Uradni list C 183/2012

23.6.2012

Uradni list Evropske unije

C 183/2

Menjalni tečaji eura (1)

22. junija 2012

2012/C 183/02

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2539
JPY	japonski jen	100,68
DKK	danska krona	7,4343
GBP	funt šterling	0,80420
SEK	švedska krona	8,8008
CHF	švicarski frank	1,2009
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,4865
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,775
HUF	madžarski forint	287,66
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,6969
PLN	poljski zlot	4,2563
RON	romunski leu	4,4733
TRY	turška lira	2,2661
AUD	avstralski dolar	1,2490
CAD	kanadski dolar	1,2893
HKD	hongkonški dolar	9,7310
NZD	novozelandski dolar	1,5899
SGD	singapurski dolar	1,6009
KRW	južnokorejski won	1 451,18
ZAR	južnoafriški rand	10,4821
CNY	kitajski juan	7,9809
HRK	hrvaška kuna	7,5300
IDR	indonezijska rupija	11 852,41
MYR	malezijski ringit	4,0006
PHP	filipinski peso	53,295
RUB	ruski rubelj	41,7050
THB	tajski bat	39,838
BRL	brazilski real	2,5805
MXN	mehiški peso	17,3916
INR	indijska rupija	71,6630

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

23.6.2012

Uradni list Evropske unije

C 183/3

Obvestilo Komisije o veljavnih obrestnih merah za vračilo državne pomoči in o referenčnih obrestnih merah/diskontnih stopnjah za 27 držav članic, ki veljajo od 1. julija 2012

(Objavljeno v skladu s členom 10 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 (UL L 140, 30.4.2004, str. 1))

2012/C 183/03

Izhodiščne obrestne mere so izračunane v skladu s Sporočilom Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (UL C 14, 19.1.2008, str. 6). Glede na uporabo referenčne obrestne mere je izhodiščni obrestni meri še vedno treba prišteti ustrezno razliko, določeno v tem obvestilu. Diskontni stopnji je tako treba prišteti razliko 100 bazičnih točk. V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 271/2008 z dne 30. januarja 2008 o spremembi izvedbene uredbe (ES) št. 794/2004 se tudi obrestna mera za vračilo državne pomoči izračuna tako, da se izhodiščni obrestni meri doda 100 bazičnih točk, razen če ni s posebno odločbo določeno drugače.

Spremenjene obrestne mere so prikazane v odebeljenem tisku.

Prejšnja razpredelnica je objavljena v UL C 155, 1.6.2012, str. 3.

Od	Do	AT	BE	BG	CY	CZ	DE	DK	EE	EL	ES	FI	FR	HU	IE	IT	LT	LU	LV	MT	NL	PL	PT	RO	SE	SI	SK	UK
1.7.2012	…	1,38	1,38	3,66	1,38	1,72	1,38	1,85	1,38	1,38	1,38	1,38	1,38	7,48	1,38	1,38	2,09	1,38	2,78	1,38	1,38	4,91	1,38	6,85	2,76	1,38	1,38	1,74
1.6.2012	30.6.2012	1,67	1,67	2,94	1,67	1,72	1,67	1,57	1,67	1,67	1,67	1,67	1,67	7,48	1,67	1,67	2,57	1,67	2,34	1,67	1,67	4,91	1,67	5,58	2,76	1,67	1,67	1,74
1.5.2012	31.5.2012	1,67	1,67	3,66	1,67	1,72	1,67	1,85	1,67	1,67	1,67	1,67	1,67	7,48	1,67	1,67	2,57	1,67	2,78	1,67	1,67	4,91	1,67	6,85	2,76	1,67	1,67	1,74
1.3.2012	30.4.2012	2,07	2,07	3,66	2,07	1,72	2,07	1,85	2,07	2,07	2,07	2,07	2,07	7,48	2,07	2,07	2,57	2,07	2,78	2,07	2,07	4,91	2,07	6,85	2,76	2,07	2,07	1,74
1.1.2012	29.2.2012	2,07	2,07	3,66	2,07	1,72	2,07	1,85	2,07	2,07	2,07	2,07	2,07	6,39	2,07	2,07	2,57	2,07	2,38	2,07	2,07	4,91	2,07	6,85	2,76	2,07	2,07	1,74
1.8.2011	31.12.2011	2,05	2,05	3,97	2,05	1,79	2,05	2,07	2,05	2,05	2,05	2,05	2,05	5,61	2,05	2,05	2,56	2,05	2,20	2,05	2,05	4,26	2,05	7,18	2,65	2,05	2,05	1,48
1.7.2011	31.7.2011	2,05	2,05	3,97	2,05	1,79	2,05	1,76	2,05	2,05	2,05	2,05	2,05	5,61	2,05	2,05	2,56	2,05	2,20	2,05	2,05	4,26	2,05	7,18	2,65	2,05	2,05	1,48
1.5.2011	30.6.2011	1,73	1,73	3,97	1,73	1,79	1,73	1,76	1,73	1,73	1,73	1,73	1,73	5,61	1,73	1,73	2,56	1,73	2,20	1,73	1,73	4,26	1,73	7,18	2,65	1,73	1,73	1,48
1.3.2011	30.4.2011	1,49	1,49	3,97	1,49	1,79	1,49	1,76	1,49	1,49	1,49	1,49	1,49	5,61	1,49	1,49	2,56	1,49	2,20	1,49	1,49	4,26	1,49	7,18	2,23	1,49	1,49	1,48
1.1.2011	28.2.2011	1,49	1,49	3,97	1,49	1,79	1,49	1,76	1,49	1,49	1,49	1,49	1,49	5,61	1,49	1,49	2,56	1,49	2,64	1,49	1,49	4,26	1,49	7,18	1,76	1,49	1,49	1,48

23.6.2012

Uradni list Evropske unije

C 183/5

Seznam registriranih in certificiranih bonitetnih agencij

2012/C 183/05

Spodaj navedene bonitetne agencije so bile registrirane ali certificirane v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (Uredba o bonitetnih agencijah).

Seznam objavlja ESMA v skladu s členom 18(3) Uredbe o bonitetnih agencijah in se posodobi v petih delovnih dneh po sprejetju sklepa o registraciji ali certifikaciji. Evropska komisija v 30 dneh po vsaki posodobitvi ponovno objavi seznam v Uradnem listu Evropske unije. V tem obdobju so možne razlike med seznamom, ki ga objavi ESMA, in seznamom, ki je na voljo v Uradnem listu.

Registrirane ali certificirane bonitetne agencije

Zadnja posodobitev: 14. maj 2012

Ime bonitetne agencije	Država sedeža	Pristojni organ države članice sedeža, ki izda registracijo	Status	Datum začetka veljavnosti
Euler Hermes Rating GmbH	Nemčija	Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht (BaFin)	registrirana	16. november 2010
Japan Credit Rating Agency Ltd	Japonska	Autorité des Marchés Financiers (AMF)	certificirana	6. januar 2011
Feri EuroRating Services AG	Nemčija	Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht (BaFin)	registrirana	14. april 2011
Bulgarian Credit Rating Agency AD	Bolgarija	Financial Supervision Commission (FSC)	registrirana	6. april 2011
Creditreform Rating AG	Nemčija	Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht (BaFin)	registrirana	18. maj 2011
Scope Credit Rating GmbH (prej PSR Rating GmbH)	Nemčija	Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht (BaFin)	registrirana	24. maj 2011
ICAP Group SA	Grčija	Hellenic Capital Market Commission (HCMC)	registrirana	7. julij 2011
GBB-Rating Gesellschaft für Bonitätsbeurteilung GmbH	Nemčija	Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht (BaFin)	registrirana	28. julij 2011
ASSEKURATA Assekuranz Rating-Agentur GmbH	Nemčija	Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht (BaFin)	registrirana	16. avgust 2011
Companhia Portuguesa de Rating, SA (CPR)	Portugalska	Comissão do Mercado de Valores Mobiliários (CMVM)	registrirana	26. avgust 2011
AM Best Europe-Rating Services Ltd (AMBERS)	Združeno kraljestvo	Financial Services Authority (FSA)	registrirana	8. september 2011
DBRS Ratings Limited	Združeno kraljestvo	Financial Services Authority (FSA)	registrirana	31. oktober 2011
Fitch France S.A.S.	Francija	Autorité des Marchés Financiers (AMF)	registrirana	31. oktober 2011
Fitch Deutschland GmbH	Nemčija	Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht (BaFin)	registrirana	31. oktober 2011
Fitch Italia SpA	Italija	Commissione Nazionale per le Società e la Borsa (CONSOB)	registrirana	31. oktober 2011
Fitch Polska SA	Poljska	Komisja Nadzoru Finansowego (KNF)	registrirana	31. oktober 2011
Fitch Ratings España S.A.U.	Španija	Comisión Nacional del Mercado de Valores (CNMV)	registrirana	31. oktober 2011
Fitch Ratings Limited	Združeno kraljestvo	Financial Services Authority (FSA)	registrirana	31. oktober 2011
Fitch Ratings CIS Limited	Združeno kraljestvo	Financial Services Authority (FSA)	registrirana	31. oktober 2011
Moody’s Investors Service Cyprus Ltd	Ciper	Cyprus Securities and Exchange Commission (CySEC)	registrirana	31. oktober 2011
Moody’s France S.A.S.	Francija	Autorité des Marchés Financiers (AMF)	registrirana	31. oktober 2011
Moody’s Deutschland GmbH	Nemčija	Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht (BaFin)	registrirana	31. oktober 2011
Moody’s Italia S.r.l.	Italija	Commissione Nazionale per le Società e la Borsa (CONSOB)	registrirana	31. oktober 2011
Moody’s Investors Service España SA	Španija	Comisión Nacional del Mercado de Valores (CNMV)	registrirana	31. oktober 2011
Moody’s Investors Service Ltd	Združeno kraljestvo	Financial Services Authority (FSA)	registrirana	31. oktober 2011
Standard & Poor’s Credit Market Services France S.A.S.	Francija	Autorité des Marchés Financiers (AMF)	registrirana	31. oktober 2011
Standard & Poor’s Credit Market Services Italy S.r.l.	Italija	Commissione Nazionale per le Società e la Borsa (CONSOB)	registrirana	31. oktober 2011
Standard & Poor’s Credit Market Services Europe Limited	Združeno kraljestvo	Financial Services Authority (FSA)	registrirana	31. oktober 2011
CRIF SpA	Italija	Commissione Nazionale per le Società e la Borsa (CONSOB)	registrirana	22. december 2011
Capital Intelligence (Cyprus) Ltd	Ciper	Cyprus Securities and Exchange Commission (CySEC)	registrirana	8. maj 2012

23.6.2012

Uradni list Evropske unije

C 183/7

Posodobitev seznama mejnih prehodov iz člena 2(8) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL C 316, 28.12.2007, str. 1; UL C 134, 31.5.2008, str. 16; UL C 177, 12.7.2008, str. 9; UL C 200, 6.8.2008, str. 10; UL C 331, 31.12.2008, str. 13; UL C 3, 8.1.2009, str. 10; UL C 37, 14.2.2009, str. 10; UL C 64, 19.3.2009, str. 20; UL C 99, 30.4.2009, str. 7; UL C 229, 23.9.2009, str. 28; UL C 263, 5.11.2009, str. 22; UL C 298, 8.12.2009, str. 17; UL C 74, 24.3.2010, str. 13; UL C 326, 3.12.2010, str. 17; UL C 355, 29.12.2010, str. 34; UL C 22, 22.1.2011, str. 22; UL C 37, 5.2.2011, str. 12; UL C 149, 20.5.2011, str. 8; UL C 190, 30.6.2011, str. 17; UL C 203, 9.7.2011, str. 14; UL C 210, 16.7.2011, str. 30; UL C 271, 14.9.2011, str. 18; UL C 356, 6.12.2011, str. 12; UL C 111, 18.4.2012, str. 3)

2012/C 183/06

Objava seznama mejnih prehodov iz člena 2(8) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah), temelji na informacijah, o katerih države članice uradno obvestijo Komisijo v skladu s členom 34 Zakonika o schengenskih mejah.

Poleg objave v Uradnem listu Evropske unije je na voljo tudi redna posodobitev na spletni strani Generalnega direktorata za notranje zadeve.

FRANCIJA

Sprememba informacij, objavljenih v UL C 316, 28.12.2007

SEZNAM MEJNIH PREHODOV

Zračne meje

Abbeville

2.	Agen-la Garenne

3.	Ajaccio-Campo dell'Oro

4.	Albert-Bray

5.	Amiens-Glisy

6.	Angers-Marcé

7.	Angoulême-Brie-Champniers

8.	Annecy-Methet

Annemasse

10.	Auxerre-Branches

11.	Avignon-Caumont

12.	Bâle-Mulhouse

13.	Bastia-Poretta

14.	Beauvais-Tillé

15.	Bergerac-Roumanière

16.	Besançon-la Vèze

17.	Béziers-Vias

18.	Biarritz-Bayonne-Anglet

19.	Bordeaux-Mérignac

20.	Brest-Guipavas

21.	Brive-Souillac

22.	Caen-Carpiquet

23.	Calais-Dunkerque

24.	Calvi-Sainte-Catherine

25.	Cannes-Mandelieu

26.	Carcassonne-Salvaza

27.	Châlons-Vatry

28.	Chambéry-Aix-les-Bains

29.	Châteauroux-Déols

30.	Cherbourg-Mauperthus

31.	Clermont-Ferrand-Aulnat

32.	Colmar-Houssen

33.	Deauville-Saint-Gatien

34.	Dijon-Longvic

35.	Dinard-Pleurtuit

36.	Dôle-Tavaux

37.	Épinal-Mirecourt

38.	Figari-Sud Corse

39.	Grenoble-Saint-Geoirs

40.	Hyères-le Palivestre

41.	Issy-les-Moulineaux

42.

La Môle

43.

Lannion

44.	La Rochelle-Laleu

45.	Laval-Entrammes

46.	Le Castelet

47.	Le Havre-Octeville

48.	Le Mans-Arnage

49.	Le Touquet-Paris-Plage

50.	Lille-Lesquin

51.	Limoges-Bellegarde

52.	Lognes-Émerainville

53.	Lorient-Lann-Bihoué

54.

Lyon-Bron

55.	Lyon-Saint-Exupéry

56.	Marseille-Provence

57.	Metz-Nancy-Lorraine

58.	Monaco-Héliport

59.	Montbéliard-Courcelles

60.	Montpellier-Méditérranée

61.	Nantes-Atlantique

62.	Nevers-Fourchambault

63.	Nice-Côte d'Azur

64.	Nîmes-Garons

65.	Orléans-Bricy

66.	Orléans-Saint-Denis-de-l'Hôtel

67.	Paris-Charles de Gaulle

68.	Paris-le Bourget

69.	Paris-Orly

70.	Pau-Pyrénées

71.	Perpignan-Rivesaltes

72.	Poitiers-Biard

73.	Quimper-Pluguffan, začasno za obdobje od 30. maja do 10. septembra 2012

74.	Rennes Saint-Jacques

75.	Rodez-Marcillac

76.	Rouen-Vallée de Seine

77.	Saint-Brieuc-Armor

78.	Saint-Etienne-Bouthéon

79.	Saint-Nazaire-Montoir

80.	Strasbourg-Entzheim

81.	Tarbes-Ossun-Lourdes

82.	Toulouse-Blagnac

83.	Tours-Saint-Symphorien

84.	Troyes-Barberey

85.	Vichy-Charmeil

Meje na morju

Ajaccio

Bastia

Bayonne

Bonifacio

Bordeaux

Boulogne

Brest

8.	Caen-Ouistreham

Calais

10.

Calvi

11.	Cannes-Vieux Port

12.

Carteret

13.

Cherbourg

14.

Dieppe

15.

Douvres

16.

Dunkerque

17.

Granville

18.

Honfleur

19.	La Rochelle-La Pallice

20.

Le Havre

21.	Les Sables-d'Olonne-Port

22.	L'Ile-Rousse

23.

Lorient

24.

Marseille

25.	Monaco-Port de la Condamine

26.	Nantes-Saint-Nazaire

27.

Nice

28.	Port-de-Bouc-Fos/Port-Saint-Louis

29.	Port-la-Nouvelle

30.	Porto-Vecchio

31.	Port-Vendres

32.

Roscoff

33.

Rouen

34.	Saint-Brieuc (maritime)

35.	Saint-Malo

36.

Sète

37.

Toulon

Meje na kopnem

— Z Združenim Kraljestvom:

(stalna linija preko Rokavskega preliva)

1.	Gare d’Ashford International

2.	Gare d'Avignon-Centre

3.	Cheriton/Coquelles

4.	Gare de Chessy-Marne-la-Vallée

5.	Gare de Fréthun

6.	Gare de Lille-Europe

7.	Gare de Paris-Nord

8.	Gare de St-Pancras International

9.	Gare d’Ebbsfleet International

— Z Andoro

1.	Pas de la Case-Porta

ROMUNIJA

Sprememba informacij, objavljenih v UL C 316, 28.12.2007

SEZNAM MEJNIH PREHODOV

Zračne meje

1.	Henri Coandă București (1)

2.	Cluj-Napoca (1)

Sibiu (1)

4.	Traian Vuia Timișoara (1)

5.	Transilvania Târgu Mureș (1)

6.	George Enescu Bacău (1)

7.	Mihail Kogălniceanu Constanța (1)

8.	Satu Mare (2)

9.	Suceava (2)

10.

Iași (2)

11.

Arad (2)

12.	Baia Mare (2)

13.	Craiova (2)

14.	Tulcea (2)

15.	Aurel Vlaicu București Băneasa (3)

16.	Oradea (***)

Meje na morju

Constanța

2.	Constanța Sud-Agigea

Mangalia

Midia

Pristanišča na Donavi

1.	Sulina (5)

2.	Tulcea (5)

3.	Galați (5)

4.	Brăila (6)

5.	Cernavodă (6)

Călărași

Oltenița

Giurgiu

Zimnicea

10.	Turnu Măgurele

11.

Corabia

12.

Bechet

13.

Calafat

14.

Orșova

15.	Drobeta Turnu Severin

16.	Moldova Veche

Kopenske meje

MADŽARSKA

1.	Petea, cestni prehod

2.	Urziceni, cestni prehod

3.	Carei, cestni prehod

4.	Valea lui Mihai, železniški in cestni prehod

5.	Săcuieni, cestni prehod

6.	Borș, cestni prehod

7.	Episcopia Bihor, cestni prehod

8.	Salonta, železniški in cestni prehod

9.	Vărșand, cestni prehod

10.	Curtici, železniški prehod

11.	Turnu, cestni prehod

12.	Nădlac, cestni prehod

13.	Cenad, cestni prehod

14.	Tudor Vladimirescu, cestni prehod (RO-LA)

BOLGARIJA

1.	Giurgiu, železniški in cestni prehod

2.	Ostrov, cestni prehod

3.	Negru Vodă, železniški in cestni prehod

4.	Vama Veche, cestni prehod

SRBIJA

1.	Jimbolia, železniški in cestni prehod

2.	Stamora Moravița, železniški in cestni prehod

3.	Naidaș, cestni prehod

4.	Porțile de Fier I, cestni prehod

5.	Porțile de Fier II, cestni prehod

MOLDAVIJA

1.	Galați, železniški in cestni prehod

2.	Oancea, cestni prehod

3.	Fălciu, železniški prehod

4.	Albița, cestni prehod

5.	Iași (Ungheni), železniški prehod

6.	Sculeni, cestni prehod

7.	Stânca, cestni prehod

8.	Rădăuți Prut, cestni prehod

UKRAJINA

1.	Siret, cestni prehod

2.	Vicșani, železniški prehod

3.	Valea Vișeului, železniški prehod

4.	Câmpulung la Tisa, železniški prehod

5.	Halmeu, železniški in cestni prehod

6.	Sighetul Marmației, cestni prehod

(1) Potrjeno kot mednarodno letališče.

(2) Potrjeno kot letališče, odprto za mednarodni promet.

(3) Še ni potrjeno ().

(4) Nacionalni pravni okvir na področju civilnega letalstva določa, da bodo od datuma za odpravo kontrol na zračnih mejah mednarodni leti dovoljeni le na/z mednarodnih letališč in le občasno na/z letališč, odprtih za mednarodni promet. Letališčem, ki niso potrjena, se ne dodeli dovoljenje za opravljanje letov v/iz tretjih držav.

(5) Pomorsko donavsko pristanišče.

(6) Notranje donavsko pristanišče.

23.6.2012

Uradni list Evropske unije

C 183/16

Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2012/C 183/09

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„RILLETTES DE TOURS“

ES št.: FR-PGI-0005-0845-18.01.2011

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime:

„Rillettes de Tours“

2. Država članica ali tretja država:

Francija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda:

Skupina 1.2

Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Gre za mazavo kuhano mesno delikateso, ki se pakira v lončke, lončeno posodo, kozarce za vlaganje ali v kruh. Da bi se proizvod dlje ohranil, je lahko v lončku ali kozarcu prekrit s plastjo prašičje maščobe.

Proizvod „Rillettes de Tours“ se pripravi z dolgim kuhanjem prašičjega ali svinjskega mesa, ki je bilo pred tem razrezano na kose (najmanj 6 × 6 cm), v prašičji maščobi v loncu. Mesu je mogoče dati aromo z belim vinom ali vinskim žganjem. Med pripravo se doda sol (ne nitritna), lahko pa tudi poper, barvilo E 150a ali aroma Patrelle.

Proizvod „Rillettes de Tours“ je enakomerne zlatorumene (pantone 142 U) do zlatorjave (pantone 161 U) barve.

„Rillettes“ imajo razcefrano teksturo, pri čemer se ohranijo jasno vidna mesna vlakna (daljša od 2 cm) in koščki.

Vlažnost proizvoda, ki mu je bila odstranjena maščoba, mora biti največ 68-odstotna, kar proizvodu daje suho teksturo.

Proizvod „Rillettes de Tours“ ima tudi okus praženega mesa.

Končni proizvod poleg tega izpolnjuje fizikalno-kemijske zahteve glede vsebnosti lipidov ≤ 42 % (za HPD 68 %), celotne vsebnosti topnih sladkorjev < 0,5 % (za HPD 68 %) ter razmerja med kolageni in protidi ≤ 19 %.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):

Proizvod „Rillettes de Tours“ se pridobiva iz prašičjega ali svinjskega mesa pasem, vpisanih v rodovniške knjige ali zootehnične registre, ki jih vodijo organi za vzrejo plemenskih prašičev, ki jih pooblasti francosko ministrstvo za kmetijstvo.

Tako vpisane pasme so osnova kakovosti mesa, ki se uporablja pri pripravi proizvoda „Rillettes de Tours“.

Glede izvora prašičev in svinj ni geografske omejitve.

Svinje morajo med odstavitvijo in zakolom počivati najmanj 15 dni. Najnižja starost ob zakolu je 172 dni, pred odpremo v klavnico je obvezna 12-urna teščost. Topla teža prašičjega trupa mora biti najmanj 85 kg. Namen navedenega je izboljšanje okušalnih lastnosti mesa.

Kosi stegna in fileji (izključno kare in srednji del) morajo zaradi boljše kakovosti končnega proizvoda vsebovati najmanj 25 % pustega mesa. Preostalo meso izvira iz pleč, vratnika (med prvim in petim rebrom ledij) in potrebušnine (brez seskov).

Zaradi boljše sanitarne kakovosti in boljših okušalnih lastnosti se mora nabavljati le sveže meso. Sveže meso mora zajemati najmanj 75 % celotnega mesa, uporabljenega za pripravo. Proizvajalec „rillettes“ lahko meso zamrzne za največ en mesec, na temperaturi – 18 °C. Kupovanje zamrznjenega mesa je prepovedano.

Vina, ki se lahko poljubno uporabljajo, so le bela vina sorte chenin. Posebnost navedene sorte sta suhost in nežnost.

Vino ohrani nekaj gramov ostanka sladkorja, ki mu daje mehkobo v odhodu, in je v nasprotju s slanostjo proizvoda „Rillettes de Tours“. Vino sorte chenin ima mineralne in apnenčaste aromatske značilnosti, ki uravnovešajo dimljenost in slanost proizvoda „Rillettes de Tours“. Svežina, kislost in sadna aroma poleg tega uravnovešajo mastnost „rillettes“ in poudarjajo njihov okus.

Vinsko žganje ni obvezno.

Glede izvora vina in vinskega žganja ni geografske omejitve.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Ni relevantno.

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Faze priprave proizvoda „Rillettes de Tours“, ki potekajo na geografskem območju iz točke 4: priprava mesa, praženje, kuhanje, faza mirovanja in končno kuhanje.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

Ni relevantno.

3.7 Posebna pravila za označevanje:

Ime ZGO „Rillettes de Tours“ mora biti na oznaki.

Oznaka poleg obveznih navedb, ki jih določajo predpisi, vsebuje te elemente:

1.	blagovno znamko;

2.	logotip Evropske unije za označbe ZGO;

3.	ime in kontaktne podatke naslovnika pritožb.

4. Kratka opredelitev geografskega območja:

Geografsko območje za pripravo in začetno pakiranje proizvoda „Rillettes de Tours“ je opredeljeno glede na ta elementa:

—	to območje, s središčem v Toursu, zajema območje razširjenosti recepta za proizvod „Rillettes de Tours“. Recept za „rillettes“ zunaj meja geografskega območja ni več isti. Temu se pridružuje še naravna meja, to je gozd Bercé med departmajema Sarthe in Indre-et-Loire,

—	tako opredeljeno geografsko območje približno zajema nekdanjo pokrajino Touraine.

Navedeno območje sestavljajo departma Indre-et-Loire (37) in sosednji kantoni v departmajih, ki mejijo na Indre-et-Loire, razen kantonov departmaja Sarthe (72).

5. Povezanost z geografskim območjem:

Povezanost z geografskim območjem temelji na posebnih odlikah proizvoda „Rillettes de Tours“, ki izhajajo iz uporabe tradicionalnega znanja in veščin – pri čemer to ostaja omejeno na pokrajino Touraine – v fazah njegove priprave. Proizvod ima zaradi navedenega znanja in veščin ter posebnih odlik sloves, ki ga potrošnik močno povezuje z geografskim območjem.

5.1 Posebnosti geografskega območja:

Podnebni dejavniki

Za pokrajino Touraine je značilno blago, vendar razmeroma vlažno podnebje, ki je preprečevalo razvoj naravno sušenih mesnih delikates, kot je to v navadi na jugu Francije. Proizvod „rillettes“ se prav zaradi podnebja konzervira s kuhanjem. Je pa podnebje ugodno za vinsko trto, zato je proizvodnja vin velika in je tudi vplivala na aromatizacijo proizvoda „Rillettes de Tours“.

Človeški dejavniki

Tourainski kmetje so „rillettes“ pripravljali že v srednjem veku. Priprava je bila do konca 18. stoletja omejena zlasti na tourainsko podeželje in nekatere kmetije z območja Maine.

Krajevni proizvajalci mesnih delikates so na začetku 19. stoletja prevzeli navedeni kmečki recept, ga prilagodili svojemu znanju in veščinam ter ga prenašali iz roda v rod. Tedaj je iz „rillettes“ v pokrajini Touraine nastal proizvod „Rillettes de Tours“.

Ena od glavnih sprememb v pripravi „rillettes“ je, da so se prenehali uporabljati ostanki in začeli uporabljati pravi kosi mesa. Razvoj novih sredstev za konzerviranje in uporaba odkritega kuhanja, ki daje proizvodu precej suho teksturo, sta omogočila zmanjšanje deleža maščobe in povečala delež mesa v „rillettes“ ter jih tako oplemenitila. Prav to znanje in veščine, ki so jih razvili proizvajalci, so značilni za mesto Tours in pokrajino Touraine. Navedena priprava se je v nekaterih strokovnih delih pojavila šele leta 1865.

Gospodarski dejavniki

Pokrajina Touraine ima slabo razvito industrijsko infrastrukturo. Zato se sektor mesnih delikates, ki je v pokrajini Touraine v glavnem ostal na obrtniški ravni, razvija počasi, počasi pa se razvija tudi trženje proizvoda „Rillettes de Tours“, s čimer se ohranja njegov izrazito obrtniški značaj.

Proizvod „Rillettes de Tours“ danes ostaja zastopan pri proizvajalcih mesnih delikates, ki njegov recept prenašajo na vajence.

5.2 Posebnosti proizvoda:

Proizvod „Rillettes de Tours“ se kuha v popolnoma odkritem loncu. Kuhanje je dolgotrajno in tradicionalno poteka v treh fazah: praženje mesa na začetku kuhanja (od 15 minut do 1 ure na temperaturi med 95 in 115 °C), nato sledi faza počasnega kuhanja (od 5 ur in pol do 12 ur na temperaturi med 65 in 95 °C) ter nazadnje faza kratkega in energičnega kuhanja ali končno intenzivno kuhanje (od 10 do 20 minut na temperaturi med 95 in 115 °C).

Proizvod zaradi praženja koščkov pustega mesa na začetku kuhanja in dolgega odkritega kuhanja, ki sta značilna za proizvod „Rillettes de Tours“, izgublja vodo, nastanejo pa tudi okušalne in aromatične lastnosti, povezane zlasti z Maillardovimi kemičnimi reakcijami in značilnostmi okusa praženega mesa.

Z dolgim kuhanjem koščkov mesa v lastni maščobi je mogoče pridobiti proizvod, vložen v masti. Koščki se ločujejo le s kuhanjem, brez trganja in tolčenja. Proizvod tako ohrani dolga vlakna.

Nazadnje, suha tekstura proizvoda „Rillettes de Tours“, ki je bila prvotno posledica njegovega konzerviranja, se pridobi s tradicionalnim postopkom odprtega kuhanja v loncu z veliko izparilno površino. Tudi pri končnem intenzivnem kuhanju je bil vedno cilj pospešiti izparevanje na koncu priprave.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO):

Povezanost z geografskim območjem temelji na tradicionalnem znanju in veščinah, ki so krajevno omejene na pokrajino Touraine in so omogočile nastanek posebnih odlik proizvoda „Rilletes de Tours“, pa tudi na slovesu, ki ga potrošnik močno povezuje z geografskim območjem.

5.3.1 Znanje in veščine

Nizka vsebnost vlage, ki je na območju z vlažnim podnebjem prvotno spodbujala h konzerviranju proizvoda „Rillettes de Tours“, je pozneje omogočila razvoj njegovega trženja čez meje pokrajine in pojasnjuje zlasti njegov sloves, ki temelji na bolj suhi teksturi, kot jo imajo proizvodi „rillettes“, ki jih pripravljajo v sosednjih pokrajinah.

Ohranjanje suhe teksture skozi čas je mogoče pojasniti tudi s tem, da si pretežno obrtniški proizvajalci manj prizadevajo za donosnost proizvodnje. Donosnost je manj kot 80-odstotna, kar je občutno manj kot pri drugih „rillettes“.

Nizka vsebnost vlage v proizvodu „Rillettes de Tours“ omogoča njegovo predelavo brez uporabe konzervansov, čeprav so v skladu z zakonodajo dovoljeni.

Znanje in veščine proizvajalcev „rillettes“ v Tourainu zaradi pretežne obrtniške naravnanosti, navedene zgoraj, in prenosa, ki poteka načeloma prek vajeništva, ostajajo močno krajevno omejeni. Vajeništvo v obrtniški dejavnosti namreč poteka načeloma v istem departmaju ali v bližini.

Ohranjanje tesne povezanosti z geografskim območjem potrjuje, da 90 % zmagovalcev na tekmovanju „Rillettes de Tours“ izvira s tega območja.

5.3.2 Sloves

Proizvod „Rillettes de Tours“ si je zaradi svojih posebnosti zelo utrdil sloves. Balzac, ki je bil iz pokrajine Touraine, je v romanu iz leta 1835 z naslovom Lilija v dolini opeval prav ta prvi obrtniško pripravljeni proizvod „rillettes“.

Proizvod „Rillettes de Tours“ je bil že na začetku 20. stoletja nedvomno priljubljen na nacionalni ravni. Curnonsky je leta 1933 v delu z naslovom Les trésors gastronomiques de la France (Gastronomski zakladi Francije) navedel: „… mesna delikatesa iz pokrajine Touraine si je pridobila splošen in upravičen sloves: proizvod ‚Rillettes de Tours‘ je obšel ves svet.“

V pokrajini Touraine vsako leto poteka tekmovanje za najboljši proizvod „Rillettes de Tours“. To odlikovanje je zelo zaželeno, saj se tekmovanja vsako leto udeleži približno trideset obrtnikov. Sloves proizvoda je bil potrjen na splošnem kmetijskem tekmovanju v Parizu leta 2011 z ustanovitvijo posebne skupine „Rillettes de Tours“.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

https://www.inao.gouv.fr/fichier/CDCIGPRillettesDeTours.pdf

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

23.6.2012

Uradni list Evropske unije

C 183/21

Objava vloge za spremembo v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2012/C 183/10

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo za spremembo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

VLOGA ZA SPREMEMBO

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

VLOGA ZA SPREMEMBO V SKLADU S ČLENOM 9

„ΒΟΡΕΙΟΣ ΜΥΛΟΠΟΤΑΜΟΣ ΡΕΘΥΜΝΗΣ ΚΡΗΤΗΣ“ (VORIOS MYLOPOTAMOS RETHYMNIS KRΙTΙS)

ES št.: EL-PDO-0117-0039-09.03.2011

ZGO ( ) ZOP ( X )

1. Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša:

—		ime proizvoda
—		opis proizvoda
—	☒	geografsko območje
—	☒	dokazilo o poreklu
—		metoda pridobivanja
—		povezanost
—		označevanje
—		nacionalne zahteve
—		drugo (navedite)

2. Vrsta spremembe:

—		sprememba enotnega dokumenta ali povzetka
—	☒	sprememba specifikacije registriranega ZOP ali ZGO, za katerega enotni dokument in povzetek nista bila objavljena
—		sprememba specifikacije, pri kateri objavljenega enotnega dokumenta ni treba spremeniti (člen 9(3) Uredbe (ES) št. 510/2006)
—		začasna sprememba specifikacije zaradi obveznih sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov, ki so jih uvedli javni organi (člen 9(4) Uredbe (ES) št. 510/2006)

3. Spremembe:

3.1 Geografsko območje:

Razširitev območja ZOP se zahteva v vseh upravnih okrožjih občin Arkadija, Geropotamos in Kouloukonas, ki ležijo znotraj upravnih meja pokrajine Milopotamos, zlasti v naslednjih upravnih okrožjih:

Angeliana, Agia, Agios Ioannis, Agios Mamas, Aimonas, Aloides, Alfa, Anogeia, Aksos, Apladiana, Arh. Eleftherna, Ahlades, Veni, Garazo, Damavolo, Doksaro, Eleftherna, Episkopi, Erfi, Zoniana, Theodora, Kalandare, Kalivos, Krioneri, Livadia, Margarites, Melidoni, Melisourgaki, Orthes, Panormo, Pasalites, Perama, Prinos, Roumeli, Sises, Skepasti, Skouloufia, Houmeri in Honos.

Ob upoštevanju naslednjega:

—

v zadnjem desetletju je na zadevnem območju zaradi stalnega nadomeščanja oljk sorte „Hondrolia“ s sorto „Koroneiki“ razmerje med obema sortama oljk enako kot na območju ZOP (90 % sorte „Koroneiki“ in 10 % sorte „Hondrolia“). Zato ni več razloga za izključitev upravnih okrožij pokrajine Milopotamos, ki niso bila vključena v prvotno vlogo za ZOP,

—	upravna okrožja, ki so predložila vlogo, imajo enaka tla in vremenske pogoje kot območje ZOP,

—	prebivalci teh upravnih okrožij so podedovali enake navade ter enako prvotno in starodavno znanje kot ljudje na ostalem območju,

—

oljčno olje, proizvedeno na tem območju, ima enake fizične, kemične in organoleptične lastnosti kot oljčno olje, proizvedeno na območju ZOP, kar dokazujeta strokovno mnenje oddelka za kemijo generalnega direktorata splošnega kemičnega laboratorija v Retimnonu v Grčiji in strokovno mnenje certificiranega laboratorija.

3.2 Dokazilo o poreklu:

Proizvajalci so zaradi zahtev trga v zvezi s sledljivostjo živil in potrebe po zaščiti proizvodov pred ponarejanjem na obstoječem območju ZOP v zadnjih dveh letih uvedli strožji sistem dokazovanja porekla oljk. Ta novi strožji sistem bo omogočil zaščito identitete proizvoda in dosledno kakovost v prihodnosti.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„ΒΟΡΕΙΟΣ ΜΥΛΟΠΟΤΑΜΟΣ ΡΕΘΥΜΝΗΣ ΚΡΗΤΗΣ“ (VORIOS MYLOPOTAMOS RETHYMNIS KRΙTΙS)

ES št.: EL-PDO-0117-0039-09.03.2011

ZGO ( ) ZOP ( X )

1. Ime:

„Βόρειος Μυλοπόταμος Ρεθύμνης Κρήτης“ (Vorios Mylopotamos Rethymnis Kritis)

2. Država članica ali tretja država:

Grčija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda:

Skupina 1.5 –

Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Ime „Vorios Mylopotamos Rethymnis Kritis“ se uporablja za olje, ki se z mehanskim postopkom iztisne iz oljk sort Koroneiki (vsaj 90 %) in Hondrolia (preostali del), ki jih gojijo na geografskem območju vlagatelja.

Oljčno olje ima posebej privlačno barvo (rumenkasto zlato) in sadni okus.

Skupna največja vsebnost kislin v obliki oleinske kisline ne presega 0,8 g na 100 g olja.

Konstantne vrednosti kazalnikov različnih vrst kislih snovi v oljčnem olju pri standardizaciji oljčnega olja ne smejo presegati naslednjih vrednosti:

Κ 232 ≤ 2,00;

Κ 270 ≤ 0,18;

peroksidi: ≤ 15 meq O2/kg;

oleinska kislina: > 75 %.

Ravni trilinoleina in stigmatosterola ter alifatskih alkoholov so zelo nizke.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):

Oljke, iz katerih se pridobiva oljčno olje z imenom „Βόρειος Μυλοπόταμος Ρεθύμνης Κρήτης“ (Vorios Mylopotamos Rethymnis Kritis), izvirajo izključno iz oljk sort Koroneiki (vsaj 90 %) in Hondrolia (preostali del). Obe sorti se gojita na opredeljenem geografskem območju.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

—

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Gojenje in predelavo oljk je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

—

3.7 Posebna pravila za označevanje:

—

4. Kratka opredelitev geografskega območja:

Več skupnosti v nekdanji pokrajini Milopotamos in zlasti v sedanjih lokalnih skupnostih, ki ležijo znotraj upravnih meja občin: Anogeia, Milopotamos in Retimnon.

5. Povezanost z geografskim območjem:

5.1 Posebnosti geografskega območja:

Območje, za katerega se predlaga vloga za razširitev območja, je del nekdanje pokrajine Milopotamos. Kot del ene pokrajine z majhno površino (skupaj 414 400 hektarov) ima podobna tla ter vremenske in meteorološke pogoje kot regija severnega Milopotamosa, za katero je bilo ime že registrirano.

Na nizki nadmorski višini so položna do srednje strma pobočja (teren omogoča gojenje oljk), medtem ko na bolj strmih pobočjih drevesa gojijo na različnih ravneh. Na najjužnejšem delu pokrajine, katerega večji del pokriva gorovje Psiloritis, gojenje oljk postopno nadomešča živinoreja.

I. Meteorološki podatki

Na splošno je mogoče podnebje opisati kot blago sredozemsko podnebje s suhimi poletji in milimi zimami. Veter je običajno šibek, pri čemer le nekaj dni na leto pihajo južni vetrovi, ki povzročajo težave drugim pridelkom (citrusom).

V preglednici III prvotne vloge, ki vsebuje povprečne podatke za osemletno obdobje od leta 1966 do leta 1973, je navedeno, da na leto pade povprečno skoraj 700 mm padavin. Skupaj je na leto 2,1 dneva zmrzali, povprečne ekstremne temperature, zlasti pozimi, pa zagotavljajo diferenciacijo rodnih brstov in zadovoljivo obdobje cvetenja.

Na geografskem območju, za katerega je bila predlagana razširitev, v oljčnih nasadih pade povprečno od 700 mm (dežemer v kraju Melidoni) do nekoliko več kot 1 000 mm padavin na višjih predelih (dežemera v krajih Agios Ioannis in Anogion). Zato je mogoče ugotoviti, da so se zaradi predlaganega razširjenega območja izboljšali podatki o padavinah, s čimer se zagotavljata večja adsorpcija in presnova hranilnih snovi v oljkah.

Največ padavin pade v obdobju od oktobra do marca, v obdobju od junija do septembra pa so padavine zelo redke. Natančneje, podatki meteorološke postaje v kraju Anogeia o padavinah v zadnjih osmih letih kažejo, da od oktobra do marca povprečno pade 87 % vseh letnih padavin.

Na zadevnem območju ni posebnih težav z zmrzaljo (2,1 dneva na leto). Razpon povprečnih in ekstremnih temperatur, zlasti pozimi, zagotavlja diferenciacijo rodnih brstov in njihovo zadovoljivo cvetenje. Najnižja izmerjena temperatura je bila februarja (– 0,2 °C), najvišja pa julija (35,8 °C). Temperaturni razpon (od malo pod lediščem do skoraj 40 °C) na zadevnem območju in povprečna temperatura, ki je 15–25 °C, sta v literaturi opisana kot idealna pogoja za gojenje oljk. Strokovnjaki se strinjajo, da za gojenje oljk niso primerne temperature, nižje od – 4 °C in višje od 40 °C, medtem ko so nekoliko nižje temperature pozimi nujne za zagotavljanje diferenciacije rodnih brstov in njihovega zadovoljivega cvetenja.

Skratka, geografsko območje, za katerega se predlaga razširitev, ima vremenske pogoje, ki so primerni za gojenje oljk in proizvodnjo izjemnega deviškega oljčnega olja ter so podobni vremenskim pogojem na območju „Vorios Mylopotamos Rethymnis Kritis“.

II. Sestava tal

Z vidika teksture tal ima večina zemljišč povprečno sestavo, ki vključuje „rdečo prst“, razpadajoči apnenec in skrilavec. Tla so nekoliko kisla.

Širše območje Milopotamosa je geološko sestavljeno iz alpidskih in poalpidskih kamnin. Struktura tal od spodaj navzgor zajema: karbonatne kamnine jonske plasti, kamnine iz zaporedja Fillitiki–Halazitiki, karbonatne kamnine tektonske plošče formacije Tripoli, kamnine pokrova notranjih plasti, neoformacijo in kvartarne sedimente. Zaradi razporeditve navedenih formacij je območje Milopotamosa edinstvena geološka regija. Poleg tega je zaradi litoloških značilnosti formacij in njihovega relativnega položaja v geološki strukturi zadevno območje del edinstvenega vodonosnega sistema gorske regije Psiloritis–Tallaion.

Zaradi teh geografskih vidikov zemljišč v celotni nekdanji pokrajini Milopotamos (območje ZOP in območje za vključitev) in intenzivne kmetijske dejavnosti (ovčjereja in kozjereja) je analiza tal, izvedena v osmih različnih upravnih okrožjih pridelovalcev oljk, pokazala, da je vsebnost makro- in mikroelementov v tleh naslednja:

—	kalij in fosfor: prisotna sta v večini primerov, vendar je treba pri nasadih z velikim donosom kalij dodajati

—	dušik: dodajati ga je treba vsako leto, ker je to tekoči element, ki se zelo hitro izpira

—	med pomembnimi elementi v sledeh pri gojenju oljk je na gorskih območjih pogosto prisoten bor, ki ga je treba s filtriranjem v tla dodajati vsake štiri leta.

Tla z vidika teksture prsti vsebujejo približno enake deleže peska, gline in mulja, kar pomeni, da so tla lahka do srednje težka. Vsebujejo precej organskih snovi.

III. Človeški dejavniki

Metode gojenja v celotnem ciklu pridelave oljk temeljijo na tradicionalnem znanju, ki se prenaša iz generacije v generacijo.

Ker gospodinjstva pri obiranju oljk med seboj sodelujejo, lahko vsak dan oberejo velike količine oljk in jih še isti dan stisnejo. Zato se kakovostne značilnosti pridelka ne spremenijo zaradi predolgega hranjenja oljk v vrečah.

Vreče za prevoz oljk so rastlinskega izvora, pri čemer zagotavljajo stalen dotok zraka med hranjenjem oljk v vrečah.

Obiranje oljk v obdobju od decembra do januarja se ujema z obdobjem, ko oljke naravno dozorijo.

Z gnojenjem tal z ovčjim gnojem na vsaki dve do tri leta se poskrbi, da zemlja v oljčnih nasadih vsebuje dovolj organskih snovi, s čimer se zagotavljajo dobra sposobnost vsrkanja hranilnih snovi, dobro prezračena tla, dobro kroženje zraka in vode ter s tem dober razvoj koreninskega sistema.

Pri vseh posegih se zagotovi spoštovanje okolja: škropljenje proti oljčni muhi je skoraj v celoti prepovedano ter se nadomešča z uporabo vab in veliko blažjih oblik zatiranja kot v preteklosti.

5.2 Posebnosti proizvoda:

Oljčno olje se pridobiva na celotnem območju nekdanje pokrajine Milopotamos in je, tako kot vse druge vrste oljčnega olja s Krete, zelo kakovostno. Zaradi odličnih vremenskih pogojev, značilnosti prsti in velikega števila sončnih ur je proizvod še okusnejši. Oljke imajo sladek okus in posebej privlačno barvo (rumenkasto zlato) ter saden okus.

—

Raven meril kakovosti za ekstra deviško oljčno olje „Vorios Mylopotamos Rethymnis Kritis“ (kislost, K 270, K 232, delta K, vrednost peroksida) je zelo visoka v primerjavi s standardi za tržni prototip Mednarodnega sveta za oljčno olje. Ravni trilinoleina in stigmatosterola so zelo nizke (nekajkrat nižje od najvišjih dovoljenih ravni).

—	Olje vsebuje zelo majhne količine alifatskih alkoholov.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO):

Oljčno olje se pridobiva na severnem delu pokrajine Milopotamos in je, tako kot druge vrste oljčnega olja s Krete, zelo kakovostno.

Na Kreti oljke gojijo že od nekdaj. Med izkopavanji pri Faistosu je B. Krimbas med semeni, ki jih je dobil na italijanski arheološki šoli, odkril koščice oljk iz srednje minojske dobe (1800–2000 pr. n. št.). P. Anagnostopoulos je na atenski akademiji leta 1951 na podlagi ugotovitev pri izkopavanjih izjavil, da oljke izvirajo s Krete.

Raven meril kakovosti za ekstra deviško oljčno olje „Vorios Mylopotamos Rethymnis Kritis“ (kislost, K 270, K 232, delta K, vrednost peroksida) je zelo visoka v primerjavi s standardi za tržni prototip Mednarodnega sveta za oljčno olje. Razlog za to je metoda obiranja in gojenja oljk. Z obiranjem oljk z udarjanjem po vejah dreves s palico, pobiranjem oljk v vreče s težo do 50 kg oljk, takojšnjim prevozom (običajno še isti dan) v stiskalnico in hitrim stiskanjem se zagotovijo odlične značilnosti, opisane zgoraj. Poleg tega so ravni trilinoleina in stigmatosterola zelo nizke (nekajkrat nižje od najvišjih dovoljenih ravni). Razlog za to je, da je sadež oljke sorte Koroneiki zelo majhen. Poleg tega proizvedeno oljčno olje vsebuje zelo majhne količine alifatskih alkoholov. Razlog za to je zavedanje proizvajalcev, da se pri visokih temperaturah pri stiskanju oljk poveča odstotek alifatskih alkoholov v olju, zato poskrbijo, da temperatura olja v stiskalnicah ne preseže 32 °C (običajna temperatura pri proizvodnji oljčnega olja je 27 °C–32 °C).

Ključne značilnosti, po katerih se odlikuje kakovost tega oljčnega olja, so podnebje, tekstura tal, sorta oljk in metode pridelovanja (metode gojenja, obiranja, shranjevanja in predelave oljk).

Dejavniki, zaradi katerih so oljke izjemno kakovostne in ima proizvedeno olje posebne značilnosti, so:

—	idealno podnebje za pridelavo oljk na območju z milimi zimami in toplimi poletji,

—	temperaturni razpon (najnižje, najvišje in povprečne temperature), ki naj bi bil najprimernejši za pridelavo oljk,

—	šibek veter, ki preprečuje težave v zvezi z brstenjem dreves,

—	teren, ki omogoča dobro zračenje in dovolj svetlobe za drevesa, zaradi česar so drevesa zdrava, sadeži pa kakovostni,

—	padavine, ki jih je največ pozimi, in zelo majhna količina padavin, ko se temperature dvignejo, s čimer se zagotovi, da se hranilne snovi vpijejo, ko je to najbolj nujno, in prepreči razvoj glivičnih bolezni, ki slabšajo kakovost oljk,

—	ocenjuje se, da je padavin dovolj, da se hranilne snovi vsrkajo iz tal in da oljčnih nasadov ni treba namakati,

—	z ustreznimi ravnmi organskih snovi se običajno zagotovijo dobro vsrkanje hranilnih snovi, dobra porozna tla z dobrim kroženjem zraka in vode ter s tem tudi dober razvoj koreninskega sistema oljk,

—	zadovoljive koncentracije kalijevega fosfata v tleh in izkušnje proizvajalcev v zvezi s tem, kdaj je treba dodati dušik in bor, vplivajo na kemično in organoleptično kakovost oljčnega olja,

—	metode pridelave v celotnem proizvodnem ciklu oljk izvirajo iz tradicionalnega znanja, ki se prenaša iz generacije v generacijo.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

http://www.minagric.gr/greek/data/epikair_prodiagrafes_b.Mylopotamos_10112011.pdf

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

		ISSN 1977-1045 doi:10.3000/19771045.C_2012.183.slv
Uradni list Evropske unije		C 183

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 55 23. junij 2012

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	MNENJA
	Evropska komisija
2012/C 183/01	Mnenje Komisije z dne 20. junija 2012 o spremenjenem načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadkov zaradi razgradnje elektrarne Bradwell v Essexu v Združenem kraljestvu v skladu s členom 37 Pogodbe Euratom	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2012/C 183/02	Menjalni tečaji eura	2

2012/C 183/03	Obvestilo Komisije o veljavnih obrestnih merah za vračilo državne pomoči in o referenčnih obrestnih merah/diskontnih stopnjah za 27 držav članic, ki veljajo od 1. julija 2012(Objavljeno v skladu s členom 10 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 (UL L 140, 30.4.2004, str. 1))	3

2012/C 183/04	Pritožbe glede črpanja nafte v španskih vodah v bližini kanarskih otokov	4

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2012/C 183/05	Seznam registriranih in certificiranih bonitetnih agencij	5

2012/C 183/06	Posodobitev seznama mejnih prehodov iz člena 2(8) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL C 316, 28.12.2007, str. 1; UL C 134, 31.5.2008, str. 16; UL C 177, 12.7.2008, str. 9; UL C 200, 6.8.2008, str. 10; UL C 331, 31.12.2008, str. 13; UL C 3, 8.1.2009, str. 10; UL C 37, 14.2.2009, str. 10; UL C 64, 19.3.2009, str. 20; UL C 99, 30.4.2009, str. 7; UL C 229, 23.9.2009, str. 28; UL C 263, 5.11.2009, str. 22; UL C 298, 8.12.2009, str. 17; UL C 74, 24.3.2010, str. 13; UL C 326, 3.12.2010, str. 17; UL C 355, 29.12.2010, str. 34; UL C 22, 22.1.2011, str. 22; UL C 37, 5.2.2011, str. 12; UL C 149, 20.5.2011, str. 8; UL C 190, 30.6.2011, str. 17; UL C 203, 9.7.2011, str. 14; UL C 210, 16.7.2011, str. 30; UL C 271, 14.9.2011, str. 18; UL C 356, 6.12.2011, str. 12; UL C 111, 18.4.2012, str. 3)	7

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2012/C 183/07	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6639 – Silver Lake/Global Blue) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	14

2012/C 183/08	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6630 – L Capital/Paladin/Cigierre-Compagnia Generale Ristorazione) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	15

	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2012/C 183/09	Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	16

2012/C 183/10	Objava vloge za spremembo v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	21


	(1) Besedilo velja za EGP