo pravičnih finančnih nadomestil;

7.   opozarja, da so lahko v skladu s členom 141 Pogodbe ES sprejeti pozitivni ukrepi za zagotovitev enakih plač in da sodna praksa Skupnosti obravnava prispevke za socialno varnost kot del plače;

8.   opaža, da se na podlagi demografskih sprememb ocenjuje, da bo do leta 2030 razmerje med aktivnimi in neaktivnimi osebami 2:1; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo politike, s katerimi bodo zagotovile, da pokojninska negotovost ne bo negativno vlivala na skrbnike, ki so zaradi obveznosti oskrbe pogosto prisiljeni zapustiti trg dela;

9.   opozarja, da vse večja individualizacija socialne varnosti in pokojnin prispeva k posodobitvi drugega in tretjega stebra sistemov socialne varnosti, ne da bi ustvarjala dvom v tretji steber, da bi lahko imeli ljudje, zlasti ženske in druge ranljive skupine, svobodnejšo izbiro, ki bi jim omogočila večjo samostojnost in pridobitev dodatnih pokojninskih pravic;

10.   poziva Komisijo k intenzivnejšim raziskavam in delu v zvezi z vplivom individualizacije socialnih pravic na enako obravnavanje žensk in moških;

11.   ocenjuje, da mora biti enakost spolov med cilji reform sistemov socialne varnosti in pokojninskih sistemov, ter pri tem poudarja, da so neenakosti na tem področju posredne narave, izhajajoče iz trajne razlike na trgu dela glede plač in poklicnih možnostih ter neenakopravne delitve družinskih in gospodinjskih obveznosti, zaradi česar jih je mogoče odpraviti le z globalnejšimi ukrepi;

12.   poziva Komisijo in države članice, naj povečajo ozaveščenost (mladih) odraslih o pomenu zgodnjega pridobivanja pokojninskih pravic;

Delovna sila

13.   meni, da bo zmanjševanje delovne sile ob nadaljevanju sedanjega trenda povzročilo zmanjšanje celotnega števila delovnih ur; meni, da bi za obrnitev tega trenda lahko sprejeli ukrepe za zmanjšanje stopnje brezposelnosti in povečanje zaposlovanja (tudi z usposabljanjem in prekvalifikacijo), med drugim tudi z vključevanjem oseb z velikim delovnim potencialom, kot so invalidi, ženske in starejše osebe; poudarja, da je treba omogočiti prožnost pri upokojevanju na prostovoljni podlagi, spremeniti ureditev načinov dela in zagotoviti smotrno uporabo novih tehnologij; poudarja, da je treba izboljšati tudi podporne storitve in storitve, povezane z varstvom otrok in vzdrževanih družinskih članov, ter tako zmanjšati število ljudi, ki prostovoljno delajo s polovičnim delovnim časom;

14.   opozarja, da je višja stopnja zaposlenosti močno odvisna od nujnosti, da vse skupine — zlasti tiste, ki so izključene s trga dela — ostanejo aktivne; zato poudarja, da se je treba boriti proti diskriminaciji na trgu dela in nuditi zaposlitev neaktivnim osebam na trgu dela; poleg tega poudarja, da je treba zagotoviti ustrezne prilagoditve za lažje delo invalidov in oseb s hudimi zdravstvenimi težavami ter dostop do zaposlitve za invalide in duševno bolne;

15.   zato poudarja potrebo po aktivnih politikah zaposlovanja žensk, mladih in starejših, da bi tako ustrezno uporabili delovno silo in gospodarske družbe ter da bi se na podlagi prispevkov v sisteme pokojninskega zavarovanja uveljavila pravica do dostojne pokojnine;

16.   poudarja, da je treba na nacionalni ravni preučiti možnost zvišanja zakonsko določene upokojitvene starosti; meni, da je ne glede na različne zakonsko določene upokojitvene starosti v državah članicah treba spodbujati delavce, da prostovoljno ostanejo v delovnem razmerju tako dolgo, kot jim pogoji dopuščajo, dokler ne dosežejo zakonsko določene upokojitvene starosti ali pa še dlje;

17.   poziva socialne partnerje, naj — med drugim na podlagi izkušenj, pridobljenih v različnih sektorjih — dosežejo dogovor o prilagojenih sektorskih ukrepih v zvezi s starajočimi se delavci na splošno, zlasti pa o kadrovski politiki, ki upošteva starost;

18.   poziva države članice, naj zagotovijo finančne in socialne spodbude za delavce, da bodo pripravljeni delati tudi po tem, ko dosežejo upokojitveno starost;

19.   poziva države članice, naj izvajajo aktivno politiko za izboljšanje varnih delovnih razmer, da bi zmanjšale tveganja v nekaterih poklicih ter preprečile predčasno upokojitev velikega deleža kvalificiranih delavcev;

20.   opozarja, da je treba vsakršno koli politiko za spodbujanje ekonomske migracije, ki je usmerjena zlasti na potencialne delovno sposobne migrante in ki visoko kvalificiranim kandidatom ponuja pospešeno priseljevanje, dopolniti z ukrepi za boljšo integracijo priseljencev na trg dela in v družbo na sploh; poudarja, da lahko vztrajna prizadevanja za večje priseljevanje povzročijo beg možganov iz držav izvora, kar pa lahko slabo vpliva na njihov gospodarski in družbeni razvoj ter sproži nov val nenadzorovanih migracij;

21.   priznava, da je lahko zanemarjanje sposobnosti težava tako za gospodarstvo v celoti kot za zadevne posameznike, ko se zaradi pomanjkanja manj usposobljene delovne sile kvalificirani delavci migranti zaposlujejo na delavna mesta, ki zahtevajo nižje kvalifikacije; poudarja, da morajo imeti delavci migranti korist od prispevkov, ki so jih plačali v pokojninske sisteme;

22.   poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da državljani Unije, ki delajo ali prebivajo v državi članici gostiteljici, ne bodo deloma ali v celoti izgubili svojih pravic socialnega varstva;

23.   meni, da je dolgoročni vpliv priseljevanja na staranje prebivalstva negotov, saj je odvisen od gibanja migracijskih tokov, združevanja družin in stopnje rodnosti priseljencev; meni, da lahko imigracija prispeva k boljšemu ravnotežju sistemov socialne varnosti, če so imigranti zakonito zaposleni ter tako prispevajo k njihovem financiranju;

Pokojnine

24.   v zvezi z dostopom do trga dela in razmerami na njem opozarja na diskriminacijo ranljivih skupin, zlasti tistih, ki opravljajo dela, kjer prispevki za socialno varnost niso obvezni, kar botruje nižjim stopnjam zaposlenosti in nižjim plačam ter zmanjšuje njihove možnosti, da bi si ustvarile ustrezno pokojnino; vztraja, da je treba vsem zagotoviti enake možnosti ter tako zagotoviti višjo stopnjo zaposlenosti, enake plače in ustrezne pokojninske pravice;

25.   priznava, da javni pokojninski sistemi krepijo socialno solidarnost in da so zanje pristojne države članice ter da mora biti ohranjanje teh sistemov prednostna politična naloga; meni, da bi bila lahko večja uporaba nadomestnih možnosti za pokojnine, ki jih financira država, kot so na primer dodatne sheme, izvedljiva možnost; poudarja, da bi zasebne pokojnine lahko vključevale poklicno pokojninsko zavarovanje, ki ga zagotovi delodajalec ali druge kolektivne organizacije in združenja, ter individualno dodatno pokojninsko zavarovanje na podlagi prihrankov; poudarja, da bi zasebne pokojnine povečale potrebo po ustrezni ureditvi zasebnih pokojninskih skladov in prenosljivosti takih pokojnin ter spodbujanje in posodabljanje (vključno z večjo prožnostjo) teh možnosti; pri tem meni, da je treba upoštevati tveganje, da lahko ženske v obstoječem javnem pokojninskem sistemu izgubijo zavarovanje, če se ta sistem nadomesti z zasebno ureditvijo, takšno tveganje pa se lahko zmanjša z dodelitvijo pokojninskih pravic za porodniški dopust, starševski dopust in dopust iz osebnih razlogov;

26.   poziva države članice, naj resno upoštevajo potrebo po preoblikovanju tradicionalnih pokojninskih sistemov, ki temeljijo na redni oceni tveganja in predvidevanju tipičnega, običajnega poteka življenja, in prilagodijo sistem socialnega varstva v skladu z reformami pokojninskega sistema, saj se predvideni običajni potek življenja hitro spreminja, tako imenovani mozaični življenjepisi pa bodo postali vse bolj običajni; meni, da to lahko privede do novega družbenega tveganja, povezanega z večjo nepredvidljivostjo za številne osebe in predvsem ranljive skupine, zlasti priseljence, nizkokvalificirane delavce, starše samohranilce in tiste z drugačnimi obveznostmi oskrbe; poudarja, da bodo lahko zaradi tega zgodaj zapustili trg dela ali bodo na njem samo delno udeleženi; poudarja tudi, da je sprememba pokojninskih sistemom potrebna za dosego prožnega trga dela;

27.   ugotavlja, da se mora trajnostni pokojninski sistem prilagoditi demografskim in gospodarskim izzivom, ter poudarja, da je struktura treh stebrov uravnotežena možnost pod pogojem, da je zagotovljena široka dostopnost; predlaga, da obvezno pokojninsko zavarovanje (prvi steber) dopolnjujejo kolektivno financirani pokojninski sistemi (drugi steber) ter posamezni dodatni produkti tretjega stebra; poudarja pomen pokojninskih sistemov, ki združujejo solidarnost s pogosto visokim donosom, saj gre za velike količine, naložbene strategije pa so dolgoročne in previdne, a kljub temu dobičkonosne; poziva Komisijo, naj začne s pripravo primernega in izvedljivega okvira za ureditev in nadzor vseevropskih pokojninskih produktov; poudarja, da bi notranji trg za poklicne pokojnine in pokojnine tretjega stebra omogočal posameznikom, da bi koristili ureditve prenosnih poklicnih pokojnin, spodbudil konkurenčnost ter znižal stroške pokojninskega varčevanja;

28.   ugotavlja, da za otroke, starejše osebe, bolne ali invalidne družinske člane skrbijo predvsem ženske, bodisi prostovoljno ali neprostovoljno pod pritiskom kulturnih običajev in družbenih norm ali zaradi slabše kakovosti oziroma pomanjkanja storitev varstva otrok in drugih storitev oskrbe (dolgoročna oskrba) ter morajo zato večkrat prekiniti svoje poklicno življenje; poudarja, da je treba ženskam in skrbnikom nadomestiti izgubo in jim zagotoviti resnične možnosti, kar zadeva ustvarjanje družine in obveznosti oskrbe, ne da bi bili zaradi tega finančno ogroženi ali da bi to ogrozilo njihove možnosti za poklicno napredovanje; pozdravlja ukrepe držav članic za odpravo ali izboljšanje teh razmer, na primer s financiranjem sistema obveznega pokojninskega zavarovanja za čas, namenjen skrbi za otroke in družino;

29.   poziva države članice, socialne partnerje in predstavnike ženskih organizacij, naj posvetijo več pozornosti možnim ali dejanskim učinkom reform pokojninskih sistemov na enakost moških in žensk ter predvidijo popravke, da bi zagotovili to enakost;

30.   zahteva, da Komisija in države članice kot nujno zadevo sprejmejo ukrepe za preprečevanje neposredne diskriminacije pri poklicnih pokojninskih načrtih, vključno s prakso določanja ravni plačil in prispevkov na podlagi aktuarskih faktorjev glede na spol;

31.   opozarja na svojo resolucijo z dne 21. februarja 1997 o položaju zakoncev, ki pomagajo samozaposlenim delavcem (5), v kateri je med drugim zahteval zagotovitev obvezne vključitve teh zakoncev v pokojninsko zavarovanje;

32.   opozarja na svojo resolucijo z dne 12. marca 2008 o položaju žensk na podeželskih območjih EU (6) in še enkrat poziva Komisijo, naj do konca leta 2008 predloži predlog spremembe Direktive 86/613/EGS z dne 11. decembra 1986 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, vključno s kmetijstvom, kot samozaposlene osebe, ter o varstvu samozaposlenih žensk med nosečnostjo in materinstvom (7), katera predvideva neodvisne pravice iz socialnega in pokojninskega zavarovanja za ženske, ki pomagajo na kmetijskih gospodarstvih;

33.   opozarja na svojo resolucijo z dne 11. julija 2007 o politiki finančnih storitev (2005–2010) (8) ter poudarja pomembnost razvoja preglednega in prožnega evropskega trga za socialno varnost in pokojninskega trga z znižanjem davčnih preprek in ovir prenosljivosti pravic do pokojnine iz ene države članice v drugo; meni, da oblikovanje notranjega pokojninskega trga zahteva evropski okvir, ki bo urejal pokojninske produkte;

34.   poziva Komisijo, naj na podlagi priporočila odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine nujno opravi revizijo Direktive 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (9), da bi zagotovila ustrezen režim solventnosti za takšne institucije, ter temeljito oceno vpliva, pri čemer naj preveri vprašanja enakih pogojev prek razlik v izračunu in temeljnih predpostavk za merjenje odgovornosti; poudarja, da bi ta režim lahko temeljil na širitvi nekaterih vidikov spremenjenega predloga Komisije z dne 26. februarja 2008 za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o življenjskem zavarovanju o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (KOM(2008)0119) na pokojninske sklade, pri tem pa bi upošteval posebnosti institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, na primer dolgoročno naravo njihovih pokojninskih sistemov in vrsto zavarovanja tveganj ali jamstev iz pokojninskih skladov; meni, da bi tovrsten posebni režim solventnosti utrdil finančno stabilnost in preprečil regulatorno arbitražo;

35.   opozarja, da je Sodišče obsodilo ovire za davčne oprostitve glede čezmejnih pokojninskih prispevkov; poudarja, da davčne olajšave ponujajo najboljše pobude za dolgoročno varčevanje in da bi bilo morda potrebno nadaljnje usklajevanje, s čimer bi odstranili vse ovire za čezmejno plačevanje prispevkov v pokojninske sisteme;

36.   ugotavlja sedanji trend prehoda s pokojninskih sistemov z določenimi pravicami na pokojninske sisteme z določenimi prispevki ter je zaskrbljen zaradi zmanjšanja prispevkov delodajalcev, ki očitno spremlja ta trend; poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje zaposlenih v obstoječih pokojninskih sistemih in povečati njihove prispevke vanje, da bi posameznikom zagotovili ustrezno pokojnino; poudarja tudi, da morajo delodajalci še naprej plačevati ustrezne prispevke, zlasti v pokojninske sisteme z določenimi prispevki; je zaskrbljen, da bi lahko načrtovana revizija mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 19 o zaslužkih zaposlenih, kot na primer v primeru ukinitve tako imenovanega pristopa „pasu“, privedla do občutnih sprememb pokojninskih sistemov, ki jih je treba pazljivo oceniti, zlasti kar zadeva morebitne negativne vplive na privlačnost pokojninskih sistemov z določenimi pravicami;

37.   ugotavlja, da je treba za zagotovitev prilagojenih življenjskih razmer invalidom in za zmanjšanje odvisnosti od pomoči nadomestiti dodatne življenjske stroške zaradi invalidnosti ter v tem smislu uskladiti pokojninske sisteme in politične ukrepe za socialno vključevanje;

Finančna vzdržnost

38.   poudarja, da morajo države članice ohraniti ustrezno raven financiranja sistemov socialnega varstva in pokojninskih sistemov ter ob upoštevanju povečane konkurence, ki je posledica globalizacije, določiti alternativne in trdne davčne osnove; poudarja, da je treba za povečanje konkurenčnosti gospodarstev držav članic zmanjšati odvisnost od obdavčitve dela in zagotoviti več spodbud za delo; priznava, da je prehod na večjo obdavčitev kapitala zapleten proces, saj je kapital manjša davčna osnova, mobilnost kapitala pa je večja; predlaga, da bi lahko s prehodom na nove načine obdavčitve in/ali druge alternative izboljšali finančno vzdržnost socialnih izdatkov, s čimer bi zmanjšali davčno breme za ljudi z nižjimi dohodki; je trdno prepričan, da prispevki delodajalcev za socialno varnost pomenijo naložbo, saj prispevajo k porastu produktivnosti, to pa je eden od razlogov, zaradi katerih so države z visokimi socialnimi izdatki tudi najbolj konkurenčne;

39.   poudarja, da se morajo države članice osredotočiti na uresničevanje srednje- in dolgoročnih ciljev Pakta stabilnosti in rasti ter zagotavljati vzdržnost svojih javnih financ, da bodo vzdržale pritisk starajočega se prebivalstva; ugotavlja, da je bilo na neformalni seji Sveta ministrov za gospodarstvo in finance na Brdu 5. aprila 2008 sklenjeno, da je treba na področju socialnih izdatkov večji pomen nameniti dejanskim dosežkom, ne pa višini izdatkov; priporoča Svetu, naj preuči možnosti nadaljnjega izboljšanja pakta stabilnosti in rasti, na primer z omogočanjem, da se dolgoročnejše naložbe upoštevajo dlje časa;

40.   poudarja, da morajo države članice oblikovati trajnostno finančno politiko s široko in enakomerno razporeditvijo davčnega bremena med zaposlenimi, potrošniki, podjetji in kapitalskimi dobički ter različnimi generacijami;

41.   meni, da bi morala biti ureditev namenjena zagotavljanju plačilne sposobnosti in varstva poklicnih pokojninskih zavarovanj, tudi v primeru prevzema ali druge bistvene spremembe lastništva ali zamenjave uprave;

42.   poziva države članice, naj v svoje letne proračune vključijo sredstva za plačilo pokojnin v prihodnosti;

43.   poudarja, da je treba preučiti možnost postopnega prehoda iz dokladnih sistemov socialnega varstva na sisteme socialnega varstva s skladi;

Zdravstveno varstvo in dolgotrajna oskrba

44.   je prepričan, da je treba vlagati v ukrepe za izboljšanje zdravstvenega stanja, ki lahko prispevajo k zmanjšanju stroškov zaradi staranja prebivalstva in večji trdnosti javnih financ; vztraja, da je treba ohraniti vrednote in načela, ki so temelj vseh sistemov zdravstvenega varstva v Evropski uniji in ki zajemajo univerzalno kritje, solidarnost pri financiranju, enakopraven dostop in zagotavljanje kakovostnega zdravstvenega varstva, ne glede na nujnosti racionalne porabe omejenih sredstev; poudarja, da je z izboljšanjem organizacije in zagotavljanja storitev v skladu z načeli solidarnosti mogoče doseči večjo kakovost in finančno učinkovitost zdravstvenih storitev;

45.   ob upoštevanju pričakovanega zvišanja stroškov zdravstvenega varstva in dolgoročne oskrbe meni, da bi morale države članice ponovno preučiti svoj način financiranja ter upoštevati možnost, da lahko povečanje dolgoročne oskrbe preseže pričakovanja, saj je možno, da bo zaradi trenda manjših družin in večje udeležbe žensk na trgu dela na voljo manj neformalne oskrbe;

46.   poudarja, da je treba še posebej upoštevati osebe, ki potrebujejo drago ali dolgoročno oskrbo, osebe in skupine s posebnimi težavami pri vključevanju, na primer etnične manjšine in osebe z nizkimi dohodki, oskrbo kroničnih bolnikov in razvijanje javnih zmogljivosti za rehabilitacijo, socialno vključevanje in podporo telesnim in duševnim invalidom ali starejšim, da ne bi ostajali v ustanovah, pač pa bi zanje vzpostavili strukture za samostojno življenje;

47.   opaža, da javno financiranje zdravstvenega varstva prispeva k zaščiti pred finančnim tveganjem, neodvisno od osebnih zdravstvenih tveganj, ter tako podpira enakost in socialno varnost, medtem ko zasebni sistemi plačevanja prispevkov zajemajo omejeno ali nično združevanje tveganj ter plačila običajno povezujejo s tveganjem bolezni in zmožnostjo plačevanja, obenem pa zagotavlja trajnostno financiranje, neodvisno od demografskih sprememb;

48.   priznava pomen javnega financiranja za uresničitev cilja solidarnosti ter znatne razlike med stopnjami javnega in zasebnega financiranja zdravstvene oskrbe v državah članicah; priporoča, da Komisija določi raven in/ali obseg javnega financiranja, ki bo izpolnjeval cilj solidarnosti tako za sistem v celoti kot za posebna storitvena področja;

49.   priznava vse večjo priljubljenost tržno zasnovanih rešitev in privatizacije pri financiranju zdravstvenega varstva kot odgovor na naglo rast stroškov, neučinkovitost in težave s kakovostjo pri varstvu, zlasti v novih državah članicah; priznava vse več dokazov, da je navadno zaradi funkcionalne privatizacije sistemov socialnega in zdravstvenega zavarovanja, pridobitnih razlogov in konkurence med finančnimi posredniki upravljanje sistemov zdravstvenega varstva dražje, njihovi pozitivni učinki v smislu zmanjšanja stroškov, učinkovitosti in kakovosti pa so vprašljivi; zato priporoča, da države članice z enotnim plačilnim sistemom ta sistem ohranijo;

50.   ugotavlja, da je lahko za sisteme zdravstvenega varstva, financirane predvsem prek socialnega zavarovanja na podlagi delovnega razmerja, koristna razširitev osnove prihodkov na tiste prihodke, ki niso povezani z delom;

51.   opozarja, da v smislu svobode opravljanja storitev in pravice zavarovancev v okviru sistema zdravstvenega zavarovanja do izbire zdravnika ali zdravstvene ustanove po lastni izbiri ni dopustno, da države članice nočejo svojim državljanom povrniti stroškov za zdravljenje v tujini, lahko pa določijo (fiksne) individualne zgornje meje za nastale stroške in niso obvezane povrniti stroškov zdravljenja, ki bi ga lahko državljani opravili v svoji državi;

52.   poziva države članice, naj se pri sprejemanju reformnih politik, namenjenih preoblikovanju pravnega okvira, ki je podlaga za njihove nacionalne zdravstvene sisteme, izogibajo izključno finančnemu pristopu;

53.   je globoko prepričan, da mora biti ob razumevanju spremljajočih dejavnikov, ki bi lahko prispevali k uspešni reformi ali jo preprečili, izhodišče za vsako reformo temeljita analiza obstoječega (financiranja) zdravstvenega sistema, s katero bi opredelili šibke točke in problematična področja; pričakuje, da se države članice popolnoma zavedajo precejšnjega vpliva zdravstvenih reform na delovanje, zmogljivost in učinkovitost svojih zdravstvenih sistemov ter tveganj, ki jih nedodelani in neustrezno pripravljeni reformni ukrepi lahko pomenijo za kakovost in razpoložljivost zdravstvenih storitev, zdravje državljanov in posledično njihovo zaposljivost;

54.   poziva države članice, naj preučijo vse funkcije in politike financiranja zdravja, raje kot da se osredotočajo le na sisteme plačevanja prispevkov; je prepričan, da je dviganje ravni prispevkov na podlagi zaposlitve ali dviganje zasebnih prispevkov bolnikov na ceno zdravstvenih storitev zgrešena politika, ki ima lahko katastrofalne posledice, ker nesprejemljivo omejuje dostop državljanov z nizkim dohodkom do vseh zdravstvenih storitev;

55.   prepričan je, da je treba dostop državljanov z nizkimi dohodki do visokokakovostnih zdravstvenih storitev obravnavati kot prednostno nalogo v tesni povezavi z evropskimi vrednotami solidarnosti in enakih pravic ter kot pogoj za uspešno uresničevanje lizbonskih ciljev polne zaposlenosti;

56.   poziva Komisijo, naj upošteva vidike enakih pravic vseh državljanov Evropske unije do visokokakovostnih zdravstvenih sistemov ter naj vključi potrebna zagotovila proti diskriminaciji državljanov, povezani s finančnimi sredstvi, v revizijo protidiskriminacijske zakonodaje Skupnosti ali v vsak nov zakonodajni instrument, ki bi obravnaval vprašanje dostopa do zdravstvenih storitev;

57.   priporoča, da države članice prispevajo k učinkovitosti in pravičnosti v svojih zdravstvenih sistemih z zmanjšanjem števila ustanov, ki predstavljajo tveganje, ali še bolje z oblikovanjem ene same nacionalne ustanove, ki lahko pripomore k strateški usmeritvi in usklajevanju v celotnem zdravstvenem sistemu;

*

* *

58.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Odboru za zaposlovanje, Odboru za socialno zaščito ter vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk.

---

(1)  Zadeva C-262/88, ECJ [1990] I-1889.

(2)  UL C 175 E, 10.7.2008, str. 401.

(3)  UL C 282 E, 6.11.2008, str. 463.

(4)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0066.

(5)  UL C 85, 17.3.1997, str. 186.

(6)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0094.

(7)  UL L 359, 19.12.1986, str. 56.

(8)  UL C 175 E, 10.7.2008, str. 392.

(9)  UL L 235, 23.9.2003, str. 10.

---

22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/44

---

EU in evidence podatkov o letalskih potnikih (PNR)

P6_TA(2008)0561

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2008 o Okvirnem sklepu Sveta o uporabi evidence podatkov o letalskih potnikih (PNR) za namene kazenskega pregona

(2010/C 16 E/08)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju izjave Komisije med pogovori dne 21. oktobra 2008 po vprašanju za ustni odgovor B6-0476/2008 o predlogu Okvirnega sklepa Sveta o uporabi evidence PNR za namene kazenskega pregona (KOM(2007)0654),

—	ob upoštevanju sedanjih razprav v Svetu na ravni ministrov in delovnih skupin o omenjenem predlogu,

—	ob upoštevanju mnenj Agencije za temeljne pravice, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, delovne skupine iz člena 29 in delovne skupine za policijo in pravosodje,

—	ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij (1) o sporazumih o evidenci PNR med EU in ZDA (2), med EU in Kanado (3) in med EU in Avstralijo (4),

—	ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.

ker morajo institucije EU in države članice spoštovati načela varovanja podatkov, kot je poudarjeno v členu 8 Evropske konvencije za varstvo človekovih pravic in temeljnjih svoboščin (Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin), v členih 7 in 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina o temeljnjih pravicah), členu 286 Pogodbe o Evropsku uniji, členu 5 Konvencije Sveta Evrope št. 108 o varstvu posameznikov glede avtomatske obdelave osebnih podatkov (Konvencija št. 108) ter, na sekundarni ravni, v Direktivi 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (5) in osnutek Okvirnega sklepa Sveta o zaščiti osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah,

B.	ker mora vsa nova zakonodaja EU spoštovati načeli sorazmernosti in subsidiarnosti, kot je poudarjeno v členu 5 Pogodbe ES in Protokola 30 Pogodbe,

O postopkovnih vidikih

1.   priznava, da je treba okrepiti sodelovanje pri boju proti terorizmu in resnim kaznivim dejanjem na evropski in mednarodni ravni; potrjuje, da sta zbiranje in predelava podatkov lahko dragoceni orodji za namene kazenskega pregona;

2.   meni, da morajo organi kazenskega pregona imeti na voljo vse, kar potrebujejo za ustrezno izvajanje svojih nalog, tudi dostop do podatkov; vendar poudarja, da je treba potrebo po teh ukrepih, njihov obseg in enotnost pri doseganju ciljev prepričljivo utemeljiti, saj imajo občuten vpliv na osebno življenje državljanov Unije ter poudarja, da je treba vzpostaviti učinkovito varovanje zasebnosti in pravno varnost; meni, da je ta predpogoj nujen za dosego potrebne politične sprejemljivosti ukrepa, za katerega bi državljani lahko menili, da neupravičeno posega v njihovo zasebnost;

3.   obžaluje, da oblika in obrazložitev predloga Komisije še vedno ohranjata pomanjkljivo pravno varnost pri skladnosti s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Listino o temeljnih pravicah, kar tudi postavlja pod vprašaj ustreznost vloge Parlamenta pri zakonodajnem postopku; opozarja, da so isti pomisleki glede pomanjkanja pravne varnosti:

—	izraženi v mnenjih Agencije za temeljne pravice, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov ter delovne skupine iz člena 29 in delovne skupine za policijo in pravosodje;

—	zahtevajo od Sveta, da obsežno pregleda morebitne izide in vplive prihodnjih pobud EU na tem področju, vključi veliko količino dodatnih informacij, tudi zgoraj omenjena mnenja;

4.   meni, da bo pod temi pogoji Parlament podal svoje uradno mnenje v skladu s postopkom posvetovanja po tem, ko bodo vprašanja, ki jih postavlja v svoji resoluciji, ustrezno obravnavana in ko bo na voljo najmanjša potrebna količina informacij;

5.   še naprej izraža močne zadržke glede potrebnosti in dodane vrednosti predloga za ustanovitev EU sistema za evidenco PNR in njenih varoval, ne glede na dosedanje ustne in pisne obrazložitve in pojasnitve Komisije in Sveta; nadalje ugotavlja, da se na mnoga vprašanja, ki so jih je sprožili Parlament, delovna skupina iz člena 29 za policijo in pravosodje, Evropski nadzornik za varstvo podatkov in Agencija za temeljne pravice, ni ustrezno odgovorilo;

6.   se strinja z mnenjem Agencije za temeljne pravice, da sama razpoložljivost komercialnih baz podatkov samodejno ne opravičuje njihove uporabe za namene kazenskega pregona; še več, enaki ali boljši rezultati se lahko z izboljšavo vzajemne pravne pomoči med organi kazenskega pregona;

7.   poziva Svet, naj v primeru, da namerava nadaljevati s preučevanjem besedila Komisije, upošteva priporočila iz te resolucije in ustrezno opraviči pogoje nujne družbene potrebe, kar bi ta nov EU ukrep lahko naredilo za „nujnega“, kot je navedeno včlenu 8 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin; meni, da so to najnujnejši pogoji za uvedbo EU sistema za evidenco PNR; je pripravljen prispevati in sodelovati pri teh dejavnostih na vseh ravneh;

8.   ponovno poziva, da se pojasni odnos med uporabo evidence PNR in drugimi ukrepi, kot so Direktiva Sveta 2004/82/ES z dne 29. aprila 2004 o obveznosti prevoznikov, da sporočajo podatke o potnikih (6), predlagani sistem vstopa in izstopa, elektronski sistem za odobritev potovanj, biometrija v potnih listih in vizumih, sistema SIS in VIS, Uredba (ES) št. 2320/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o določitvi skupnih predpisov na področju varnosti civilnega letalstva (7) ter sistema za varovanje nacionalnih meja; z obžalovanjem ugotavlja, da je izvedba nekaterih navedenih ukrepov občutno odložena, in meni, da bi celostna ocena trenutnega sodelovanja na področju mehanizmov sodelovanja pri varnosti EU in Schengenskega sporazuma ter orodij za zagotavljanje varnosti letalskega prometa in zunanjih meja ter boja proti terorizmu lahko pripomogli k oceni dodane vrednosti predlaganega sistema za evidenco PNR;

9.   opozarja, da pogovori o ustrezni pravni podlagi predloga še vedno potekajo, in ponovno ugotavlja, da v skladu s členom 47 Pogodbe EU morajo zakonodajne ukrepe v okviru sodnega in policijskega sodelovanja spremljati ustrezni spremljevalni ukrepi Skupnosti znotraj prvega stebra, ki se jih sprejme po postopku soodločanja s Parlamentom, zlasti tisti, ki opredeljujejo obseg obveznosti gospodarskih subjektov (8);

10.   opozarja, da je Sodišče Evropskih skupnosti že oporekalo sporazumu o evidenci PNR med EU in ZDA zaradi napačne prave podlage; zato poziva Komisijo, naj natančno preuči, katera pravna podlaga je ustrezna;

11.   meni, da pri morajo nacionalni parlamenti v celoti sodelovati pri postopkih vlaganja nove zakonodaje, saj predlog vpliva tako na državljane kot tudi na pravni red držav članic;

12.   poudarja, da bi morebitna prihodnja zakonodaja, ki bi uvedla EU sistem za evidenco PNR kot nov okvir za politično sodelovanje v EU, morala vsebovati določbe za redne preglede izvajanja, uporabe, učinkovitosti in napak pri varnosti; meni, da je treba nacionalne parlamente, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, delovno skupino iz člena 29 za policijo in pravosodje in Agencijo za temeljne pravice povabiti, da sodelujejo pri reviziji in ocenjevanju; zato meni, da bi morala nova zakonodaja imeti klavzulo o časovni omejitvi veljavnosti;

13.   v zvezi s tem poudarja, da nosi vsaka država članica začetno odgovornost za zbiranje podatkov za evidenco PNR in njihovo varnost; poudarja, da je varovanje obvezno, ko se ti podatki posredujejo, izmenjujejo ali prenašajo v ali med državami članicami; zato meni, da mora biti dostop do podatkov iz evidence PNR, ki jih izmenjujejo države članice, strogo omejen zgolj na organe, ki sodelujejo v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu; meni, da se lahko drugim agencijam za kazenski pregon sodno odobri dostop do teh podatkov;

Subsidiarnost

14.   z zaskrbljenostjo ugotavlja, da potreba po ukrepanju Skupnosti še ni bila dovolj jasno izražena; v zvezi s tem oporeka zahtevi Komisije, da se za začetni cilj postavi usklajevanje nacionalnih shem, ker le malo držav članic ima sistem za uporabo podatkov iz evidence PNR za organe kazenskega pregona in za druge namena, ali načrt zanj; zato meni, da predlog Komisije ne bi dosegel uskladitve nacionalnih sistemov (saj ne obstajajo), ampak bi zgolj ustvaril obveznost za vse države članice, da tak sistem ustvarijo;

15.   ugotavlja, da Komisija predlaga decentraliziran sistem, kar pomeni, da je evropska dodana vrednost še manj jasna;

Sorazmernost

16.   opozarja, da člen 8 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in člen 52 Listine o temeljnih pravicah zahtevata, da se tako velik poseg v varnost varovanja osebnih podatkov zakonsko opravičen z družbeno nujo, zakonsko podprt in sorazmeren z želenim ciljem, ki mora biti nujen in resničen za demokratično družbo; v zvezi s tem obžaluje dejstvo, da cilj tega poudarjenega policijskega sodelovanja ni omejen na področja boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu;

17.   izraža zaskrbljenost, da bo predlog v resnici dal organom kazenskega pregona dostop do vseh podatkov brez naloga; poudarja, da Komisija ni prikazala potrebe po novih pooblastilih organov kazenskega pregona, niti da se tega cilja ne da doseči z manj daljnosežnimi ukrepi; kritizira dejstvo, da ni podatkov o tem, kako trenutno obstoječa pooblastila organov kazenskega pregona ne zagotavljajo potrebnega ter kje in kdaj so ti imeli organi dokazano premajhne pristojnosti za doseganje omenjenega cilja; zahteva, da se spodaj našteti obstoječi ukrepi še enkrat pregledajo pred začetkom razvoja EU sistema o evidenci PNR;

18.   ugotavlja, da je Komisija izjavila, da je „EU lahko ocenila vrednost podatkov iz evidence PNR in dosegla njihove zmogljivosti v namen kazenskega pregona“, a poudarja, da še vedno ne obstajajo dokazi za to izjavo, saj:

—	so vse informacije, ki so bile doslej pridobljene v ZDA nepotrjene in ZDA nikoli niso dokončno dokazale, da je obširna in redna uporaba podatkov iz evidence PNR nujna za boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu,

—	je bila opravljena samo ena skupna revizija sporazuma med EU in ZDA, ki je ocenila samo izvajanje, ne pa tudi rezultatov;

—

predhodni zaključki sistema Združenega kraljestva za uporabo podatkov iz evidence PNR se nanašajo na druge cilje kazenskega pregona, ne boja proti terorizmu, se pravi na cilje, ki ne sodijo na področje uporabe Komisijskega predloga, in na uporabo podatkov iz evidence PNR v posamičnih primerih v okviru tekočih preiskav, na podlagi sodnega naloga in z ustreznimi razlogi; zaenkrat pa ne dokazujejo uporabnosti množičnega zbiranja in uporabe teh podatkov za boj proti terorizmu;

Omejitev namena

19.   poudarja, da načelo omejitve namena predstavlja eno izmed osnovnih načel o varstvu podatkov; zlasti poudarja, da Konvencija št. 108 določa, da se osebni podatki „shranijo za določene in zakonite namene in ne uporabijo na način, ki ni združljiv s temi nameni“ (člen 5(b)); ugotavlja tudi, da so izjeme od tega načela dopustne le, kadar so predpisane z zakonom in predstavljajo potreben ukrep v demokratični družbi, med drugim v interesu „zatiranja kriminala“ (člen 9); poudarja, da je iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice jasno, da morajo biti izjeme sorazmerne, natančne in predvidljive, v skladu z drugim odstavkom 8. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

20.   obžaluje, da ne obstaja natančna omejitev glede na cilj, kar je osnovno varovalo pri izvajanju omejitvenih ukrepov, in meni, da je tovrstno varovanje še pomembnejše pri tajnih nadzornih ukrepih, saj je tveganje samovoljnih dejanj v teh razmerah večje; meni, da je treba nenatančno določene omenjene cilje in opredelitve natančno opredeliti, da bi se izognili pravnemu izpodbijanju EU sistema o evidenci PNR;

21.   ponovno poudarja, da bi lahko bili podatki iz EU sistema o evidenci podatkov o letalskih potnikih zelo uporabni kot dodatni dokazi v posameznih preiskavah o znanih terorističnih osumljencih in njihovih sodelavcih; vendar poudarja, da ni dokazov, da bi bili podatki iz evidence PNR uporabni za množične samodejne raziskave in analize na osnovi meril ali vzorcev tveganja (to je profiliranje ali pridobivanje podatkov) pri iskanju morebitnih teroristov (9);

22.   nadalje poudarja, da EU določbe o varovanju podatkov omejujejo profiliranje na temelju osebnih podatkov (člen 8 Listine o temeljnih pravicah in Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin); zato se strinja z mnenjem Agencije za temeljne pravice, da se profiliranje, ki temelji na podatkih iz evidence PNR, opravlja samo na podlagi obveščevalnih podatkov in da temelji na posameznih primerih in objektivnih merilih;

23.   ponovno izraža zaskrbljenost glede ukrepov, ki predvidevajo nediskriminatorno uporabo podatkov iz evidence PNR za profiliranje in opredelitev dejavnikov tveganja; opozarja, da je treba vsako profiliranje na osnovi etničnega porekla, državljanstva, vere, spolne usmerjenosti, spola, starosti ali zdravstvenega stanja izrecno prepovedati kot neskladno s prepovedjo vse diskriminacije v Pogodbah in Listini o temeljnih pravicah;

24.   opozarja, da morata Komisija in Svet v primeru vseh širitev ciljev predloga natančno razjasniti razlog za uporabo podatkov iz evidence PNR in zakaj obstoječi organi kazenskega pregona ne zadostujejo; meni, da je treba ustvariti zakonodajne temelje za vsak cilj posebej;

Varstvo osebnih podatkov

25.   poudarja, da je absolutni predpogoj za kakršni koli EU sistem za evidenco PNR sprejetje ustreznega okvira za varstvo podatkov v tretjem stebru, pa tudi posebnih pravil za prenos in uporabo podatkvo iz tega sistema, za katere ne velja evropski okvir varstva podatkov za prvi in tretji steber; poudarja, da je treba pojasniti, kateri predpisi o varstvu podatkov bi veljali za enote za informacije o potnikih, in zagotoviti sledljivost za vse dostope, prenašanje in uporabo podatkov iz evidence PNR;

26.   poudarja, da se lahko občutljivi podatki uporabijo le pri redni preiskavi ali kazenskem pregonu na podlagi sodnega naloga in za vsak primer posebej; se zaveda zaskrbljenosti letalskih prevoznikov, da občutljivih podatkov ne bo mogoče ločiti od splošnih informacij; zato poziva k opredelitvi strogih pogojev za obdelavo teh podatkov v enotah za informacije o potnikih, kakor je v svojem mnenju zapisala Agencija za temeljne pravice;

Podrobnosti izvedbe

27.   glede dolžine hranjenja podatkov poudarja, da Komisija ni zadovoljivo utemeljila predlaganega obdobja hrambe; meni pa, da bi morali za oblikovanje kazalnikov tveganja in vzpostavljanje potovalnih in vedenjskih vzorcev zadostovati anonimni podatki; meni tudi, da če se področje uporabe sistema za evidenco PNR razširi, je treba obdobja hrambe utemeljiti za vsak cilj posebej;

28.   ponovno poudarja, da bi morali podatke prenašati zgolj z metodo PUSH in da tretje države ne bi smele imeti neposrednega dostopa do evidence PNR v EU sistemih za rezervacije;

29.   pozdravlja, da je glede dostopa do podatkov iz evidence PNR v predlogu zapisano, da morajo biti vsi subjekti z dostopom do teh podatkov navedeni na podrobnem seznamu;

30.   poudarja, da se glede prenosov v tretje države podatki ne smejo posredovati v tretje države, razen če zadevne tretje države (v skladu s Konvencijo št. 108) ne zagotovijo ustrezne ravni varstva (kot je opredeljeno v Direktivi 95/46/ES in pravnih instrumentih za ustanovitev Europola in Eurojusta) ali ustreznih varoval, in da se lahko ti prenosi izvedejo samo za vsak primer posebej;

31.   ponovno poudarja, da morajo biti potniki celovito in na dostopen način obveščeni o podrobnostih tega sistema in o svojih pravicah ter da so za zagotovitev teh informacij odgovorni organi držav članic; predlaga, naj se za to uporabi zgled informacij o zavrnitvi vkrcanja na letališčih; meni, da je bistveno, da se za potnike opredeli pravica do dostopa, popravka in pritožbe;

32.   poziva, naj se opredelijo natančna in usklajena pravila za zaščito podatkov iz evidenc PNR, tako glede IT rešitev kot glede pravil o pooblastilih in dostopanju;

Posledice za prevoznike

33.   ugotavlja, da letalski prevozniki zbirajo podatke o letalskih potnikih za komercialne namene, ki pa se ne zbirajo sistematično in ne zajemajo vseh področij evidence PNR; vztraja, da se od letalskih družb ne bi smelo zahtevati, da zbirajo dodatne podatke poleg tistih, ki jih že zbirajo za svoje komercialne namene; meni, da letalski prevozniki ne bi smeli biti odgovorni za preverjanje, ali so evidence popolne in točne, niti ne bi smelo biti sankcij za nepopolne ali nepravilne podatke; poziva, naj se jasno ovrednotijo stroški, povezani z vzpostavljanjem EU PNR sitema; meni, da bi morale dodatne stroške kriti tisti, ki so jih zahtevali;

Posredniki/enote za informacije o potnikih

34.   poziva k jasni opredelitvi vloge in pristojnosti enot za informacije o potnikih, zlasti glede preglednosti in demokratične odgovornosti, zato da bi postavili ustrezna pravila za varstvo podatkov; poziva, naj se vloga teh enot omeji na prenos podatkov pristojnim organom, zato da se zagotovi, da bodo ocene tveganja izvajali zgolj pristojni organi in zgolj v okviru preiskave; prosi za pojasnitev, katero pravo bo veljalo za ocene tveganja, ki jih bodo izvajale te enote, in za odgovornost organov za varstvo podatkov, kadar bodo države članice sodelovale in vzpostavile skupne enote za informacije o potnikih;

*

* *

35.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji vladam in parlamentom držav članic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, Agenciji za temeljne pravice ter delovni skupini iz člena 29 in delovni skupini za policijo in pravosodje.

---

(1)  UL C 61 E, 10.3.2004, str. 381; UL C 81 E, 31.3.2004, str. 105; UL C 103 E, 29.4.2004, str. 665; UL C 157 E, 6.7.2006, str. 464; UL C 305 E, 14.12.2006, str. 250; UL C 287 E, 29.11.2007, str. 349; UL C 175 E, 10.7.2008, str. 564; Sprejeta besedila, 22.10.2008, P6_TA(2008)0512.

(2)  UL L 204, 4.8.2007, str. 18.

(3)  UL L 82, 21.3.2006, str. 15.

(4)  UL L 213, 8.8.2008, str. 49.

(5)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(6)  UL L 261, 6.8.2004, str. 24.

(7)  UL L 355, 30.12.2002, str. 1.

(8)  Glej zlasti mnenje pravne službe Sveta na to temo in sklepne predloge generalnega pravobranilca z dne 14. oktobra 2008 v primeru C-301/06, Irska proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije, glede Direktive 2006/24/ES o hrambi podatkov.

(9)  Poročilo CRS za ameriški kongres „Pridobivanje podatkov in državna varnost: Pregled“ — avtor: Jeffrey Seifert; „Učinkovit boj proti terorizmu in omejena vloga prediaktivnega pridobivanja podatkov“ — CATO Institute; „Varovanje zasebnosti posameznikov v boju proti terorizmu: ocena okvirnega programa“; „Brez sanjske vozovnice do varnosti“ — avtor Frank Kuipers, Clingendael Institute, Avgust 2008.

---

22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/49

---

Finančna pomoč za plačilne bilance držav članic

P6_TA(2008)0562

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2008 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic

(2010/C 16 E/09)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije z dne 31. oktobra 2008 za Uredbo Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 332/2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (KOM(2008)0717),

—	ob upoštevanju predloga Komisije z 31. oktobra 2008 za Odločbo Sveta o zagotavljanju vzajemne pomoči Madžarski in predloga Odločbe Sveta o zagotavljanju srednjeročne pomoči EU za Madžarsko (KOM(2008)0716),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 332/2002 z 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (1) in resolucije Parlamenta z dne 6. septembra 2001 o srednjeročni finančni pomoči za plačilne bilance držav članic (2),

—	ob upoštevanju členov 100 in 119 Pogodbe ES,

—	ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

A.	ker Komisija priporoča dodelitev srednjeročne finančne pomoči Madžarski v višini do 6 500 000 000 EUR na podlagi člena 119 Pogodbe, v povezavi z dogovorom z Mednarodnim denarnim skladom,

B.	ker je bolj zaželen celovit pristop k srednjeročni finančni pomoči za države članice,

C.	ker bi bilo treba upoštevati vpliv sedanje globalne finančne in gospodarske krize,

D.	ker gospodarstva držav članic, ki so nedavno pristopile k Evropski uniji, nimajo koristi od prednosti, ki jih ponuja lastna rezervna valuta,

E.	ker so bile valute teh držav članic nedavno predmet silovitih špekulativnih dejavnosti in ker je razlog za velikost sedanjih zunanjih neravnovesij zlasti velik porast nevladnih kreditov,

F.	ker mora politika obravnavati posebne probleme gospodarstev teh držav članic v luči svetovne finančne krize in širjenja recesije v Evropi,

G.	ker je morda manevrski prostor, ki ga za spopad z velikim zunanjim neravnovesjem in za preprečevanje finančne nestabilnosti dovoljuje proračunska politika, dokaj omejen glede na gospodarsko recesijo, ki se širi po Evropski uniji,

1.   meni, da je treba države članice, ki niso v euroobmočju, spodbuditi, da pred iskanjem pomoči na mednarodni ravni možno srednjeročno finančno pomoč pri primanjkljaju v plačilni bilanci poiščejo znotraj Skupnosti;

2.   meni, da so sedanje razmere še en dokaz za pomembnost eura pri varovanju držav članic v euroobmočju in poziva države članice, ki niso v tem območju, naj se mu pridružijo takoj, ko bodo izpolnjevale maastrichtska merila;

3.   poziva Komisijo, naj podrobno analizira, kako je na madžarsko plačilno bilanco vplivalo vedenje posameznih bank, ki so prenesle svoja sredstva z Madžarske po sprejetju načrtov za reševanje v drugih državah članicah;

4.   poziva Komisijo, naj natančno preuči špekulativne dejavnosti (kratkoročno prodajo) na valute držav članic, ki so pristopile nedavno, in kaj je mogoče storiti, da se prepreči izrazit upad zaupanja v njihove valute in lokalni bančni sistem;

5.   poziva Komisijo, naj rezultate teh analiz sporoči skupini de Larosière in pristojnemu odboru Parlamenta;

6.   priznava, da je treba znatno povečati zgornjo mejo za neporavnane zneske iz posojil, ki se odobrijo državam članicam, določeno v Uredbi (ES) št. 332/2002, saj je od njenega sprejetja število držav članic zunaj euroobmočja znatno naraslo; poudarja, da bi to povečanje prav tako izboljšalo prožnost Skupnosti pri odzivanju na nove zahteve za srednjeročno finančno pomoč, na primer zaradi sedanje svetovne finančne krize;

7.   ugotavlja, da takšno povečanje zgornje meje za posojila ne bi vplivalo na proračun, saj bi posojila vzela Komisija na finančnih trgih, države članice upravičenke pa bi jih morale povrniti; poudarja, da bi samo v primeru, če bi država članica ustavila plačilo dolga, to imelo posledice za proračun;

8.   opozarja, da se pred sedanjimi finančnimi težavami Madžarske Uredba (ES) št. 332/2002 od sprejetja leta 2002 še ni uporabila, njena predhodnica Uredba (EGS) št. 1969/88 (3) o izvajanju mehanizma iz člena 119 Pogodbe pa je bila uporabljena dvakrat, enkrat za Grčijo leta 1991 in enkrat za Italijo leta 1993, tako Grčija kot Italija pa sta v celoti spoštovali svoje obveznosti do Komisije;

9.   spominja, da je Parlament pozval, naj Svet vsaki dve leti na podlagi poročila Komisije, po posvetovanju s Parlamentom in po predložitvi mnenja Ekonomsko-finančnega odbora pregleda, ali ustanovljeni aranžma zadovoljuje potrebe, zaradi katerih je bil ustanovljen; sprašuje, ali so bila ta poročila pripravljena od sprejetja Uredbe (ES) št. 332/2002;

10.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki, euroskupini in vladam držav članic.

---

(1)  UL L 53, 23.2.2002, str. 1.

(2)  UL C 72 E, 21.3.2002, str. 312.

(3)  UL L 178, 8.7.1988, str. 1.

---

22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/51

---

Odziv Evropske unije na poslabšanje razmer na vzhodu Demokratične republike Kongo

P6_TA(2008)0563

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2008 o odzivu EU na poslabšanje razmer v vzhodnem delu Demokratične republike Kongo

(2010/C 16 E/10)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta Evropske unije o razmerah v Demokratični republiki Kongo(Kongo) z dne 11. novembra 2008,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2008 z naslovom „Demokratična republika Kongo: spopadi na območju vzhodne meje Demokratične republike Kongo“ (1),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. februarja 2008 o Severnem Kivuju (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2008 o razmerah v Demokratični republiki Kongo ter o posilstvu kot vojnem zločinu (3) in svojih prejšnjih resolucij o kršenju človekovih pravic v Kongu,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2007 o odzivu Evropske unije na občutljive razmere v državah v razvoju (4),

—	ob upoštevanju resolucije skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 22. novembra 2007 o razmerah v Demokratični republiki Kongo, zlasti na vzhodu države, in njihovem vplivu na vso regijo,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. oktobra 2007 z naslovom „Korak k odzivu EU na primere ranljivosti — zavzemanje za trajnostni razvoj, stabilnost in mir v težkih razmerah“ (KOM(2007)0643) in priloženega delovnega dokumenta služb Komisije (SEK(2007)1417),

—	ob upoštevanju Resolucije 60/1 generalne skupščine Združenih narodov z dne 24. oktobra 2005 o sklepih svetovnega vrha iz leta 2005, zlasti njenih odstavkov 138–140 o odgovornosti za zaščito prebivalstva,

—	ob upoštevanju sklepov vrha Južnoafriške skupnosti za razvoj, ki je izrazila pripravljenost, da, če bo potrebno, v Severni Kivu pošlje pripadnike mirovnih sil,

—	ob upoštevanju Izjave Sveta glede razmer v vzhodnem delu Demokratične republike Kongo z dne 10. oktobra 2008,

—	ob upoštevanju poročila misije svojega Odbora za razvoj v Severnem Kivuju leta 2008,

—	ob upoštevanju evropskega soglasja o humanitarni pomoči, ki je bilo podpisano dne 18. decembra 2007,

—	ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.

ker se boji med kongovsko vojsko, milico Mai Mai, uporniškimi četami(Nacionalni kongres ljudsko obrambo) odstavljenega generala Laurenta Nkunde, borci Demokratičnih sil za osvoboditev Ruande in borci Gospodove odporniške vojske Ugande zaostrujejo in še vedno povzročajo izjemno stisko za civilno prebivalstvo Severnega Kivuja,

B.

ker je misija pod vodstvom nekdanjega nigerijskega predsednika Oluseguna Obasanja, odposlanca Organizacije združenih narodov, v nedeljo 16. novembra 2008 dosegla dogovor z vodjem upornikov Laurentom Nkundo, da se oblikuje tristranski odbor za spoštovanje premirja med vojsko in uporniki, in ker ta misija nujno potrebuje podporo partnerskih sil zadevnih držav, da se določi rešitev,

C.

ker potekajo intenzivna mednarodna diplomatska prizadevanja, v katera so vključeni regionalni in evropski posredniki, njihov cilj pa je preprečiti, da bi se spopadi v Severnem Kivuju stopnjevali in bi se ponovila obsežnejša vojna v DR Kongo med leti 1998 in 2003, v kateri je bilo udeleženih šest sosednjih držav; ker je bil dne 7. novembra 2008 v Nairobiju organiziran regionalni vrh o krizi v vzhodnem delu države,

D.	ker je bilo od začetka nasilja ubitih in razseljenih na milijone ljudi in ker je bilo — odkar je general Laurent Nkunda avgusta ponovno sprožil spopade Kongu, ki so povzročili humanitarno katastrofo v vzhodnem delu Konga — po ocenah razseljenih 250 000 oseb,

E.

ker kljub svojemu mandatu v skladu s poglavjem VII Listine Združenih narodov, ki jo pooblašča, da uporabi vsa potreba sredstva, da bi preprečila vse poskuse uporabe sile in zaščitila civilno prebivalstvo, misija Združenih narodov za Demokratično republiko Kongo(MONUC): — ni imela potrebnih sredstev, da zaščiti civiliste odkar so se ponovno začeli spopadi v vzhodnem delu Demokratične republike Kongo ter razoroži in prisilno vrne hutujske borce iz Ruande, ki se nahajajo v Kongu; — je bila prisiljena, da čaka na pristanek Indije in Pakistana, da bi v boj poslali indijske in pakistanske vojake, kar ni v skladu z določbami mandata, zaradi česar je bila napotena; — ni posredovala, da bi zaustavila pokol več kot 200 ljudi dne 5. novembra 2008 v kraju Kiwandja, kljub temu, da se tam nahaja ena njenih vojaških baz,

F.	ker je varnostni svet Združenih narodov o razmerah na vzhodu DR Kongo še enkrat razpravljal dne 11. novembra 2008, vendar se ni sporazumel o okrepitvi misije Združenih narodov v Demokratični republiki Kongo (MONUC) z dodatnimi 3 000 vojaki, kot je ta misija zahtevala,

G.	ker je v Severni Kivu napotenih samo 6 000 od 17 000 vojakov MONUC,

H.	ker so države članice Varnostnega sveta Združenih narodov, vključno z Belgijo, Francijo, Italijo in Združenim kraljestvom, vedno odklonile dodatna sredstva za MONUC, da bi ta izpolnila svoje naloge, ker Svet Evropske unije poziva k tesnejšemu sodelovanju med EU, njenimi državami članicami in MONUC,

I.	ker je bil na pobudo evropskega komisarja Louisa Michela v Nairobiju regionalni vrh, na katerem sta se predsednik DRK Joseph Kabila in ruandski predsednik Paul Kagame dogovorila, da bosta nemudoma uveljavila vse pretekle Sporazume, da bi tako zagotovila mir in trajnostno politično stabilnost,

J.	ker po srečanju v vzhodnem delu Konga ni prišlo do takojšnje prekinitve spopadov, nasilni spopadi med udeleženci v konfliktu pa so se nadaljevali, kar je hudo prizadelo civilno prebivalstvo,

K.	ker je MONUC jasno ugotovila, da borci Laurenta Nkunde dobivajo podporo iz Ruande in ker je Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon pozval afriške voditelje, naj prevzamejo svojo zgodovinsko odgovornost v tem kritičnem trenutku za to regijo, Afriko in svet,

L.

ker humanitarne organizacije sedaj skrbijo za 200 000 beguncev v taboriščih okoli mesta Goma, ocenjujejo pa, da se je do milijon civilistov razkropilo po goščavju, da bi ubežali nasilju, ker se razmere v begunskih taboriščih slabšajo iz dneva v dan in ker je Visoki komisar OZN za begunce zaskrbljen zaradi možnosti militarizacije begunskih taborišč,

M.	ker se je novačenje otrok vojakov v vzhodnem delu Konga z zaostritvijo konflikta občutno povečalo,

N.	ker so očitno kongovske čete in borci Demokratičnih sil za osvoboditev Ruande vpletene v izkoriščanje in prodajo mineralov v vzhodnem delu Konga,

O.	ker so kongovski parlamentarci pripravili načrt za končanje krize v vzhodnem delu države, v katerem so pozvali k splošni mobilizaciji za vojaški, politični in diplomatski dialog med stranmi, vpletenimi v konflikt,

P.

ker sta francoski minister za zunanje zadeve Bernard Kouchner in minister za zunanje zadeve Združenega kraljestva David Miliband predlagala okrepitev misije Združenih narodov za Demokratično republiko Kongo, namesto da bi poslali evropske sile v Severi Kivu, obenem pa sta potrdila, da ta možnost ni izključena, če se bo pojavila potreba po tem,

Q.	ker so epidemije v Severnem Kivuju vse hujše in se kolera, ošpice in oslovski kašelj nezadržno širijo zaradi množičnih premikov prebivalstva in njihove nastanitve v neprimernih razmerah,

1.   je zelo zaskrbljen zaradi vse večjega števila spopadov v Severnem Kivuju ter posledic tega za prebivalstvo zahodnega dela Konga in cele regije, zlasti humanitarnih posledic zaradi nedavne ofenzive Nacionalnega kongresa za ljudsko obrambo, zaradi česar je bilo v Severnem Kivuju razseljenih in ubitih veliko ljudi;

2.   izraža veliko ogorčenost zaradi pokolov, zločinov proti človečnosti in spolnega nasilja nad ženskami in deklicami v vzhodnih provincah Konga ter poziva vse ustrezne nacionalne in mednarodne organe, naj storilce privedejo pred sodišče; poziva varnostni svet Združenih narodov, naj nujno sprejme vse ukrepe, ki bi dejansko lahko preprečili nadaljnje napade na civilno prebivalstvo v vzhodnih provincah Konga;

3.   pozdravlja odločitev Komisije in držav članic, da povečajo humanitarno pomoč civilnemu prebivalstvu, ki ga je prizadela ta kriza; poudarja, da imajo različne humanitarne organizacije zaradi varnostnih razmer v Severnem Kivuju težave pri nudenju humanitarne pomoči; poziva vse zadevne strani, da zagotovijo dostop do ranljivega prebivalstva in varnost humanitarnim delavcem, da se tako zaščiti humanitarni prostor; opozarja, da je nujno, da se vojaška sredstva in sile uporabljajo samo v zelo omejenih primerih in kot zadnja rešitev za podporo operacijam humanitarne pomoči;

4.   ponovno poudarja svoje prepričanje, da sta procesa iz Amanija in Nairobija še vedno ustrezna okvira za dolgoročno stabilizacijo razmer v vzhodnem delu Konga;

5.   poziva Laurenta Nkunda, naj spoštuje lastno izjavo, v kateri je po pogovorih s posebnim odposlancem generalnega sekretarja Združenih narodov, nekdanjim predsednikom republike Nigerije Olusegunom Obasanjom, podprl mirovni proces za vzhodni del Konga; v zvezi s tem poziva Nacionalni kongres za ljudsko obrambo, naj se nemudoma ponovno pridruži mirovnemu procesu iz Amanija; ponovno izraža podporo kongovskim oblastem pri iskanju politične rešitve za krizo; pozdravlja načrt, ki so ga predložili kongovski parlamentarci, v katerem so pozvali k splošni mobilizaciji za vojaški, politični in diplomatski dialog;

6.   meni, da bi bilo treba sklicati mednarodno konferenco o Velikih jezerih, da bi našli trajno politično rešitev spora in pospešili dobro regionalno gospodarsko povezovanje, ki bo koristilo vsem državam regije;

7.   poudarja potrebo po nadaljnjih prizadevanjih za prekinitev dejavnosti tujih oboroženih skupin v vzhodnem delu Konga, zlasti Demokratičnih sil za osvoboditev Ruande; poziva vlado Konga in vlade drugih držav v regiji, naj v ta namen sprejmejo ustrezne ukrepe; pozdravlja Sporazum Kongom in Ruando, ki sta ga napovedala zunanja ministra obeh držav in na podlagi katerega bo lahko Ruanda napotila svoje obveščevalne službe v Kongo, kjer bodo sodelovale s kongovsko vojsko za odpravo prisotnosti Demokratičnih sil za osvoboditev Ruande v tej regiji;

8.   poziva Afriško unijo, Varnostni svet Združenih narodov in ključne mednarodne akterje, vključno z EU, ZDA in Kitajsko, naj povečajo pritisk na vse strani, da bodo dosegle napredek mirovnega procesa, rešitev problema glede nadzora mineralnih virov ter uresničitev širšega mirovnega sporazuma in ne zgolj prekinitve ognja; te akterje pa tudi poziva, naj pritiskajo na Ruando in Ugando, da se bosta zavezali k zaustavitvi svobodnega gibanja in delovanja Nkundovih upornikov na njunem ozemlju;

9.   poziva vse vključene strani, naj ponovno vzpostavijo načela pravne države in se borijo zoper nekaznovanost, zlasti v zvezi z množičnim posiljevanjem žensk in deklet ter novačenjem otrok vojakov;

10.   poziva kongovsko vlado, naj z Ruando in MONUC oblikuje načrt za osamitev in prijetje voditeljev genocida v Demokratičnih silah za osvoboditev Ruande ter naj ponudi ponovno naselitev v Kongu ali reintegracijo v Ruandi tistim, ki nisi bili vpleteni v genocid in so se pripravljeni demobilizirati;

11.   poziva kongovske oblasti, naj nemudoma zaustavijo ropanje in nasilje, ki ga izvajajo vladni vojaki, čemur je priča Urad OZN za usklajevanje humanitarnih zadev;

12.   poziva države članice EU, naj izvajajo priporočilo skupine strokovnjakov ZN o nezakonitem izkoriščanju naravnih virov Kongu, vključno s kaznovanjem oseb in družb, katerim je bilo dokazano sodelovanje pri plenjenju, da bi prispevali k stabilizaciji države;

13.   poudarja, da je nezakonito izkoriščanje naravnih virov v vzhodnem delu Konga vir financiranja za skupine upornikov in zato nestabilnosti v tej regiji; ponovno poudarja, kako pomembno se je boriti proti takemu nezakonitemu izkoriščanju s strani uporniških skupin in vlad v tej regiji; v zvezi s tem poziva kongovske oblasti, da v sodelovanju z MONUC, naj uničijo temelje gospodarske dejavnosti skupin upornikov, tako da jim preprečijo dostop do zalog mineralov (zlasti diamantov, koltana in zlata) ter trgovinskih mrež;

14.   poziva Svet in Komisijo, naj vztrajata pri pogovorih z vladami Konga in njenih sosednjih držav o izvajanju učinkovitih sistemov sledljivosti in dokazil o poreklu naravnih virov, in sicer zlata, kasiterita (kositrna ruda), koltana, kobalta, diamantov, piroklora in lesa, kar bi moralo vključevati sprejetje namestitve opazovalcev misije ZN na njihovem ozemlju za spremljanje uvoza naravnih virov iz Konga ter za zagotavljanje varstva teh opazovalcev misije ZN;

15.   ponovno poziva učinkovito vzpostavitev mehanizmov nadzora, kot je postopek Kimberley za certifikacijo izvora naravnih virov, ki se iz Konga uvažajo v EU;

16.   poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da evropska podjetja ne bodo trgovala in poslovala s proizvodi iz mineralov, katerih pridobivanje bi lahko koristilo oboroženim silam v Kongu, niti jih uvažala, ter da bo moral vsak, ki bi nadaljeval tako prakso, prevzeti odgovornost za svoja dejanja;

17.   poziva Svet in Komisijo, naj si na vso moč prizadevata za politično rešitev, ker se bo samo tako lahko konflikti v Kongu končali; v zvezi s tem pozdravlja pobudo komisarja Michela za organizacijo srečanja me predsednikom Konga ter predsednikoma republike Ruande in Nairobija; poziva Komisijo, naj si skupaj z kongovskimi oblastmi prizadeva za izvajanje sporazuma za vrnitev borcev Demokratičnih sil za osvoboditev Ruande v Ruando; poziva oblasti DR Kongo in Ruandske republike, naj okrepijo sodelovanje pri izvajanju zavez iz Nairobija ter naj dajo prednost dialogu in posvetovanju, da bi dosegli trajen mir v vzhodnem delu Konga in stabilnost v tej regiji;

18.   poziva k ničti strpnosti do spolnega nasilja zoper ženske in deklice, ki se uporablja kot vojno orožje, in zahteva stroge kazenske sankcije za storilce teh zločinov; poudarja, da je treba v konfliktnih razmerah in v begunskih taboriščih zagotoviti dostop do zdravstvenih storitev, zlasti zaradi nedavnih izbruhov kolere, oslovskega kašlja in ošpic;

19.   ponovno izraža podporo misiji MONUC v dramatičnih razmerah, v katerih je kljub šibkim točkam njena prisotnost nujna, in zahteva, da se uporabijo vsa razpoložljiva sredstva, da se misiji omogoči popolno izvajanje njenega mandata in da se njeno orožje uporabi za zaščito ogroženih oseb; v zvezi s tem poziva Komisijo, Svet ter zlasti Belgijo, Francijo, Italijo in Združeno kraljestvo, naj prevzamejo vodilno vlogo pri zagotavljanju, da bosta varnostni svet Združenih narodov in oddelek za mirovne operacije Združenih narodov podpirala misijo MONUC s povečanjem izvedbenih zmogljivosti te misije v smislu ustrezne opreme in človeških virov;

20.   poziva Svet, naj spodbudi varnostni svet OZN, da bo misiji MONUC zagotovil mandat in sredstva za spoprijemanje z izkoriščanjem mineralov s strani oboroženih skupin, vključno s spremljanjem in nadziranjem ključnih mejnih točk, pristajalnih stez, izbranih rudarskih območij in dobavnih poti;

21.   vztraja, da bi moral biti v primeru, če se napotijo dodatne vojaške sile, njihov mandat osredotočen na zaščito civilistov, obenem pa bi moral podpreti spoštovanje morebitnih novih mirovnih sporazumov ter k njim prispevati;

22.   poziva, naj Svet in Komisija skupaj z kongovsko vlado, Združenimi narodi in drugimi pomembnimi donatorji pripravi nov načrt za obsežno razorožitev, demobilizacijo in reintegracijo v Kongu na podlagi koncepta EU za podporo razorožitve, demobilizacije in reintegracije ter ambiciozno strategijo za reformo varnostnega sektorja v državi na podlagi političnega okvirja EU za reformo varnostnega sektorja, oba pa naj ustrezno financirata Komisija in skupna zunanja in varnostna politika;

23.   poziva kongovsko vlado, naj naredi vse, kar je v njeni moči, da izsledi odgovorne za vojne zločine v regiji ter jih privede pred sodišče;

24.   poziva Svet in Komisijo, naj nemudoma začneta izvajati obsežne programe zagotavljanja humanitarne in zdravniške pomoči civilnemu prebivalstvu v vzhodnemu delu Konga ter programe za njihovo reintegracijo, s posebnim poudarkom na pomoči ženskam in deklicam, ki so bile žrtve spolnega nasilja, da bi zadovoljili takojšnje potrebe prebivalstva in predvideli obnovo regije, ki bo potrebna; ugotavlja ključno vlogo žensk pri obnovi razseljenih skupnosti;

25.   z zanimanjem opaža imenovanje skupine posrednikov, vključno z nekdanjim predsednikom republike Nigerije, Olusegunom Obasanjom in nekdanjim predsednikom Združene republike Tanzanije Benjaminom Mkapo; poziva Svet, naj si skupaj z mednarodno konferenco o regiji Velikih jezer in Afriško unijo prizadeva za stabilizacijo razmer v vzhodnem delu Demokratične republike Kongo;

26.   poziva Svet in Komisijo, naj se skupaj z mednarodnimi in regionalnimi posredniki spoprime z gospodarskimi agendami vojskujočih se strani, zlasti v okviru sedanjih prizadevanj za posredovanje;

27.   poziva Svet in Komisijo, naj pozorno spremljata humanitarne in varnostne razmere v vzhodnem delu Konga, da bi se glede na okoliščine poglobili različni možni ukrepi;

28.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, predsedujočemu Komisiji Afriške unije, predsedniku Vseafriškega parlamenta, vladi in parlamentom Demokratične republike Kongo in drugim državam članicam Južnoafriške razvojne skupnosti.

---

(1)  Sprejeta besedila P6_TA(2008)0526.

(2)  Sprejeta besedila P6_TA(2008)0072.

(3)  Sprejeta besedila P6_TA(2008)0022.

(4)  UL C 282 E, 6.11.2008, str. 460.

---

22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/57

---

Evropska vesoljska politika

P6_TA(2008)0564

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2008 o evropski vesoljski politiki: trezen premislek o vesolju

(2010/C 16 E/11)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 26. septembra 2008 o nadaljnjem razvoju evropske vesoljske politike (1),

—	ob upoštevanju Pogodbe Združenih narodov o načelih, ki urejajo dejavnosti držav pri raziskovanju in rabi vesolja, vključno z Luno in drugimi nebesnimi telesi (Resolucija 2222 (XXI) — Pogodba o vesolju),

—	ob upoštevanju svojih resolucij z dne 10. julija 2008 o vesolju in varnosti (2) in z dne 29. januarja 2004 o akcijskem načrtu za izvajanje evropske vesoljske politike (3) ter ugotovitev javnega posvetovanja, ki ga je 16. julija 2007 pripravil Odbor za industrijo, raziskave in energetiko,

—	ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 21. maja 2007 o evropski vesoljski politiki (4),

—	ob upoštevanju dokumenta Komisije z dne 11. septembra 2008 z naslovom „Poročilo o napredku pri evropski vesoljski politiki“ (KOM(2008)0561),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta z dne 7. oktobra 2003 o podpisu okvirnega sporazuma med Evropsko skupnostjo in Evropsko vesoljsko agencijo,

—	ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Pogodbe o Evropski uniji (PEU), kot je bila spremenjena z Lizbonsko pogodbo, ter ustreznih določb o evropski vesoljski politiki (člen 189 PDEU),

—	ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.	ker je vesolje strateška dobrina temeljnega pomena za evropsko neodvisnost, varnost in blaginjo ter ker mora biti Svet skupaj s Parlamentom na čelu političnega razvoja na tem področju,

B.	ker EU in številne države članice že več kot 30 let financirajo in razvijajo vesoljsko tehnologijo in znanost, s čimer se je izoblikovala vizija evropske vesoljske politike, hkrati pa se priznava plodno sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo,

C.	ker raste zanimanje za močno in vodilno vlogo EU pri evropski vesoljski politiki, da bi se spodbujalo iskanje rešitev na področju okolja, prometa, raziskav, obrambe in zaščite,

D.

ker bo močna evropska vesoljska politika, zlasti na področju aplikacij, storitev in sorodne infrastrukture, prispevala k vplivu EU na družbenem, kulturnem, gospodarskem in znanstvenem področju, pripomogla k razvoju njene industrijske in znanstvene osnove, prispevala k rasti in zaposlovanju ter na koherenten in realističen način zagotovila njeno politično in tehnološko neodvisnost,

E.	ker se pri vseh evropskih vesoljskih dejavnostih v celoti spoštuje načelo, da je raziskovanje in izkoriščanje vesolja v korist in v interesu vseh držav, ter se priznava, da vesolje pripada vsemu človeštvu in se ga izkorišča izključno za miroljubne namene,

F.	ker je EU zavezana podpirati mednarodno sodelovanje pri raziskovanju in izkoriščanju vesolja; ker se pridružuje stališču Sveta, da bi pri raziskovanju vesolja Evropa morala delovati v okviru svetovnega programa,

G.	ker je za oblikovanje evropske vesoljske politike pomembno krepiti razumevanje in podporo javnosti za razvoj vesoljskih tehnologij, zagotoviti medsebojno dopolnjevanje ukrepov in povečati sinergije z novostmi izven vesoljske politike,

H.	ker mora Evropa zagotoviti stalen ter neodvisen, zanesljiv in stroškovno učinkovit dostop do vesolja, katerega temelj je dostopnost ustrezne in konkurenčne opreme za lansiranje svetovnega ranga ter operativno evropsko vesoljsko izstrelišče,

I.

ker je za evropsko vesoljsko politiko treba najti ustrezne EU instrumente in sheme financiranja, da bi nadomestili sredstva iz Sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013), s čimer bi različnim gospodarskim akterjem omogočili srednje- in dolgoročno načrtovanje njihovih dejavnosti,

J.

ker sta ustrezna upravljavska struktura na področju vesoljske politike in dejavnosti ter ustrezen regulativni okvir, ki bi omogočil hiter razvoj inovativnih in konkurenčnih storitev za uporabnike, zlasti da bi zagotovili trajen dostop do spektra za vse aplikacije na osnovi vesoljskih tehnologij, temeljnega pomena, da bo evropska vesoljska politika dala pričakovane rezultate ter izpolnila ambicije EU, Evropske vesoljske agencije in njunih držav članic,

K.	ker je treba določiti natančen časovni razpored za uresničitev ciljev programov Galileo in EGNOS ter programa za globalno nadzorovanje okolja in varnosti (GMES), preimenovanega v Kopernikus, in ker je treba izdelati načrt za različne organe, ki sodelujejo pri izvajanju teh programov,

L.

ker vesolje v današnji družbi predstavlja edinstveno orodje za takojšnje zbiranje in pošiljanje velikih količin podatkov po svetu, hkrati pa je ključno orodje za razumevanje in spremljanje svetovnih podnebnih sprememb, tj. za področje, na katerem je Evropa vodilna; ker se ostale mednarodne akterje poziva k odgovornejšemu odnosu do prihodnjih generacij,

M.	ker je mogoče doseči pomemben napredek pri varnostnih vidikih vesolja, zlasti na področju telekomunikacij, nadzora in opazovanja Zemlje,

N.	ker resolucija s četrtega zasedanja Sveta za vesolje (skupno zasedanje s Svetom Evropske unije in Svetom Evropske vesoljske agencije) z dne 22. maja 2007 poziva, naj se v Svetu Evropske unije pa tudi drugih institucijah EU kar se da izboljša postopek odločanja v zadevah, povezanih z vesoljem,

O.	ker bi bilo treba z naslednjim finančnim okvirom upoštevati ustrezne EU instrumente in sheme financiranja, da bi zagotovili dolgoročne naložbe Skupnosti v raziskave v zvezi z vesoljem in delovanje trajnostnih aplikacij na osnovi vesoljskih tehnologij, kar bi koristilo Evropi in njenim državljanom,

P.	ker bi EU morala okrepiti sodelovanje z državami v razvoju,

1.   pozdravlja sklepe Sveta z dne 26. septembra 2008 kot koristno politično zavezo za razvoj evropske vesoljske politike, ki veliko prispeva k evropski identiteti, ter ponovno izraža svojo namero, da bo tvorno in vsestransko sodeloval pri njenem izvajanju, kakor če bi veljala Lizbonska pogodba;

2.   soglaša s Svetom, da je sedaj prednostna naloga pravočasna izvedba programov Galileo, EGNOS in GMES/Kopernikus;

3.   zlasti pozdravlja ustanovitev medinstitucionalnega odbora za Galileo, ki je lahko zgled pri oblikovanju evropske vesoljske politike;

4.   poziva Komisijo in Svet, naj določita natančen časovni razpored za vzpostavitev učinkovite upravljavske strukture za program GMES/Kopernikus ter naj za ta program izdelata jasen načrt, da bi izboljšali njegovo učinkovitost ter določili proračunska sredstva;

5.   vztrajno poudarja odločilno vlogo programa GMES/Kopernikus kot pobude, namenjene uporabnikom, ki jo je mogoče izvajati zaradi bistvenega prispevka infrastrukture za opazovanje na kraju samem, na Zemlji in v vesolju; poudarja, da je stalnost podatkov in storitev nujno potrebna; meni, naj Komisija najprej naroči oceno učinka o možnih prednostih, predvidenih stroških ter dolgoročnem razvoju programa GMES/Kopernikus ter naj nato Evropskemu parlamentu in Svetu predloži akcijski načrt, kjer bodo med drugim obravnavani naslednji vidiki:

—	pravni okvir programa GMES/Kopernikus,

—	upravljanje programa GMES/Kopernikus, vključno z vlogo EU in organov izven EU,

—	financiranje programa GMES/Kopernikus,

—	izvedbeni načrt,

—	vloga podobnih, a dopolnjevalnih medvladnih in večstranskih pobud,

—	mednarodni vidik programa GMES/Kopernikus ter potrebno sodelovanje;

6.   obžaluje, da kljub jasnim priporočilom skupnosti uporabnikov po koncu delovanja satelita Jason 2, ki je že v orbiti, stalnost podatkov o višini pri majhni inklinaciji ni zagotovljena, ter poziva Komisijo, naj reši težave pri financiranju Jasona 3, ki lahko ogrozijo kratkoročno izvedljivost storitev programa Kopernikus, in poroča Parlamentu o svojih odločitvah;

7.   podpira vzpostavitev strukturiranega dialoga med evropskimi institucijami in medvladnimi akterji, ki bo vsem državam članicam zagotovil odprt in pravičen dostop do koristi evropske vesoljske politike;

8.   poziva Svet in Komisijo, naj spodbujata sinergijo med civilnim in varnostnim razvojem na področju vesolja; poudarja, da so evropske varnostne in obrambne zmožnosti med drugim odvisne od razpoložljivosti satelitskih sistemov, dostop do njih pa je bistven za Unijo;

9.   poziva Svet in Komisijo, naj dosežeta napredek pri mednarodnih odnosih, in sicer glede konkurence na mednarodnih komercialnih in vladnih trgih, da bi zagotovili, da Evropa govori enoglasno ter se drži dogovorjene strategije;

10.   se strinja s Svetom, da mora mednarodno sodelovanje na področju vesolja služiti interesom Evrope in mora zato prispevati h globalnim pobudam; poudarja, da je pomembno zagotoviti politično, tehnološko in operativno avtonomijo Evrope;

11.   opozarja Svet in Komisijo na njuno izraženo namero, da bosta Evropskemu parlamentu v okviru izvedbenega načrta evropske vesoljske politike predložila specifična priporočila ali predloge s štirih prednostnih področij:

—	vesolje in podnebne spremembe,

—	prispevek evropske vesoljske politike k lizbonski strategiji,

—	vesolje in varnost, na podlag svojei resolucije z dne 10. julija 2008,

—	raziskovanje vesolja, vključno s prisotnostjo človeka in poleti s človeško posadko;

12.   poudarja, da je treba oblikovati industrijsko politiko na področju vesolja, bistveni element v tej politiki pa bi bil program za ureditveni okvir in standardizacijo na področju vesolja, ki bi prispeval k nastanku novih evropskih prodajnih trgov, ter opozarja, da uredba Galileo določa merila za vključevanje malih in srednje velikih podjetij v evropsko industrijsko politiko na področju vesolja;

13.   se zaveda edinstvenega prispevka programov na področju vesolja, ki z globalno in dolgoročno pokritostjo omogočajo pridobivanje pomembnih podatkov za raziskave podnebnih sprememb pa tudi dokazov, na katerih temeljijo osrednje odločitve pri okoljski politiki;

14.   se zaveda, da vesolje lahko prispeva k doseganju Lizbonskih ciljev, in sicer z izpolnitvijo gospodarskih, izobraževalnih, družbenih in okoljskih ambicij EU ter pričakovanj njenih državljanov;

15.   se zaveda, da mora Unija sprejeti praktične ukrepe za zmanjšanje odvisnosti Evrope na področju nekaterih ključnih vesoljskih tehnologij, komponent in operacij;

16.   meni, da bi morala EU oblikovati skupno vizijo in dolgoročno strateško načrtovanje za raziskovanje vesolja, zato da bi lahko sodelovala pri mednarodnih programih za človeško raziskovanje vesolja in raziskovanje z roboti (kot je globalna raziskovalna strategija), vključno z možnostjo človeške odprave na Mars;

17.   poziva k premisleku o morebitni novi posebni proračunski vrstici za evropsko vesoljsko politiko v proračunu EU, s čimer bi izrazili veliko zavezanost EU evropski vesoljski politiki, hkrati pa bi povečali njeno jasnost in preglednost, če bodo začele veljati določbe Lizbonske pogodbe o vesoljski politiki;

18.   poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo naložbe v znanost in tehnologijo na področju vesolja;

19.   poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne pobude za razvoj izkoriščanja vesolja za zbiranje in širjenje informacij, ter vztraja, da je treba spodbuditi tehnološki razvoj na področju nadzora in opazovanja vesolja;

20.   poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe, da bi se izognili onesnaževanju vesolja;

21.   poziva Komisijo, naj pripravi študijo o vplivu vesoljskega turizma ter potreben ustrezen varnostni, zaščitni in regulativni okvir zanj;

22.   poziva Svet in Komisijo, naj začneta obsežno in prizadevno presojo raziskovanja vesolja, s katero bi opredelili, kakšen naj bo evropski položaj v svetovnem raziskovanju v prihodnje ter sredstva zanj; v tem pogledu želi tesno sodelovati na bližnji konferenci na visoki ravni o raziskovanju, ki jo je predlagala Komisija;

23.   poudarja pomen raziskovanja vesolja pri spodbujanju mladih Evropejcev, da se odločijo za poklic na področju znanosti in tehnologije ter okrepijo raziskovalne zmogljivosti v Evropi;

24.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski vesoljski agenciji, vladam in parlamentom držav članic ter Generalnemu sekretarju Združenih narodov.

---

(1)  UL C 268, 23.10.2008, str. 1.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0365.

(3)  UL C 96 E, 21.4.2004, str. 136.

(4)  UL C 136, 20.6.2007, str. 1.

---

22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/61

---

Kasetno strelivo

P6_TA(2008)0565

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2008 o Konvenciji o kasetnem strelivu

(2010/C 16 E/12)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Konvencije o kasetnem strelivu (v nadaljevanju „konvencija“), ki jo je sprejelo 107 držav na diplomatski konferenci, ki je potekala v Dublinu od 19. do 30. maja 2008,

—	ob upoštevanju sporočila generalnega sekretarja Združenih narodov z dne 30. maja 2008, v katerem spodbuja države, naj brez odlašanja podpišejo in ratificirajo ta pomembni sporazum, in izjavlja, da z veseljem pričakuje, da bo konvencija hitro začela veljati,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2007 o svetovni prepovedi kasetnega streliva (1),

—	ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.	ker bo konvencija na voljo za podpis od 3. decembra 2008 dalje v Oslu, nato pa na sedežu Združenih narodov v New Yorku, in bo začela veljati prvi dan šestega meseca po ratifikaciji 30 držav,

B.	ker bo konvencija prepovedala uporabo, proizvodnjo in skladiščenje kasetnega streliva kot celotne kategorije orožja ter trgovino z njim,

C.	ker bo konvencija od držav pogodbenic zahtevala, da uničijo zaloge takšnega streliva,

D.	ker bo konvencija vzpostavila nove humanitarne standarde za pomoč žrtvam in bo od pogodbenic zahtevala, naj odstranijo neeksplodirane ostanke kasetnega streliva z območij, kjer so potekali spopadi,

1.   pozdravlja delovanja civilne družbe, zlasti Zveze proti kasetnemu strelivu, pri prizadevanju za končanje človeškega trpljenja, ki ga povzroča to strelivo;

2.   poziva vse države, naj konvencijo kar se da hitro podpišejo, ratificirajo in začnejo izvajati;

3.   poziva vse države, naj na nacionalni ravni sprejmejo ukrepe za začetek izvajanja konvencije, še preden jo podpišejo in ratificirajo;

4.   poziva vse države, naj ne uporabljajo, skladiščijo, proizvajajo ali izvažajo kasetnega streliva, trgujejo z njim ali vlagajo vanj, dokler konvencija ne začne veljati;

5.   poziva tiste države članice EU, ki so uporabljale kasetno strelivo, naj pomagajo prizadetemu prebivalstvu, ter Komisijo, naj z vsemi instrumenti zviša finančno pomoč skupnostim na območjih, kjer se nahaja neeksplodirano kasetno strelivo;

6.   poziva tiste države članice EU, ki so uporabljale kasetno strelivo, naj zagotovijo tehnično in finančno pomoč za odstranjevanje in uničenje njegovih ostankov, ter Komisijo, naj z vsemi razpoložljivimi instrumenti zviša finančno pomoč za ta namen;

7.   poziva vse države članice EU, naj ne sprejemajo nobenih ukrepov, s katerimi bi zaobšle ali ogrozile konvencijo in njene določbe; zlasti poziva vse države članice EU, naj ne sprejmejo, podprejo ali naknadno ratificirajo morebitnega protokola h Konvenciji o konvencionalnem orožju, ki bi dovoljeval uporabo kasetnega streliva in torej ne bi bil skladen s prepovedjo tega streliva iz členov 1 in 2 konvencije;

8.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visokemu predstavniku za skupno zunanjo in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov in Zvezi proti kasetnemu strelivu.

---

(1)  UL C 263 E, 16.10.2008, str. 648.

---

22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/62

---

HIV/aids: zgodnje odkrivanje in zdravljenje

P6_TA(2008)0566

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2008 o virusu HIV/aidsu: zgodnje odkrivanje in zgodnje zdravljenje

(2010/C 16 E/13)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. aprila 2007 o boju proti virusu HIV/aidsu v Evropski uniji in sosednjih državah za obdobje 2006–2009 (1);

—	ob upoštevanju Bremenske deklaracije z dne 13. marca 2007 z naslovom „Odgovornost in partnerstvo — skupaj proti virusu HIV/aidsu“,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2006 o HIV/aidsu: čas za ukrepanje (2);

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. novembra 2006 o aidsu (3);

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 6. junija 2005 o boju proti virusu HIV/aidsu,

—	ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 15. decembra 2005o boju proti virusu HIV/aidsu v Evropski uniji in sosednjih državah za obdobje 2006–2009(KOM(2005)0654),

—

ob upoštevanju Dublinske deklaracije o partnerstvu za boj proti okužbam z virusom HIV/aidsom v Evropi in osrednji Aziji, sprejeti na ministrski konferenci „Odpravljanje ovir — Partnerstvo za boj proti HIV in aidsu v Evropi in osrednji Aziji“, organizirani v okviru irskega predsedovanja EU 23. in 24. februarja 2004,

—	ob upoštevanju poročila z naslovom „Napredek pri izvajanju Dublinske deklaracije o partnerstvu za boj proti HIV in aidsu v Evropi in osrednji Aziji“, ki sta ga leta 2008 pripravili Agencija OZN za boj proti aidsu (UNAIDS) in regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo,

—

ob upoštevanju Vilenske deklaracije o ukrepih za močnejši odziv na HIV/aids v Evropski uniji in sosednjih državah, ki so jo sprejeli ministri in predstavniki vlad Evropske unije in sosednjih držav na konferenci „Evropa in virus HIV/aids — novi izzivi, nove priložnosti“ v Vilni v Litvi 16. in 17. septembra 2004,

—	ob upoštevanju programa Svetovne zdravstvene organizacije glede virusa HIV/aidsa „Splošna dostopnost do leta 2010“ iz leta 2006,

—	ob upoštevanju raziskave Evrobarometer o preprečevanju aidsa, opravljene februarja 2006,

—	ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.	ker Končno poročilo Evropskega centra za epidemiološko spremljanje aidsa (EuroHIV) za leto 2006 kaže, da se je v obdobju 1999–2006 v Evropski uniji na novo odkrilo 269 152 primerov oseb, v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pa 806 258 primerov oseb, okuženih s HIV,

B.	ker Končno poročilo EuroHIV za leto 2006 navaja, da v Evropski uniji 11 % vseh novih okužb z virusom HIV prizadene osebe, mlajše od 25 let,

C.

ker poročili centra EuroHIV in agencije UNAIDS potrjujeta, da število novih okužb z virusom HIV še vedno zaskrbljujoče hitro narašča tako v Evropski uniji, kakor tudi v sosednjih državah, in da je v nekaterih državah ocenjeno število oseb, okuženih z virusom HIV, skoraj trikrat višje od uradnih številk,

D.	ker se je po Končnem poročilu centra EuroHIV za leto 2006 v tem letu kljub večjemu številu okužb z virusom HIV nadaljevalo upadanje števila ugotovljenih primerov aidsa, in sicer je bilo število odkritih primerov leta 2006 v primerjavi z letom 1999 za 40 % manjše,

E.	ker velik delež okužb z virusom HIV ostaja neodkrit; ker veliko oseb ne ve, da so okužene, in to navadno odkrijejo šele, ko zbolijo za boleznijo, povezano z virusom HIV/aidsom,

F.	ker se nevarnost okužbe z virusom HIV ob prisotnosti drugih spolno prenosljivih bolezni (kot so gonoreja, klamidijske okužbe, herpes in sifilis) bistveno poveča,

G.	ker je eden od razlogov za hitro širjenje okužb z virusom HIV v številnih državah vzhodne Evrope epidemija med intravenoznimi uživalci drog,

H.	ker je virus HIV/aids prenosljiva bolezen ter zato obstaja nevarnost okužbe prek neodkritih okuženih oseb,

I.

ker je glede na poročilo agencije UNAIDS in urada WHO za Evropo, z naslovom „Napredek pri izvajanju Dublinske deklaracije o partnerstvu za boj proti HIV in aidsu v Evropi in osrednji Aziji“, le nekaj od 53 držav v evropski regiji sprejelo pristop do stigmatizacije, diskriminacije in človekovih pravic, ki je skladen z njihovimi obvezami po dublinski deklaraciji,

J.	ker je za vse vidike odzivanja na virus HIV bistveno celovito varovanje človekovih pravic,

K.	ker je za spoprijemanje z epidemijo nujno potrebno čezmejno sodelovanje,

L.	ker je za lažje odkrivanje virusa HIV treba uvesti učinkovite ukrepe s področja javnega zdravja,

1.   poziva Svet in Komisijo, naj oblikujeta strategijo v zvezi z virusom HIV:

—	za zgodnje odkrivanje in odpravljanje ovir pri testiranju,

—	za zagotovljeno zgodnje zdravljenje in obveščanje o njegovih prednostih;

2.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo Evropski center za preprečevanje in nadziranje bolezni natančno spremljal in nadziral razmere, kar vključuje tudi natančnejše ocene (obseg, značilnosti itd.) deleža prebivalstva, pri katerem okužba še ni bila odkrita, ob spoštovanju zaupnosti in varstva osebnih podatkov;

3.   poziva Komisijo, naj v podporo izvajanju take strategije nameni znatne politične, človeške in finančne vire;

4.   poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo dostop do testiranja, ki mora ostati brezplačno in anonimno;

5.   poziva Komisijo, naj pripravi strategijo za zmanjšanje nevarnosti okužbe z virusom HIV/aidsom, ki bo osredotočena na ranljive in zelo ogrožene skupine;

6.   poziva Svet, naj Komisiji naroči pripravo priporočil Svetu o izvajanju smernic za testiranje in zdravljenje v posameznih državah članicah, ki bodo temeljile na ugotovljenih spoznanjih;

7.   poziva Svet, naj zadolži Komisijo, da bo prihodnje spremljanje napredka v boju proti virusu HIV/aidsu v Evropi in sosednjih državah vključevalo kazalnike, pri katerih bodo neposredno obravnavana in ocenjena vprašanja človekovih pravic v zvezi z virusom HIV/aidsom;

8.   poziva države članice, naj sprejmejo določbe, s katerimi bodo v svoji sodni praksi dejansko prepovedale diskriminacijo ljudi, okuženih z virusom HIV/aidsom, kar med drugim pomeni tudi odpravo omejitev, ki vplivajo na njihovo prosto gibanje;

9.   poziva države članice, naj okrepijo kampanje obveščanja in izobraževanja v zvezi s preprečevanjem, testiranjem in zdravljenjem okužb z virusom HIV/aidsom;

10.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam, generalnemu sekretarju OZN, Agenciji OZN za boj proti aidsu in Svetovni zdravstveni organizaciji.

---

(1)  UL C 74 E, 20.3.2008, str. 348.

(2)  UL C 303 E, 13.12.2006, str. 871.

(3)  UL C 316 E, 20.12.2006, str. 366.

---

22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/65

---

Razmere v čebelarstvu

P6_TA(2008)0567

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2008 o razmerah v čebelarstvu

(2010/C 16 E/14)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.	ker je čebelarstvo v svetu in zlasti v Evropi v zelo hudih težavah,

B.	ker je čebelarstvo koristno za celoten ekosistem in je bistvenega pomena za kmetijski ekosistem,

C.	ker je ohranitev biotske raznovrstnosti temeljnega pomena, čebele pa k temu pomembno prispevajo z opraševanjem,

D.	ker je čebelarstvo dejavnost, ki se v Evropi opravlja že nekaj tisoč let ter je sestavni del kulturne in kmetijske dediščine,

E.	ker imajo čebelarski proizvodi dober hranilni in zdravilni učinek,

F.	ker so med in drugi čebelarski proizvodi, kot so matični mleček, propolis, strup in čebelji vosek, ki jih proizvaja evropsko čebelarstvo, zaradi njegove izkušenosti in različnih podnebnih razmer zelo raznoliki in visoke kakovosti,

G.	ker je čebelarstvo žrtev nelojalne konkurence proizvodov iz tretjih držav, ki se jih uvaža na trg Skupnosti,

H.	ker se med lahko uvaža iz različnih območij sveta, vendar le zadostno število čebel zagotavlja opraševanje,

I.	ker grozi resnična nevarnost, da bo zaradi zmanjšanja razpoložljivosti cvetnega prahu in nektarja upadlo število čebeljih kolonij,

J.	ker je v svetu že močno upadlo število čebeljih kolonij,

K.	ker so med vzroki za težko zdravstveno stanje čebel stalna prisotnost različnih vrst pršice varoja (Varroa spp.) v panjih, kolaps čebeljega roja ter širjenje nosemavosti (Noseme ceranae),

L.	ker je 76 % živilskih proizvodov za prehrano ljudi odvisnih od čebelarstva,

M.	ker je 84 % rastlinskih vrst, gojenih v Evropi, odvisnih od opraševanja,

N.	ker se prepogosto ne upoštevajo navodila in dobra praksa pri uporabi biocidov,

O.	ker še ne obstajajo metode za izkoreninjanje nekaterih čebeljih obolenj, ki povzročajo upad njihove odpornosti ter izgubo čebeljih rojev,

1.   meni, da se je treba na primeren način in z učinkovitimi sredstvi nemudoma odzvati na težko zdravstveno stanje čebel;

2.   meni, da je treba sprejeti ukrepe proti nelojalni konkurenci čebelarskih proizvodov iz tretjih držav, ki nastaja zaradi nižjih proizvodnih stroškov, zlasti cene sladkorja in delovne sile;

3.   poziva Komisijo, naj takoj začne s spodbujanjem nadaljnjih raziskav o zajedavcih in boleznih ter drugih morebitnih vzrokih, ki desetkajo čebelje družine, kot sta krčenje genske raznovrstnosti in pridelava gensko spremenjenih posevkov, ter omogoči dodatna proračunska sredstva za tovrstne raziskave;

4.   meni, da je bistvenega pomena, da se na oznakah obvezno navede država, iz katere izvira med;

5.   poziva Komisijo, naj v okviru pregleda skupne kmetijske politike oblikuje ukrepe in spodbuja vzpostavitev nadomestnih ekoloških območij (kot so območja prahe za čebele) zlasti na večjih obdelovalnih območjih; poziva, naj se ta območja vzpostavijo v predelih, kjer so pogoji za obdelavo najtežji in kjer bodo lahko rasle facelija, boraga, njivska gorčica ali bela plazeča deteljica, ki predstavljajo dragoceni vir nektarja na območjih, kjer čebele nabirajo medičino;

6.   poziva Svet in Komisijo, naj pri vseh razpravah in prihodnjih zakonodajnih korakih, povezanih s pridelavo gensko spremenjenih posevkov, ustrezno preučita zdravstveno stanje čebel, možnosti za trženje čebelarskih proizvodov in gospodarske posledice;

7.   poziva Komisijo, naj spodbuja ukrepe, potrebne za omejitev tveganj zaradi nezadostnega opraševanja tako za čebelarje kot za kmete, katerih proizvodnja bi se lahko močno povečala;

8.   poziva Komisijo, naj zagotovi nadzor in spremljanje kakovosti površinskih voda, saj so čebele zelo občutljive na vsakršno poslabšanje stanja v njihovem okolju;

9.   poziva Komisijo, naj začne z raziskavami o povezavi med smrtnostjo čebel in uporabo pesticidov, kot so tiametoksam, imidakloprid, klotianidin in fipronil, da bi se po potrebi sprejeli ustrezni ukrepi v zvezi z dovoljeni za te proizvode;

10.   poziva Komisijo, naj uskladi vse informacije o sedanjih razmerah, s katerimi trenutno razpolagajo države članice; meni, da bi Komisija morala sodelovati s priznanimi organizacijami, s katerimi bi si izmenjala znanstvene informacije, ki so jim na voljo, o posledicah, ki jih imajo pesticidi za čebele;

11.   meni, da je nujno treba uvesti obvezo, da se uvoženi med analizira ter se tako odkrije morebitna prisotnost bacila, ki povzroča gnilobo čebelje zalege;

12.   poziva Komisijo, naj predlaga mehanizem finančne pomoči za čebelarje, ki so se zaradi smrtnosti svojih čebel znašli v težavah;

13.   poziva Komisijo, naj v svojo veterinarsko politiko vključi raziskave o boleznih čebel ter ukrepe za boj proti tem boleznim;

14.   poziva Komisijo k spodbujanju vseh držav članic, naj čebelarskemu sektorju namenijo takojšnjo pomoč;

15.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

---

22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/67

---

Pregled priporočila 2001/331/ES o določitvi najmanjših meril za okoljske inšpekcijske preglede v državah članicah

P6_TA(2008)0568

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2008 o reviziji Priporočila 2001/331/ES o določitvi najmanjših meril za okoljske inšpekcijske preglede v državah članicah

(2010/C 16 E/15)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Priporočila 2001/331/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o določitvi najmanjših meril za okoljske inšpekcijske preglede v državah članicah (1),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. novembra 2007 o reviziji Priporočila 2001/331/ES o določitvi najmanjših meril za okoljske inšpekcijske preglede v državah članicah (KOM(2007)0707),

—	ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.	ker sta Evropski parlament in Svet leta 2001 sprejela Priporočilo 2001/331/ES, ki vsebuje nezavezujoča merila za načrtovanje, izvajanje in spremljanje okoljskih inšpekcij ter poročanje o njih in ki ugotavlja, da obstajajo velike razlike med inšpekcijskimi sistemi držav članic,

B.	ker je bil namen priporočila povečati ravnanje v skladu s pravom varstva okolja Skupnosti in prispevati k njegovi doslednejši uporabi in zagotavljanju izvrševanja v vseh državah članicah,

C.	ker prej omenjeno sporočilo vsebuje stališča Komisije o nadaljnjem razvoju priporočila, ki med drugim temeljijo na poročilih držav članic o izvajanju priporočila,

D.	ker je v sporočilu ugotovitev, da so informacije držav članic o tem, kako izvajajo priporočilo, „nepopolne ali pa jih je bilo težko primerjati“,

E.	ker so informacije, ki so jih predložile države članice, pokazale, da „ga je le nekaterim uspelo izvesti v celoti“ in da „še vedno obstaja veliko neskladje glede načina izvajanja okoljskih inšpekcijskih pregledov znotraj Skupnosti“,

F.	ker gre, po mnenju Komisije, nepopolno izvajanje deloma pripisati različnim razlagam držav članic opredelitev in meril iz priporočila ter obveznosti poročanja,

G.

ker Komisija priznava, da je področje uporabe priporočila neprimerno in ne vključuje številnih pomembnih dejavnosti, kot so Natura 2000, nadzor nezakonitih pošiljk odpadkov, registracija, evalvacija, avtorizacija in omejevanje kemikalij (REACH), omejevanja uporabe nekaterih nevarnih snovi v izdelkih (npr. Direktiva o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi — Direktiva RoHS), trgovina z ogroženimi vrstami ter dejavnosti, povezane z gensko spremenjenimi organizmi ter sistemi odgovornosti proizvajalcev,

1.   izraža zaskrbljenost zaradi zaključka Komisije, da v Skupnosti ni mogoče zagotoviti popolnega izvajanja okoljske zakonodaje, saj to vodi k nadaljnjemu okolju škodljivemu ravnanju, pa tudi k izkrivljanju konkurence;

2.   poudarja, da je dobro in enakomerno izvajanje okoljevarstvene zakonodaje Skupnosti nujno, vsaka pomanjkljivost v zvezi s tem pa ne izpolnjuje pričakovanj javnosti in slabi ugled Skupnosti kot učinkovitega varuha okolja;

3.   nasprotuje namenu Komisije, da reši težavo le s pomočjo nezavezujočega priporočila ter z vključitvijo posebnih pravno zavezujočih zahtev v področno zakonodajo;

4.   poziva Komisijo, naj raje pred koncem leta 2009 pripravi predlog direktivo o okoljskih inšpekcijskih pregledih, ki bi pojasnila opredelitve in merila, določena v Priporočilu 2001/331/ES, ter razširila področje njegove uporabe;

5.   meni, da je nujno okrepiti mrežo Evropske unije za izvajanje in uveljavljanje zakonodaje na področju okolja (IMPEL), in poziva Komisijo, naj do konca leta 2009 poroča o tem, kako bi bilo mogoče to doseči, vključno z ustanovitvijo organa Skupnosti za okoljske inšpekcijske preglede;

6.   predlaga, da se nameni večji poudarek podpori okoljskega izobraževanja in zagotavljanju informacij, katerih posebna vsebina se določi na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni na osnovi ugotovljenih potreb in problemov določenega območja;

7.   naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

---

(1)  UL L 118, 27.4.2001, str. 41.

---

22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/68

---

Somalija

P6_TA(2008)0569

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2008 o Somaliji

(2010/C 16 E/16)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju svojih resolucij o razmerah v Somaliji zlasti tiste z dne 15. novembra 2007 o Somaliji (1), in 19. junija 2008 o rutinskih pobojih civilistov v Somaliji (2),

—	ob upoštevanju poročila organizacije Amnesty International z dne 1. novembra 2008 z naslovom „Stanje človekovih pravic v svetu“,

—	ob upoštevanju izjave, ki jo je dne 8. novembra 2008 podala Radhika Kumarasvami, Posebna predstavnica Generalnega sekretarja OZN za otroke in oborožene spopade, v kateri obsoja kamenjanje 13-letne Aiše Ibrahim Duhulov,

—	ob upoštevanju regionalnih instrumentov za človekove pravice, zlasti Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev in Protokola o pravicah žensk v Afriki,

—	ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.	ker je bila dne 27. oktobra 2008 v Somaliji 13-letna deklica Aiša Ibrahim Duhulov kamenjana do smrti,

B.	ker je kamenjanje do smrti izvedla skupina 50 moških na stadionu v južnem pristanišču Kismajo pred približno 1 000 gledalci,

C.	ker je deklica bila obtožena in obsojena zaradi prešuštva, ki predstavlja kršitev islamskega prava, dejansko pa je bila žrtev posilstva treh moških,

D.	ker je milica al Šabab, ki nadzoruje Kismajo, pridržala Aišo Ibrahim Duhulov ter ukazala njeno smrt s kamenjanjem, ni pa aretirala ali pridržala oseb, ki so bili obtoženi njenega posilstva,

E.	ker so na stadionu člani milice streljali, ko so nekatere osebe, ki so prisostvovale usmrtitvi, poskušale Aiši Ibrahim Duhulov rešiti življenje, pri tem pa so ubili dečka, ki je bil opazovalec,

F.	ker obstajajo verodostojna poročila, da je aktivistom za človekove pravice v Kismaju milica al Šabab, ki jih je obtožila, da so o incidentu širili lažne informacije, grozila s smrtjo,

G.	ker se v Somaliji dnevno hudo kršijo človekove pravice zaradi dramatičnih razmer, ki vladajo v tej državi in zaradi razširjenega nasilja, ki ga izvajajo nekateri oddelki Zveze za ponovno osvoboditev Somalije (t.im. „islamska sodišča“), ki poskušajo strmoglaviti legitimno somalijsko vlado,

H.	ker kršitve človekovih pravic vključujejo tudi nedavno ugrabitev dveh italijanskih katoliških nun iz Kenije, ki so jih odpeljali v Somalijo, in povečanje števila samomorilskih napadov, v katerih je v zadnjih nekaj tednih na severu države umrlo najmanj 30 ljudi,

I.	ker so bili nedavno člani osebja nekaterih mednarodnih organizacij, ki so prisotne v državi, tarče nasilja in ubojev, in ker je bila večina teh napadov pripisana članom oboroženih opozicijskih skupin, vključno z milico al Šabab, ter oddelkom „islamskih sodišč“,

J.	ker so islamski uporniki v prestolnici Mogadišu izvedli javna kaznovanja, da bi tako izkazali svojo vse večjo moč,

K.	ker tako surova dejanja kažejo na metode, katerih se poslužujejo take milice, in na splošno na ogroženost spoštovanja človekovih pravic v primeru, da se njihov nadzor razširi na vso državo,

L.

ker sta Prehodna zvezna vlade Somalije Zveza za ponovno osvoboditev Somalije v Džibutiju dne 26. oktobra 2008 podpisali sporazum o prekinitvi sovražnosti in ker so regionalni voditelji Vzhodnoafriškega regionalnega organa IGAD (Inter-Governmental Authority and Development) na posebnem Vrhu v Nairobiju dne 28. in 29. oktobra 2008 predstavili mirovni načrt za Somalijo,

M.	ker je bistvenega pomena, da se spoštujeta Prehodna zvezna vlada Somalije in njen predsednik Abdulah Jusuf,

1.   ostro obsoja kamenjanje in usmrtitev Aiše Ibrahim Duhulov in izraža svoje zgražanje nad takim barbarskim dejanjem, storjenim nad 13-letno žrtvijo posilstva;

2.   poziva somalijsko vlado, naj obsodi to usmrtitev in naj sprejme ukrepe za preprečitev takih surovih usmrtitev v prihodnje;

3.   poziva somalijsko vlado, naj izda ustrezne dokumente in poda ustrezne izjave, da se Aiši Ibrahim Duhulov posmrtno povrne njena čast;

4.   podpira legitimne poskuse somalijske vlade, da vzpostavi nadzor nad pristaniščem Kismajo, ter poziva, naj se osebam, obtoženim posilstva Aiše Ibrahim Duhulov, pravično sodi;

5.   poziva EU, naj nudi potrebno podporo, da se v Somaliji ustvari trajna demokratična vlada, in naj somalijski vladi še naprej nudi pomoč pri prevzemu nadzora nad celotno državo in vzpostavitvi pravne države na način, ki bi bil skladen z njenimi obveznostmi na področju človekovih pravic, kar bi v prihodnje preprečilo take usmrtitve;

6.   odločno poziva misijo Afriške unije v Somaliji, naj v celoti izkoristi svoj mandat zato, da zaščiti civiliste, ter naj se pri tem osredotoči zlasti na ženske in otroke, ter poziva, naj dobi mandat za nadzorovanje in preiskovanje kršitev človekovih pravic ter poročanje o njih;

7.   poziva somalijske in kenijske oblasti, naj si čim bolj prizadevajo za izpustitev dveh italijanskih rimskokatoliških nun ter naj v ta namen izkoristijo vse možne politične in diplomatske poti;

8.   močno podpira Sporazum iz Džibutija med Prehodno somalijsko vlado in Zvezo za ponovno osvoboditev Somalije, katerega namen je končanje že leta trajajočega sovraštva in oblikovanje trajne rešitve za ponovno vzpostavitev miru in končanje zlorab iz te resolucije;

9.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam, Generalnima sekretarjema Združenih narodov in Afriške unije, vladam držav članic IGAD, misiji Afriške unije v Somaliji in somalijski vladi.

---

(1)  UL C 282 E, 6.11.2008, str. 479.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0313.

---

22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/71

---

Smrtna kazen v Nigeriji

P6_TA(2008)0570

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2008 o smrtni kazni v Nigeriji

(2010/C 16 E/17)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o kršitvah človekovih pravic v Nigeriji,

—	ob upoštevanju še vedno trajajočega moratorija na uporabo smrtne kazni s strani zvezne vlade Nigerije,

—	ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

—	ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki ga je Nigerija ratificirala 29. oktobra 1993,

—	ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz leta 1981, ki jo je Nigerija ratificirala 22. junija 1983,

—	ob upoštevanju Afriške listine o pravicah in dobrobiti otroka iz leta 1990, ki jo je Nigerija ratificirala 23. julija 2001,

—	ob upoštevanju Konvencije proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju iz leta 1984, ki jo je Nigerija ratificirala 28. julija 2001,

—	ob upoštevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979, ki jo je Nigerija ratificirala 13. junija 1985, in njenega Izbirnega protokola iz leta 1999, ki ga je Nigerija ratificirala 22. novembra 2004,

—	ob upoštevanju Konvencije o otrokovih pravicah iz leta 1989, ki jo je Nigerija ratificirala 19. aprila 1991,

—	ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.	ker je v nigerijskih zaporih več kot 720 moških in 11 žensk, ki so bili obsojeni na smrt,

B.	ker so v nigerijski nacionalni študijski skupini za smrtno kazen in v predsedniškem odboru za reformo pravosodja odkrili, da so zaporniki, ki čakajo na izvršitev smrtne kazni, skoraj vsi revni in brez pravnega zastopstva,

C.	ker je bilo kljub temu, da mednarodno pravo prepoveduje uporabo smrtne kazni, če so storilci otroci, najmanj 40 zapornikov, ki čakajo na izvršitev smrtne kazni, v času domnevnega kaznivega dejanja starih od 13 do 17 let,

D.	ker so v 12 od 36 nigerijskih zveznih držav za kazenske primere pristojna islamska šeriatska sodišča; ker ta še naprej izrekajo smrtne kazni ter kazni z bičanjem in sekanjem udov,

E.	ker 47 % zapornikov, ki čakajo na izvršitev smrtne kazni, čaka na izid pritožbenega postopka, pri četrtini zapornikov je pritožbeni postopek trajal pet let, šest odstotkov zapornikov je na izid pritožbenega postopka čakalo več kot 20 let, nek zapornik pa je čakal na izvršitev smrtne kazni 24 let,

F.	ker je nigerijski kazenskopravni sistem prežet s korupcijo in malomarnostjo ter v njem občutno primanjkuje sredstev,

G.	ker je mučenje v Nigeriji vsakdanji pojav, čeprav je prepovedano, in ker skoraj 80 % nigerijskih zapornikov trdi, da jih v policijskih celicah pretepajo, jim grozijo z orožjem ter mučijo,

H.	ker številne zapornike, ki čakajo na sojenje ali na izvršitev smrtne kazni, izsiljujejo policisti, ki od njih zahtevajo denar v zameno za izpustitev,

I.	ker več kot polovica od 40 000 zapornikov v državi ni bila sodno obravnavana ali obsojena,

J.	ker v zaporih razsajajo kronične, a preprečljive bolezni, kot so HIV, malarija, tuberkuloza, gripa in pljučnica,

K.

ker so se nigerijske oblasti nekajkrat lotile reševanja pomanjkljivosti svojega pravosodnega sistema; ker sta nigerijska nacionalna študijska skupina za smrtno kazen leta 2004 in predsedniški odbor za reformo pravosodja leta 2007 izrazila dvom glede tega, da bi smrtna kazen zniževala stopnjo in obseg kaznivih dejanj v Nigeriji; ker niti zvezna niti državne vlade niso sprejele ukrepov za reševanje nujnih problemov, na katere sta opozorili ti skupini,

L.	ker Nigerija ni uradno poročala o izvedbah smrtne kazni vse od leta 2002,

M.	ker je le za sedem od 53 članic Afriške unije znano, da so leta 2007 izvajale smrtno kazen, medtem ko je 13 afriških držav odpravilo smrtno kazen z zakonom, nadaljnjih 22 pa v praksi;

N.	ker je bila leta 1977 le v 16 državah odpravljena smrtna kazen za vsa kazniva dejanja; ker je do danes 137 od 192 članic Združenih narodov odpravilo smrtno kazen z zakonom ali v praksi,

1.   poziva zvezno vlado Nigerije in vlade zveznih držav, naj odpravijo smrtno kazen;

2.   poziva zvezno vlado Nigerije in vlade zveznih držav, naj do odprave razglasijo takojšnji moratorij na vse usmrtitve, kakor je predvideno z resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov št. 62/149 z dne 26. februarja 2008, ter nemudoma spremenijo vse smrtne obsodbe v zaporne kazni;

3.   poziva zvezno vlado Nigerije in vlade zveznih držav, naj oblikujejo celovit pristop do kaznivih dejanj in razložijo, kako se bodo lotile razmer na področju kriminala;

4.   poziva zvezno vlado Nigerije in vlade zveznih držav, naj odpravijo vse določbe v zvezni in državni zakonodaji, ki predvidevajo smrtno kazen za osebe, ki so bile v času domnevne storitve kaznivega dejanja mlajše od 18 let;

5.   poziva zvezno vlado Nigerije in vlade zveznih držav, naj zagotovijo, da se v primerih, ki se kaznujejo s smrtno kaznijo, spoštujejo najstrožji mednarodno priznani in ustavni standardi pravičnega sojenja, zlasti v primeru nezadostnega pravnega zastopanja revnejših zapornikov, priznanj krivde, ki so bila pridobljena z nasiljem, izsiljevanjem ali mučenjem, pretirano dolgih sodnih in pritožbenih postopkov ter obsodb mladoletnih oseb;

6.   poziva zvezno vlado Nigerije, naj ratificira Drugi izbirni protokol iz leta 1989 k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah ter Izbirni protokol iz leta 2002 h Konvenciji proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju;

7.   poziva vlade nigerijskih zveznih držav, da odpravi vse določbe o obvezni smrtni kazni;

8.   poziva zvezno vlado Nigerije in vlade zveznih držav, naj izvajajo priporočila nigerijske nacionalne študijske skupine za smrtno kazen (2004) in predsedniškega odbora za reformo pravosodja (2007), zlasti pa naj določijo moratorij na usmrtitve ter spremenijo vse smrtne obsodbe;

9.   poziva Svet, Komisijo in države članice, naj nigerijskim oblastem zagotovijo tehnično podporo, potrebno za pregled zakonodaje, ki predvideva smrtno kazen, odpravo smrtne kazni in izboljšanje preiskovalnih postopkov nigerijske policije;

10.   poziva k podpori dejavnostim delovne skupine Afriške komisije o človekovih pravicah in pravicah ljudstev glede smrtne kazni pri pripravi protokola k Afriški listini, s katerim bi prepovedali smrtno kazen in onemogočili njeno ponovno uvedbo;

11.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, gospodarski skupnosti zahodnoafriških držav, zvezni vladi in parlamentu Nigerije, Afriški uniji in vseafriškemu parlamentu.

---

22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/73

---

Primer družine Al-Kurd

P6_TA(2008)0571

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2008 o primeru družine Al-Kurd

(2010/C 16 E/18)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju prejšnjih resolucij o Bližnjem vzhodu,

—	ob upoštevanju poročila, ki ga je pripravila ad-hoc delegacija za Izrael in palestinska ozemlja (od 30. maja do 2. junija 2008),

—	ob upoštevanju Četrte ženevske konvencije,

—	ob upoštevanju ustreznih resolucij Združenih narodov,

—	ob upoštevanju Pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom in zlasti člena 2 Sporazuma,

—	ob upoštevanju izjave predsedstva v imenu Evropske unije z dne 10. novembra 2008 o porušenju hiš v vzhodnem Jeruzalemu,

—	ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.

ker so člani izraelske policije in oborožene sile v nedeljo, 9. novembra 2008, zvečer nasilno izselile družino Al-Kurd iz njihovega doma v soseski Šejk Jarah v vzhodnem Jeruzalemu, kjer je živela več kot 50 let; ker so takoj zatem omogočili naseljencem, da se vselijo v hišo te družine, in so kasneje onemogočili dostop na to področje,

B.	ker je ta nasilna izselitev potekala na podlagi odredbe, ki jo je izdalo izraelsko vrhovno sodišče dne 16. julija 2008 po dolgotrajnih in spornih pravnih postopkih o spornem lastništvu pred izraelskimi sodišči in organi,

C.	ker je agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) izjavila, da bo tej družini še naprej nudila pomoč,

D.

ker je bila nasilna izselitev izvršena kljub mednarodnemu nasprotovanju; ker so ZDA sprožile to vprašanje z izraelskimi oblastmi; ker lahko ta sklep odpira pot za prilastitev dodatnih 26 hiš v soseski Šejk Jarah v vzhodnem Jeruzalemu in tako nasilna izselitev grozi še 26 družinam; ker ima ta dogodek politične posledice na prihodnji status vzhodnega Jeruzalema,

E.	ob upoštevanju ustreznih resolucij varnostnega sveta Združenih narodov in dejstva, da mednarodna skupnost ni priznala izraelske suverenosti na področju vzhodnega Jeruzalema,

F.	ker je delegacija Evropskega parlamenta dne 3. novembra 2008 obiskala sosesko Šejk Jarah in se je srečala z družino Al-Kurd,

1.   izraža globoko zaskrbljenost zaradi nasilne izselitve družine Al-Kurd, zaradi nedavnega porušenja hiš palestinskih družin s strani izraelskih oblasti na številnih področjih vzhodnega Jeruzalema in zaradi morebitnih resnih posledic teh ukrepov;

2.   poudarja, da so te operacije, ki resno vplivajo na življenje prebivalcev na teh področij, v nasprotju z mednarodnim pravom, in poziva izraelske oblasti, naj z njimi nemudoma prenehajo;

3.   poudarja, da, ob spoštovanju neodvisnosti izraelskega sodstva v okviru mednarodno priznanih meja izraelske države, na podlagi mednarodnega prava vzhodni Jeruzalem ne sodi v pristojnost izraelskih sodišč;

4.   poziva Svet, Komisijo in mednarodno skupnost, vključno s četverico, da si po vseh svojih močeh prizadevajo za zaščito palestinskih prebivalcev v soseski Šejk Jarah in na drugih področjih vzhodnega Jeruzalema, ter poziva četverico, naj pri tem igra aktivnejšo vlogo;

5.   ponovno poziva izraelske oblasti, naj nemudoma prenehajo s širjenjem naselbin in gradnjo varnostnega zidu onkraj meja Izraela iz leta 1967, saj je to v nasprotju z mednarodnim pravom in ogroža prizadevanja za mir;

6.   potrjuje, da takšna dejanja lahko samo škodijo možnostim za sporazum o miru med Palestinci in Izraelci; poziva Izrael, naj se vzdrži oblikovanju enostranskih ukrepov, ki bi lahko vplivali na izid pogajanj o končnem statusu, zlasti v Jeruzalemu;

7.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visokemu predstavniku za skupno zunanjo in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, posebnemu odposlancu četverice na Bližnjem vzhodu, izraelski vladi, knesetu, predsedniku palestinskih oblasti in palestinskemu zakonodajnemu svetu.

---

22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/76

---

Zahteva za odvzem poslanske imunitete Franku Vanheckeju

P6_TA(2008)0537

Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o zahtevi za odvzem imunitete Franku Vanheckeju (2008/2092(IMM))

(2010/C 16 E/19)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Franku Vanheckeju, ki jo je na zahtevo državnega tožilca v Dermondeju vložil minister za pravosodje Kraljevine Belgije, in je bila 10. aprila 2008 razglašena na plenarnem zasedanju,

—	po zagovoru Franka Vanheckeja, v skladu s členom 7(3) svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju členov 9 in 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965, pa tudi člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

—	ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964 in 10. julija 1986 (1),

—	ob upoštevanju členov 58 in 59 belgijske ustave,

—	ob upoštevanju členov 6(2) in 7 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0421/2008),

1.   se odloči, da Franku Vanheckeju odvzame imuniteto;

2.   naroči predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora takoj posreduje ustreznim organom Kraljevine Belgije.

---

(1)  Zadeva št. 101/63 Wagner proti Fohrmannu in Krieru, ECR 1964, str. 383, in Zadeva št. 149/85 Wybot proti Faureju in drugim, ECR 1986, str. 2391.

---

22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/77

---

Zahteva za odvzem poslanske imunitete Massimu D'Alemi

P6_TA(2008)0538

Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o zahtevi za odvzem imunitete Massimu D'Alemi (2008/2298(IMM))

(2010/C 16 E/20)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Massimu D'Alemi, ki jo je posredovalo državno tožilstvo v Milanu 30. maja 2008, in ki je bila na plenarnem zasedanju razglašena 16. junija 2008,

—	ob upoštevanju člena 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965, pa tudi člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

—	ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964 in 10. julija 1986 (1),

—	ob upoštevanju členov 6 in 7 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0422/2008),

1.   odloči, da ne dovoli uporabe zadevnih posnetkov prestreženih telefonskih pogovorov in da ne odvzame imunitete poslancu Massimu D'Alemi;

2.   naroči svojemu predsedniku, da ta sklep in poročilo pristojnega odbora Parlamenta nemudoma posreduje pristojnim italijanskim organom.

---

(1)  Zadeva št. 101/63 Wagner proti Fohrmannu in Krieru, ECR 1964, str. 383, in Zadeva št. 149/85 Wybot proti Faureju in drugim, ECR 1986, str. 2391.

---

22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/78

---

Protokol k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med ES in Kazahstanom zaradi upoštevanja pristopa Bolgarije in Romunije k Evropski uniji *

P6_TA(2008)0528

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o predlogu Sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na strani ter Republiko Kazahstan na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (KOM(2007)0105 — C6-0328/2008 — 2007/0039(CNS))

(2010/C 16 E/21)

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta in Komisije (KOM(2007)0105),

—	ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju z Republiko Kazahstan,

—	ob upoštevanju člena 44(2), zadnjega stavka člena 47(2), členov 55, 57(2), 71, 80(2), 93, 94, 133, 181a in drugega stavka člena 300(2) Pogodbe ES,

—	ob upoštevanju člena 101 Pogodbe ES,

—	ob upoštevanju člena 6(2) Akta o pristopu Bolgarije in Romunije,

—	ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0328/2008),

—	ob upoštevanju členov 51, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve o vlogi Evropske unije v Iraku (A6-0416/2008),

1.   odobri sklenitev Protokola;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Republike Kazahstan.

---

22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/79

---

Skupno podjetje za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR) *

P6_TA(2008)0529

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 219/2007 o ustanovitvi skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR) (KOM(2008)0483 — C6-0305/2008 — 2008/0159(CNS))

(2010/C 16 E/22)

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0483),

—	ob upoštevanju členov 171 in 172 Pogodbe ES, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0305/2008),

—	ob upoštevanju členov 51 in 43(1) svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0439/2008),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

---

22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/79

---

Predpisane oznake za dvo- ali trikolesna motorna vozila (kodificirana različica) ***I

P6_TA(2008)0530

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o predpisanih oznakah za dvo- ali trikolesna motorna vozila (kodificirana različica) (KOM(2008)0318 — C6-0205/2008 — 2008/0099(COD))

(2010/C 16 E/23)

(Postopek soodločanja — kodifikacija)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0318),

—	ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0205/2008),

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o delovni metodi za pospešitev uradnega kodificiranja zakonodajnih besedil (1),

—	ob upoštevanju členov 80 in 51 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0382/2008),

A.	ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Parlamenta, Sveta in Komisije;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

---

(1)  UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

---

22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/80

---

Pravo družb o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom (kodificirana različica) ***I

P6_TA(2008)0531

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta na področju prava družb o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom (kodificirana različica) (KOM(2008)0344 — C6-0217/2008 — 2008/0109(COD))

(2010/C 16 E/24)

(Postopek soodločanja — kodifikacija)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0344),

—	ob upoštevanju členov 251(2) in 44 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0217/2008),

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o delovni metodi za pospešitev uradnega kodificiranja zakonodajnih besedil (1),

—	ob upoštevanju členov 80 in 51 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0383/2008),

A.	ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Parlamenta, Sveta in Komisije;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

---

(1)  UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

---

22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/81

---

Vozniški sedeži na kmetijskih ali gozdarskih traktorjih na kolesih (kodificirana različica) ***I

P6_TA(2008)0532

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vozniških sedežih na kmetijskih ali gozdarskih traktorjih na kolesih (kodificirana različica) (KOM(2008)0351 — C6-0243/2008 — 2008/0115(COD))

(2010/C 16 E/25)

(Postopek soodločanja — kodifikacija)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0351),

—	ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0243/2008),

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o delovni metodi za pospešitev uradnega kodificiranja zakonodajnih besedil (1),

—	ob upoštevanju členov 80 in 51 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0384/2008),

A.	ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Parlamenta, Sveta in Komisije;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

---

(1)  UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

---

22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/82

---

Jamstveni sklad za zunanje ukrepe (kodificirana različica) *

P6_TA(2008)0533

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o predlogu Uredbe Sveta o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (kodificirana različica) (KOM(2008)0365 — C6-0273/2008 — 2008/0117(CNS))

(2010/C 16 E/26)

(Postopek posvetovanja — kodifikacija)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0365),

—	ob upoštevanju člena 308 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0273/2008),

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o delovni metodi za pospešitev uradnega kodificiranja zakonodajnih besedil (1),

—	ob upoštevanju členov 80 in 51 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0387/2008),

A.	ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Parlamenta, Sveta in Komisije;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

---

(1)  UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

---

22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/82

---

Konvencija o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah ***

P6_TA(2008)0534

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Konvencije o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (9196/2008 — C6-0215/2008 — 2008/0048(AVC))

(2010/C 16 E/27)

(Postopek privolitve)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (9196/2008),

—	ob upoštevanju prošnje Sveta za privolitev Parlamenta v skladu z drugim pododstavkom člena 300(3) v povezavi s členom 61(c) Pogodbe ES (C6-0215/2008),

—	ob upoštevanju členov 75 in 83(7) svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju priporočila Odbora za pravne zadeve (A6-0428/2008),

1.   daje privolitev k sklenitvi Konvencije;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

---

22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/83

---

Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti ***I

P6_TA(2008)0535

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2223/96 o evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti, kar zadeva Komisiji podeljena izvedbena pooblastila (KOM(2007)0776 — C6-0452/2007 — 2007/0272(COD))

(2010/C 16 E/28)

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2007)0776),

—	ob upoštevanju členov 251(2) in 285(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C6-0452/2007),

—	ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0376/2008),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

---

22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/84

---

Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji

P6_TA(2008)0536

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (KOM(2008)0609 — C6-0345/2008 — 2008/2286(ACI))

(2010/C 16 E/29)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0609 — C6-0345/2008),

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (1), zlasti točke 28 tega sporazuma,

—	ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1927/2006 z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (2),

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračun ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0430/2008),

A.	ker je Evropska unija pripravila primerne zakonodajne in proračunske instrumente za dodatno pomoč delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, in za njihovo ponovno vključevanje na trg dela,

B.	ker mora biti finančna pomoč Evropske unije presežnim delavcem dinamična in na voljo čim hitreje in na najučinkovitejši način, v skladu skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije na usklajevalnem srečanju dne 17. julija 2008,

C.	ker je Italija zaprosila za pomoč v štirih primerih zaradi odpuščanja delavcev v tekstilnem sektorju na Sardiniji, v Piemontu, Lombardiji in Toskani (3),

1.   poziva vpletene institucije, naj si ustrezno prizadevajo, da bi pospešile uporabo sklada, kot je zapisano v omenjeni skupni izjavi, s katero so Evropski parlament, Svet in Komisija potrdili, da je treba ob spoštovanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 zagotoviti hiter postopek sprejemanja sklepov o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji;

2.   odobri sklep, priložen tej resoluciji;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj podpiše sklep skupaj s predsednikom Sveta in zagotovi njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, vključno s prilogo, posreduje Svetu in Komisiji.

---

(1)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(2)  UL L 406, 30.12.2006, str. 1.

(3)  Zadeve EGF/2007/005/IT/Sardinija, EGF/2007/006/IT/Piemont, EGF/2007/007/IT/Lombardija in EGF/2008/001/IT/Toskana.

---

---

22.1.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/86

---

Splošni režim za trošarino *

P6_TA(2008)0541

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 o predlogu Direktive Sveta o splošnem režimu za trošarino (KOM(2008)0078 — C6-0099/2008 — 2008/0051(CNS))

(2010/C 16 E/30)

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0078),

—	ob upoštevanju člena 93 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0099/2008),

—	ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A6-0417/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog, na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

BESEDILO, KI GA PREDLAGA KOMISIJA	SPREMEMBA
Sprememba 1 Predlog direktive Uvodna izjava 2 a (novo)
	(2a) Za izboljšanje delovanja notranjega trga si je treba še naprej prizadevati za postopno usklajevanje trošarin v Evropski uniji, ob upoštevanju zadev kot so javno zdravje, varstvo okolja in proračun.
Sprememba 2 Predlog direktive Uvodna izjava 4
(4) Trošarinsko blago je lahko obdavčeno z drugimi posrednimi davki za posebne namene. Da ne bi ogrozili koristnih učinkov pravil Skupnosti glede posrednih davkov, morajo v takem primeru države članice izpolnjevati nekatere bistvene elemente navedenih pravil.	(4) Trošarinsko blago je lahko obdavčeno z drugimi posrednimi davki za posebne namene. Da ne bi ogrozili koristnih učinkov pravil Skupnosti glede posrednih davkov, morajo v takem primeru države članice izpolnjevati nekatere bistvene elemente navedenih pravil, in sicer tistih, ki zadevajo davčno osnovo, izračunavanje davka, davčne obveznosti in davčni nadzor .
Sprememba 3 Predlog direktive Uvodna izjava 4 a (novo)
	(4a) Države članice pri izvajanju te direktive upoštevajo potrebo po zagotavljanju visoke ravni varovanja zdravja ljudi.
Sprememba 4 Predlog direktive Uvodna izjava 9
(9) Ker je trošarina davek na potrošnjo nekega blaga, se ne sme zaračunavati za trošarinsko blago, ki je bilo uničeno ali nepovratno izgubljeno, ne glede na okoliščine uničenja ali izgube.	(9) Ker je trošarina davek na potrošnjo nekega blaga, se ne sme zaračunavati za trošarinsko blago, ki je bilo nedvomno uničeno ali nepovratno izgubljeno, ne glede na okoliščine uničenja ali izgube.
Sprememba 57 Predlog direktive Uvodna izjava 14
(14) Jasno je treba opredeliti, kdaj je dovoljena brezcarinska prodaja potnikom, ki zapuščajo ozemlje Skupnosti.	(14) Še naprej bi morala biti dovoljena brezcarinska prodaja potnikom, ki zapuščajo ozemlje Skupnosti po kopnem, če lahko brezcarinske prodajalne na njenih mejah državam članicam zagotovijo, da izpolnjujejo vse pogoje za preprečevanje morebitne utaje, izogibanja ali zlorabe .
Sprememba 58 Predlog direktive Uvodna izjava 14 a (novo)
	(14a) Potniki, ki potujejo na tretje ozemlje ali v tretjo državo po zraku ali morju z dokumentom za potovanje, ki dokazuje, da je končni namembni kraj letališče ali pristanišče na tretjem ozemlju ali v tretji državi, lahko koristijo oprostitev plačila trošarine za trošarinsko blago, ki ga dobavijo brezcarinske prodajalne.
Sprememba 59 Predlog direktive Uvodna izjava 19 a (novo)
	(19a) Veljavna pravila za gibanje blaga pod režimom odloga plačila trošarine bi morala pod določenimi pogoji omogočati predložitev celotnega jamstva za zmanjšani znesek trošarine ali da se ne predloži nobenega jamstva.
Sprememba 5 Predlog direktive Uvodna izjava 21 a (novo)
	(21a) Da se zagotovi učinkovito delovanje računalniško podprtega sistema, bi morale države članice v svoje nacionalne aplikacije privzeti enoten nabor in strukturo podatkov, da bi tako zagotovili zanesljiv vmesnik za gospodarske subjekte.
Sprememba 6 Predlog direktive Uvodna izjava 24
(24) Določiti je treba postopke, ki se uporabljajo v primeru, ko računalniško podprt sistem ni na voljo.	(24) Določiti je treba postopke, ki se uporabljajo v primeru, ko računalniško podprt sistem zaradi vzrokov, ki so neodvisni ali za njih niso odgovorni subjekti, udeleženi v gibanju trošarinskega blaga , ni na voljo.
Sprememba 7 Predlog direktive Uvodna izjava 28 a (novo)
	(28a) Kadar se za izdelke plača trošarina, ker jih nabavijo fizične osebe za lastno uporabo in jih same prevažajo, bi bilo treba navesti količino trošarinskega blaga.
Sprememba 8 Predlog direktive Uvodna izjava 36
(36) Da bi omogočili obdobje prilagoditve elektronskemu nadzornemu sistemu za gibanje blaga z odlogom plačila trošarine, bi morale imeti države članice možnost, da izkoristijo prehodno obdobje, v katerem se tako gibanje lahko še naprej izvaja v skladu s formalnostmi, določenimi v Direktivi 92/12/EGS.	(36) Da bi omogočili obdobje prilagoditve elektronskemu nadzornemu sistemu za gibanje blaga z odlogom plačila trošarine, bi morale imeti države članice možnost, da izkoristijo prehodno obdobje, v katerem se tako gibanje lahko še naprej izvaja v skladu s formalnostmi, določenimi v Direktivi 92/12/EGS. Pri določanju dolžine prehodnega obdobja bi bilo treba upoštevati možnosti dejanske uvedbe računalniško podprtega sistema v posameznih državah članicah .
Sprememba 9 Predlog direktive Člen 4 — točka 4 a (novo)
	(4a) „uvoz trošarinskega blaga“ pomeni vnos trošarinskega blaga na območje Skupnosti, razen če za blago ob vstopu na območje Skupnosti velja carinski odložni postopek ali režim oziroma njegova sprostitev iz takšnega carinskega odložnega postopka ali režima;
Sprememba 10 Predlog direktive Člen 4 — točka 4 b (novo)
	(4b) „pooblaščeni prejemnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ji pristojni organi namembne države članice izdajo dovoljenje pod pogoji, ki jih določijo navedeni organi, da prejme trošarinsko blago, ki se giba pod režimom odloga plačila trošarine in je bilo poslano iz druge države članice;
Sprememba 11 Predlog direktive Člen 4 — točka 4 c (novo)
	(4c) „pooblaščeni pošiljatelj“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ji pristojni organi države članice izvoza izdajo dovoljenje pod pogoji, ki jih določijo navedeni organi, za pošiljanje trošarinskega blaga, za katerega velja režim odloga plačila trošarine pri sprostitvi v prosti promet v skladu z Uredbo (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o carinskem zakoniku Skupnosti (posodobljeni carinski zakonik) (1);
Sprememba 12 Predlog direktive Člen 4 — točka 4 d (novo)
	(4d) „imetnik trošarinskega skladišča“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ji pristojni organi države članice dovolijo, da proizvaja, predeluje, skladišči, prejema ali odpremlja blago pri svojem poslovanju, če se pod režimom odloga plačila trošarine zahteva za plačilo trošarine odloži;
Sprememba 13 Predlog direktive Člen 4 — točka 4 e (novo)
	(4e) „trošarinsko skladišče“ pomeni kraj, kjer imetnik trošarinskega skladišča pri svojem poslovanju trošarinsko blago, za katerega velja režim odloga plačila trošarine, proizvaja, predeluje, skladišči, prejema ali odpremlja pod režimom odloga plačila trošarine, ob upoštevanju nekaterih pogojev, ki jih določijo pristojni organi države članice, v kateri se nahaja trošarinsko skladišče;
Sprememba 14 Predlog direktive Člen 4 — točka 4 f (novo)
	(4f) „kraj uvoza“ pomeni kraj, v katerem se nahaja blago, ko je sproščeno v prosti promet v skladu z Uredbo (ES) št. 450/2008.
Sprememba 15 Predlog direktive Člen 7 — odstavek 2 — pododstavek 1 — točka c
(c) uvoz trošarinskega blaga.	(c) uvoz trošarinskega blaga, vključno z nepravilnim uvozom, razen če se trošarinsko blago takoj po uvozu da v režim odloga plačila trošarine .
Sprememba 16 Predlog direktive Člen 7 — odstavek 4
4. Trošarinsko blago, ki je popolnoma uničeno ali nepovratno izgubljeno, vključno z izgubami, ki so značilne za naravo takega blaga, se ne obravnava, kot da je sproščeno v porabo.	4. V primeru popolnega uničenja ali nepovratne izgube se pristojnim organom države članice, v kateri je prišlo do popolnega uničenja ali nepovratne izgube zadevnega trošarinskega blaga, predloži zadovoljivo dokazilo.
Pristojnim organom je treba predložiti zadovoljivo dokazilo o izgubi ali uničenju trošarinskega blaga .	Ko v primeru gibanja pod režimom odloga plačila trošarine ni mogoče določiti, kje je prišlo do popolnega uničenja ali nepovratne izgube, se šteje, da je do tega prišlo v državi članici, v kateri je bilo to odkrito.
Za namene prvega pododstavka je blago nepovratno izgubljeno, kadar velja za neuporabno.	Države članice lahko določijo, da je za namerno uničenje blaga pod režimom odloga plačila trošarine obvezna predhodna odobritev s strani pristojnih organov.
Sprememba 17 Predlog direktive Člen 9 — odstavek 1
1. Če je med gibanjem blaga pod režimom odloga plačila trošarine prišlo do nepravilnosti, zaradi česar je bilo trošarinsko blago sproščeno v porabo, in ni mogoče ugotoviti, kje je bilo blago sproščeno v porabo, velja, da je blago sproščeno v porabo v državi članici odpreme.	1. Če je med gibanjem blaga pod režimom odloga plačila trošarine prišlo do nepravilnosti, zaradi česar je bilo trošarinsko blago sproščeno v porabo v skladu s členom 7(2)(a) , in ni mogoče ugotoviti, kje je bilo blago sproščeno v porabo, velja, da je blago sproščeno v porabo v državi članici odpreme, v kateri je bila nepravilnost odkrita, in v času, ko se je to zgodilo .
	Kadar trošarinsko blago pod režimom odloga plačila trošarine ne prispe v namembni kraj in zadevna nepravilnost, ki povzroči sprostitev v porabo v skladu s členom 7(2)(a), ni bila odkrita, se šteje, da je bilo blago sproščeno v porabo v državi članici, v kateri je bilo blago odkrito, in v času, ko se je to zgodilo.
Če se pred iztekom treh let od datuma, ko se je gibanje začelo v skladu s členom 19(1), ugotovi, v kateri državi članici je bilo blago dejansko sproščeno v porabo, ta država članica o tem obvesti pristojne organe države članice odpreme .	Če se pred iztekom treh let od datuma, ko se je gibanje začelo v skladu s členom 19(1), ugotovi, v kateri državi članici je bilo blago dejansko sproščeno v porabo, se šteje, da se je blago sprostilo v porabo v tej državi članici, ki o tem obvesti pristojne organe države članice, v kateri je bilo to odkrito ali v kateri je bilo blago odpremljeno .
Če se trošarina pobere v državi članici odpreme, se trošarina vrne ali odpusti takoj, ko so predloženi dokazi, da jo je pobrala druga država članica .	Če se trošarina pobere v državi članici odkritja ali odpreme, se trošarina vrne ali odpusti takoj, ko so predloženi dokazi o sprostitvi v porabo v drugi državi članici .
Sprememba 18 Predlog direktive Člen 9 — odstavek 1 a (novo)
	1a. Če je z uporabo ustreznega dokaza mogoče brez utemeljenega dvoma ugotoviti, da je med gibanjem blaga pod režimom odloga plačila trošarine prišlo do nepravilnosti, zaradi česar je bilo trošarinsko blago sproščeno v porabo, se trošarina plača v državi članici, v kateri je prišlo do nepravilnosti.
Sprememba 19 Predlog direktive Člen 9 — odstavek 2 a (novo)
	2a. Če se lahko dokaže, da je do nepravilnosti prišlo v eni državi članici zaradi sprostitve trošarinskega blaga v porabo in so v zvezi s tem priložene trošarinske znamke namembne države članice, se trošarina poravna v državi članici, v kateri je prišlo do nepravilnosti samo, če namembna država članica gospodarskemu subjektu povrne trošarino.
Sprememba 20 Predlog direktive Člen 9 — odstavek 2 b (novo)
	2b. Pri nepravilnostih, kadar namembna država članica ne obračuna trošarine z uporabo davčnih znamk, se trošarina v državi članici, v kateri je prišlo do nepravilnosti, poravna takoj.
Sprememba 21 Predlog direktive Člen 9 — odstavek 3
3. Za namene odstavka 1 nepravilnost pomeni stanje, ko se gibanje ni končalo v skladu s členom 19(2).	3. Za namene odstavka 1 nepravilnost pomeni stanje, ko se gibanje (razen gibanja iz člena 7(4)) oziroma del gibanja ni končalo v skladu s členom 19(2).
Sprememba 22 Predlog direktive Člen 11 — odstavek 1 — točka e a (novo)
	(ea) za dobavo v odobreno institucijo za raziskave in razvoj, laboratorij, vladni oddelek ali drugo odobreno stran z namenom preskusa kakovosti, preverjanja pred dajanjem na trg in preverjanja možnega ponarejanja, pod pogojem, da se ne šteje, da gre za komercialne količine zadevnega blaga, kjer:
	(i) države članice lahko določijo raven „komercialnih količin“; ter
	(ii) države članice lahko določijo poenostavljene postopke, da olajšajo pretok blaga v skladu s to točko.
Sprememba 23 Predlog direktive Člen 11 — odstavek 2
2. Za oprostitve veljajo pogoji in omejitve, ki jih določi država članica gostiteljica. Države članice lahko odobrijo oprostitve kot vračilo trošarine.	2. Za oprostitve veljajo pogoji in omejitve, ki jih določi država članica gostiteljica. Države članice lahko odobrijo oprostitve kot vračilo trošarine. S strani države članice določeni pogoji vračila ne smejo prekomerno ovirati koriščenja oprostitve .
Sprememba 54 Predlog direktive Člen 11 — odstavek 2 a (novo)
	2a. Trošarina, vključno s trošarino za naftna olja, se lahko vrne ali odpusti v skladu s postopkom, ki ga določi posamezna država članica. Država članica uporablja enak postopek za domače blago in blago iz drugih držav članic.
Sprememba 63 rev. Predlog direktive Člen 13 — odstavek 1
1. Države članice lahko oprostijo plačilo trošarine za trošarinsko blago, ki ga dobavijo brezcarinske prodajalne in ga potniki na poletu ali morski plovbi v osebni prtljagi odnesejo na tretje ozemlje ali v tretjo državo.	1. Države članice lahko oprostijo plačilo trošarine za trošarinsko blago, ki ga dobavijo brezcarinske prodajalne in ga potniki na poletu ali morski plovbi ali prehodu po kopnem v osebni prtljagi odnesejo na tretje ozemlje ali v tretjo državo.
Sprememba 65 rev. Predlog direktive Člen 13 — odstavek 4
4. V tem členu se uporabljajo naslednje opredelitve:	4. V tem členu se uporabljajo naslednje opredelitve:
(a) „tretje ozemlje“ pomeni ozemlja iz člena 5(2) in (3);	(a) „tretje ozemlje“ pomeni ozemlja iz člena 5(2) in (3);
(b) „brezcarinska prodajalna“ pomeni vsako poslovalnico na letališču ali v pristanišču, ki izpolnjuje pogoje, ki jih določijo pristojni organi, zlasti na podlagi odstavka 3;	(b) „brezcarinska prodajalna“ pomeni vsako poslovalnico na letališču ali v pristanišču ali na meji s tretjo državo ali tretjim ozemljem , ki izpolnjuje pogoje, ki jih določijo pristojni organi, zlasti na podlagi odstavka 3;
(c) „potnik, ki potuje na tretje ozemlje ali v tretjo državo“ pomeni vsakega potnika z dokumentom za potovanje po zraku ali morju, ki dokazuje, da je neposredni namembni kraj letališče ali pristanišče na tretjem ozemlju ali v tretji državi.	(c) „potnik, ki potuje na tretje ozemlje ali v tretjo državo“ pomeni vsakega potnika z dokumentom za potovanje po zraku ali morju, ki dokazuje, da je končni namembni kraj letališče ali pristanišče na tretjem ozemlju ali v tretji državi, kot tudi vsakega potnika, ki zapusti Skupnost po kopnem .
Sprememba 25 Predlog direktive Člen 14 — odstavek 2
2. Za proizvodnjo, predelavo in skladiščenje trošarinskega blaga velja, da se opravi pod režimom odloga plačila trošarine, če se te dejavnosti izvajajo v prostorih, za katere je izdano dovoljenje v skladu z odstavkom 3 .	2. Proizvodnja, predelava in skladiščenje trošarinskega blaga, za katerega trošarina še ni plačana, se opravljajo v trošarinskem skladišču .
Sprememba 26 Predlog direktive Člen 14 — odstavek 3
3. Pristojni organi držav članic izdajo dovoljenje, da se prostori, ki se uporabljajo za proizvodnjo, predelavo in skladiščenje trošarinskega blaga ter za njegov prejem ali odpremo pod režimom odloga plačila trošarine, uporabljajo kot „trošarinska skladišča“.	črtano
Sprememba 27 Predlog direktive Člen 15 — odstavek 1 — pododstavka 2 in 3
Izdaja dovoljenja se ne sme zavrniti zgolj zato, ker ima fizična ali pravna oseba sedež v drugi državi članici in namerava sama upravljati trošarinsko skladišče prek zastopnika ali podružnice v državi članici, kjer se izda dovoljenje .	Dovoljenje je v skladu s pogoji, ki jih lahko oblasti določijo zaradi preprečitve kakršnega koli izogibanja ali zlorabe. Vendar izdaja dovoljenja se ne sme zavrniti zgolj zato, ker ima fizična ali pravna oseba sedež v drugi državi članici.
Dovoljenje mora zajemati dejavnosti iz člena 14(3).
Sprememba 28 Predlog direktive Člen 16 — odstavek 1 — uvodni del
1. Trošarinsko blago se lahko giba pod režimom odloga plačila trošarine na ozemlju Skupnosti:	1. Trošarinsko blago se lahko giba pod režimom odloga plačila trošarine med dvema krajema na ozemlju Skupnosti, vključno z gibanjem prek tretje države ali njene regije :
Sprememba 29 Predlog direktive Člen 16 — odstavek 1 — točka a — točka ii
(ii) fizične ali pravne osebe, ki ji pristojni organi namembne države članice izdajo dovoljenje pod pogoji, ki jih določijo navedeni organi, da prejme trošarinsko blago, ki se giba pod režimom odloga plačila trošarine in je poslano iz druge države članice, v nadaljevanju „pooblaščeni prejemnik“;	(ii) prostorov pooblaščenega prejemnika;
Sprememba 30 Predlog direktive Člen 16 — odstavek 1 — točka b
(b) od kraja uvoza do katerega koli namembnega kraja iz točke (a), kadar blago odpremi fizična ali pravna oseba, ki ji pristojni organi države članice uvoza za to izdajo dovoljenje pod pogoji, ki jih določijo navedeni organi, v nadaljevanju „pooblaščeni pošiljatelj“.	(b) od kraja uvoza do katerega koli namembnega kraja ali prejemnika iz točke (a), kadar blago odpremi pooblaščeni pošiljatelj.
Sprememba 31 Predlog direktive Člen 17 — odstavek 1 — uvodni del
1. Pristojni organi odpremne države članice zahtevajo pod pogoji, ki jih sami določijo, da se tveganje, ki izhaja iz gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, zavaruje z jamstvom, ki ga zagotovi ena ali več izmed naslednjih oseb:	1. Pristojni organi odpremne države članice zahtevajo pod pogoji, ki jih sami določijo, da se tveganje, ki izhaja iz gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, zavaruje z jamstvom, ki ga zagotovi ena ali več izmed naslednjih oseb ali v njihovem imenu :
Sprememba 32 Predlog direktive Člen 17 — odstavek 2 — pododstavek 1
2. Jamstvo velja na celotnem območju Skupnosti.	2. Jamstvo velja na celotnem območju Skupnosti in ga lahko zagotavlja :
	(a) pooblaščena institucija za opravljanje dejavnosti kreditnih institucij v skladu z Direktivo 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (2); ali
	(b) pooblaščeno podjetje za opravljanje zavarovalne dejavnosti v skladu z Direktivo Sveta 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (3).
Sprememba 33 Predlog direktive Člen 17 a (novo)
	Člen 17a 1.    Na zahtevo osebe iz člena 17(1) lahko pristojni organi odpremne države članice pod pogoji, ki jih določijo, dovolijo predložitev celotnega jamstva za zmanjšani znesek trošarine ali da se ne predloži nobenega jamstva, pod pogojem, da stran, ki prevzame davčno odgovornost za prevoz, hkrati prevzame tudi odgovornost za prevoz. 2.     Dovoljenje iz odstavka 1 se podeli le osebam, ki: (a) imajo sedež na carinskem območju Skupnosti; (b) imajo dokaz o zagotavljanju jamstva za gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine; ter (c) redno zagotavljajo jamstva za gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine ali pa carinski organi vedo, da so sposobni izpolniti svoje obveznosti v zvezi s temi postopki. 3.     Ukrepi, ki urejajo postopek podelitve dovoljenj v skladu z odstavkoma 1 in 2, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 40(2).
Sprememba 34 Predlog direktive Člen 18 — odstavek 2 — pododstavek 2 — uvodni del
Pooblaščeni prejemnik, ki ima dovoljenje za namene iz prvega pododstavka, izpolnjuje naslednje zahteve:	Začasno pooblaščeni prejemnik, ki ima dovoljenje za namene iz prvega pododstavka, izpolnjuje naslednje zahteve:
Sprememba 35 Predlog direktive Člen 19 — odstavek 1
1. Šteje se, da se je gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine začelo, ko blago zapusti odpremno trošarinsko skladišče ali kraj uvoza.	1. Šteje se, da se je gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine začelo, ko blago zapusti odpremno trošarinsko skladišče ali kraj uvoza. Trenutek, ko blago zapusti trošarinsko skladišče ali kraj uvoza, se določi s sporočilom dodatne informacije, ki jo pristojnemu organu takoj pošlje pooblaščeni imetnik trošarinskega skladišča ali pooblaščeni pošiljatelj .
Sprememba 36 Predlog direktive Člen 19 — odstavek 2
2. Šteje se, da se je gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine končalo , ko prejemnik prejme pošiljko blaga, ali v primeru iz točke (iii) člena 16(1)(a), ko blago zapusti ozemlje Skupnosti.	2. Gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine se konča :
	— ko prejemnik prejme pošiljko blaga. Trenutek, ko prejemnik prejme pošiljko blaga, je določen s sporočilom dodatne informacije, ki jo prejemnik ob prihodu blaga nemudoma posreduje pristojnemu organu ;
	— v primeru iz točke (iii) člena 16(1)(a), ko blago zapusti ozemlje Skupnosti ali se vključi v carinski odložni postopek ali režim .
Sprememba 37 Predlog direktive Člen 19 a (novo)
	Člen 19a
	Veljavna pravila za gibanje blaga pod režimom odloga plačila trošarine pod pogoji, ki jih določijo pristojni organi odpremne države članice, dovoljujejo predložitev celotnega jamstva za zmanjšani znesek trošarine ali da se ne predloži nobenega jamstva, pod pogojem, da stran, ki prevzame davčno odgovornost za prevoz, hkrati prevzame tudi odgovornost za prevoz.
Sprememba 38 Predlog direktive Člen 20 — odstavek 1
1. Za trošarinsko blago se šteje, da se giba pod režimom odloga plačila trošarine, če ga spremlja elektronski administrativni dokument, obdelan v skladu z odstavkoma 2 in 3.	1. Za trošarinsko blago se šteje, da se giba pod režimom odloga plačila trošarine, če ga spremlja elektronski administrativni dokument, obdelan v skladu z odstavkoma 2 in 3. Države članice in Komisija sprejmejo potrebne ukrepe za uporabo ključne javne infrastrukture na nacionalni ravni in zagotovijo njihovo interoperabilnost .
Sprememba 39 Predlog direktive Člen 20 — odstavek 6
6. Pošiljatelj sporoči administrativno referenčno oznako osebi, ki spremlja blago.	6. Odpremljeno blago spremlja tiskana informacija, ki omogoča identifikacijo blaga v gibanju .
Oznaka mora biti na voljo ves čas gibanja pod režimom odloga plačila trošarine.
Sprememba 40 Predlog direktive Člen 22
Pristojni organ odpremne države članice lahko dovoli pod pogoji, ki jih določi ta država članica, da pošiljatelj z uporabo računalniško podprtega sistema razdeli gibanje energentov pod režimom odloga plačila trošarine v vsaj dve gibanji, če se ne spremeni skupna količina trošarinskega blaga.	Pristojni organ odpremne države članice lahko dovoli pod pogoji, ki jih določi ta država članica, da pošiljatelj z uporabo računalniško podprtega sistema razdeli gibanje energentov pod režimom odloga plačila trošarine v vsaj dve gibanji, če:
	(a) se ne spremeni skupna količina trošarinskega blaga; in
	(b) se razdelitev opravi na ozemlju države članice, ki tak postopek dovoljuje.
Države članice lahko določijo tudi, da se taka delitev ne izvede na njihovem ozemlju.	Države članice obvestijo Komisijo, ali in pod katerimi pogoji dovolijo delitev pošiljk na njihovem ozemlju. To informacijo Komisija pošlje drugim državam članicam .
Sprememba 41 Predlog direktive Člen 23 — odstavek 1 — pododstavek 1
1. Ob prejemu trošarinskega blaga v katerem koli namembnem kraju iz točk (i), (ii) ali (iv) člena 16(1)(a) ali iz člena 16(2) prejemnik pristojnim organom namembne države članice z uporabo računalniško podprtega sistema takoj predloži poročilo o prejemu blaga, v nadaljevanju „poročilo o prejemu“.	1. Ob prejemu trošarinskega blaga v katerem koli namembnem kraju iz točk (i), (ii) ali (iv) člena 16(1)(a) ali iz člena 16(2) prejemnik pristojnim organom namembne države članice z uporabo računalniško podprtega sistema najpozneje delovni dan po prejemu predloži poročilo o prejemu blaga, v nadaljevanju „poročilo o prejemu“.
Sprememba 42 Predlog direktive Člen 24 — odstavek 3
3. Pristojni organi odpremne države članice pošljejo pošiljatelju poročilo o izvozu.	3. Pristojni organi odpremne države članice pošljejo pošiljatelju poročilo o izvozu najpozneje delovni dan po prejemu potrdila, ki potrjuje, da je trošarinsko blago zapustilo ozemlje Skupnosti .
Sprememba 43 Predlog direktive Člen 26 — odstavek 1 — pododstavka 2 in 3
Ko je sistem ponovno na voljo, pošiljatelj takoj predloži osnutek elektronskega administrativnega dokumenta. Ta dokument nadomesti papirni dokument iz točke (a) prvega pododstavka takoj, ko je obdelan v skladu s členom 20(3), uporablja pa se postopek v zvezi z elektronskim administrativnim dokumentom.	Pošiljke nadaljujejo gibanje v skladu z nadomestnimi postopki, vključno s potrditvijo obračuna, čeprav je elektronski sistem ponovno na voljo v času gibanja.
Dokler elektronski administrativni dokument ni obdelan v skladu s členom 20(3), se šteje, da se gibanje izvaja pod režimom odloga plačila trošarine, če ga spremlja papirni dokument.
Sprememba 44 Predlog direktive Člen 26 — odstavek 2 — pododstavek 1
2. Kadar računalniško podprt sistem ni na voljo, lahko imetnik trošarinskega skladišča ali pooblaščeni pošiljatelj sporoči informacije iz člena 20(8) ali člena 22 z drugimi komunikacijskimi sredstvi. V ta namen obvesti pristojne organe odpremne države članice v trenutku, ko se spremeni namembni kraj ali ko se začne delitev gibanja.	2. Kadar računalniško podprti sistem ni na voljo, lahko imetnik trošarinskega skladišča ali pooblaščeni pošiljatelj sporoči informacije iz člena 20(8) ali člena 22 z drugimi komunikacijskimi sredstvi, ki jih opredelijo države članice . V ta namen obvesti pristojne organe odpremne države članice v trenutku, ko se spremeni namembni kraj ali ko se začne delitev gibanja.
Sprememba 45 Predlog direktive Člen 28
Države članice lahko določijo poenostavljene postopke v zvezi z gibanjem pod režimom odloga plačila trošarine, ki se v celoti izvaja na njihovem ozemlju.	Države članice lahko določijo poenostavljene postopke v zvezi z gibanjem pod režimom odloga plačila trošarine, ki se v celoti izvaja na njihovem ozemlju, vključno z možnostjo opustitve zahteve po elektronskem nadzoru takega gibanja .
Sprememba 46 Predlog direktive Člen 29 — točka 3 a (novo)
	(3a) gibanje blaga v skladu s členom 11(1)(ea).
Sprememba 47 Predlog direktive Člen 30 — odstavek 1 — pododstavek 2
Za trošarinsko blago razen tobačnih proizvodov, ki jih nabavijo fizične osebe, velja prvi pododstavek tudi v primerih, kadar se blago prevaža v njihovem imenu.	črtano
Sprememba 48 Predlog direktive Člen 30 — odstavek 2 a (novo)
	2a. Za namene uporabe odstavka 2(e) lahko države članice določijo okvirne količine samo v obliki dokaza. Te okvirne količine ne smejo biti nižje od:
	(a) za tobačne izdelke:
	— 400 cigaret,
	— 200 cigarilosov (cigare, težke največ 3 grame vsaka),
	— 100 cigar,
	— tobak za kajenje: 0,5 kilograma;
	(b) za alkoholne pijače:
	— 5 litrov žganih pijač,
	— 10 litrov vmesnih proizvodov,
	— 45 litrov vina (vključno z največ 30 litrov penečega vina),
	— 55 litrov piva.
Sprememba 49 Predlog direktive Člen 30 — odstavek 2 b (novo)
	2b. Države članice lahko tudi določijo, da nastane obveznost za plačilo trošarine v državi članici porabe za nabavo mineralnega olja, ki je že bilo sproščeno v porabo v drugi državi članici, če take proizvode na neobičajen način prevažajo fizične osebe ali kdo drug v njihovem imenu. Neobičajni prevoz lahko vključuje vsak prevoz goriva, razen prevoz v rezervoarjih vozil ali v ustreznih ročkah za rezervno gorivo in prevoz tekočih proizvodov za ogrevanje, razen prevoz v cisternah, uporabljenih v imenu osebe, ki opravlja takšno gospodarsko dejavnost.
Sprememba 50 Predlog direktive Člen 34 — odstavek 4 — točka a
(a) prijavi se pri davčnih organih odpremne države članice;	(a) prijavi se pri davčnih organih odpremne države članice in od teh davčnih organov pridobi identifikacijski dokument ;
Predloga spremembe 51 in 52 Predlog direktive Člen 37
1. Brez poseganja v člen 7(1) lahko države članice zahtevajo, da se trošarinsko blago v času, ko je sproščeno v porabo na njihovem ozemlju, ali, v primerih iz prvega pododstavka člena 31(1) in člena 34(1), ko vstopi na njihovo ozemlje, označi z davčnimi oznakami ali nacionalnimi identifikacijskimi znaki, ki se uporabljajo za fiskalne namene.	1. Brez poseganja v člen 7(1) lahko države članice zahtevajo, da se trošarinsko blago v času, ko je sproščeno v porabo na njihovem ozemlju, ali, v primerih iz prvega pododstavka člena 31(1) in člena 34(1), ko vstopi na njihovo ozemlje, označi z davčnimi oznakami, nacionalnimi identifikacijskimi znaki ali kakršno koli drugo serijsko oznako ali oznako avtentifikacije , ki se uporabljajo za fiskalne namene.
2. Vsaka država članica, ki zahteva uporabo davčnih oznak ali nacionalnih identifikacijskih znakov iz odstavka 1, jih mora dati na voljo imetnikom trošarinskih skladišč drugih držav članic.	2. Vsaka država članica, ki zahteva uporabo davčnih oznak ali nacionalnih identifikacijskih znakov ali kakršno koli drugo serijsko oznako ali oznako avtentifikacije iz odstavka 1, jih mora dati na voljo imetnikom trošarinskih skladišč drugih držav članic.
3. Brez poseganja v kakršne koli določbe, ki jih lahko države članice določijo, da bi zagotovile pravilno izvajanje tega člena in preprečile prevaro, izogibanje ali zlorabo, države članice zagotovijo, da te oznake ali znaki ne ustvarjajo omejitev za prost pretok trošarinskega blaga.	3. Brez poseganja v kakršne koli določbe, ki jih lahko države članice določijo, da bi zagotovile pravilno izvajanje tega člena in preprečile prevaro, izogibanje ali zlorabo, države članice zagotovijo, da te oznake ali znaki ne ustvarjajo omejitev za prost pretok trošarinskega blaga.
Kadar je trošarinsko blago označeno s takimi oznakami ali znaki, mora država članica, ki jih je izdala, vrniti, odpustiti ali sprostiti vsak znesek, ki je bil plačan ali zajamčen za pridobitev takih oznak ali znakov, če je obveznost plačila trošarine nastala ali je bila trošarina pobrana v drugi državi članici.	Kadar je trošarinsko blago označeno s takimi oznakami ali znaki, mora država članica, ki jih je izdala, vrniti, odpustiti ali sprostiti vsak znesek, ki je bil plačan ali zajamčen za pridobitev takih oznak ali znakov, če je obveznost plačila trošarine nastala ali je bila trošarina pobrana v drugi državi članici.
	Vendar pa lahko država članica, ki je izdala oznake ali znake, določi, da je treba za povračilo, odpustitev ali sprostitev plačanega ali zajamčenega zneska predložiti dokaz, da so bile te oznake ali znaki odstranjeni ali uničeni.
4. Davčne oznake ali identifikacijski znaki v smislu odstavka 1 veljajo v državi članici, ki jih je izdala. Te oznake pa lahko države članice medsebojno priznajo.	4. Davčne oznake, nacionalni identifikacijski znaki ali kakršna koli druga serijska oznaka in oznaka avtentifikacije v smislu odstavka 1 veljajo v državi članici, ki jih je izdala. Te oznake pa lahko države članice medsebojno priznajo.
Sprememba 53 Predlog direktive Člen 39
Dokler Svet ne sprejme določb Skupnosti o oskrbi ladij in zrakoplovov, lahko države članice še naprej uporabljajo svoje nacionalne določbe s tega področja.	Dokler Svet ne sprejme določb Skupnosti o oskrbi ladij in zrakoplovov, lahko države članice še naprej uporabljajo svoje nacionalne določbe s tega področja. Te nacionalne določbe je treba sporočiti drugim državam članicam, da jih bodo uporabljali njihovi gospodarski subjekti .

---

(1)   UL L 145, 4.6.2008, str. 1.

(2)   UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

(3)   UL L 228, 11.8.1992, str. 1.

---