24.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/1

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo v zvezi s širšimi smernicami ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo pri nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 12. julija 2011 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim programom reform Avstrije za leto 2011 in dal mnenje o posodobljenem programu za stabilnost Avstrije za obdobje 2011–2014.

(4)

Komisija je 23. novembra 2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020. Poleg tega je 14. februarja 2012 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (4) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Avstrije ni opredelila kot ene od držav članic, za katere bi bilo treba opraviti poglobljen pregled.

(5)

Svet je 1. decembra 2011 sprejel sklepe, v katerih je pozval Odbor za socialno zaščito, naj v sodelovanju z Odborom za zaposlovanje in drugimi odbori predstavi svoja stališča o priporočenih ukrepih v okviru političnega cikla strategije Evropa 2020. Ta stališča so del mnenja Odbora za zaposlovanje.

(6)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 15. februarja 2012 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2012 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2012.

(7)

Evropski svet je 2. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni vzpostavitvi običajnih pogojev dodeljevanja posojil gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, obravnavi brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave.

(8)

Evropski svet je 2. marca 2012 tudi pozval države članice, ki sodelujejo v Paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost oziroma konvergenco in nacionalne programe reform.

(9)

Avstrija je 24. aprila 2012 predložila program za stabilnost, ki zajema obdobje 2011–2016, 25. aprila 2012 pa nacionalni program reform za leto 2012. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave.

(10)

Svet na podlagi ocene programa za stabilnost v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije iz programa, za leti 2012 in 2013 previden. Scenarij za obdobje 2014–2016 postane bolj optimističen, saj napoveduje rast BDP v višini 2,1 %, kar je znatno nad trenutnimi ocenami potencialne rasti. Namen proračunske strategije, opisane v programu za stabilnost, je odpraviti čezmerni primanjkljaj do leta 2013 in do leta 2016 doseči srednjeročni proračunski cilj. V programu za stabilnost je bil srednjeročni proračunski cilj iz cilja uravnoteženega proračuna v poslovnem ciklu spremenjen v strukturni primanjkljaj v višini 0,45 % BDP, kar ustrezno odraža zahteve Pakta za stabilnost in rast. Predvidena odprava čezmernega primanjkljaja je skladna z rokom, ki je bil določen v priporočilu Sveta, izdanem decembra 2009 v okviru postopka o čezmernem primanjkljaju. Na podlagi (ponovno izračunanega) strukturnega proračunskega salda (5) pa je povprečna letna fiskalna prilagoditev, načrtovana v višini 0,5 % BDP, v obdobju 2011–2013 nižji od 0,75 % BDP, kar priporoča Svet. Predviden strukturni napredek za doseganje srednjeročnega proračunskega cilja za leto 2015 je zadosten, vendar nižji od 0,5 % BDP, kar za leti 2014 in 2016 določa Pakt za stabilnost in rast. Predvidena stopnja rasti javnofinančnih odhodkov v obdobju 2014–2015 pa je ob upoštevanju diskrecijskih ukrepov glede prihodkov skladna z referenčno vrednostjo za odhodke iz Pakta za stabilnost in rast. Fiskalne cilje na strani prihodkov in odhodkov pa spremljajo tveganja. Proračunski učinek nekaterih ukrepov je na primer težko oceniti, ker je odvisen od posameznih področij uporabe teh ukrepov. Podrobnosti o davku na finančne transakcije še niso znane, saj še ni dogovora po zakonodaji. Predvideno zmanjšanje odhodkov na poddržavni ravni ni opredeljeno. Program za stabilnost predvideva, da bo razmerje med dolgom in BDP, ki je konec leta 2011 znašalo 72,2 %, leta 2013 doseglo vrh v višini 75,3 %, potem pa se bo postopno zmanjševalo ter leta 2016 doseglo 70,6 %. Avstrija bo glede cilja zmanjšanja dolga iz Pakta za stabilnost in rast med letoma 2014 in 2016 v prehodnem obdobju, načrti, predstavljeni v programu za stabilnost, pa bodo zagotovili zadosten napredek pri doseganju skladnosti z navedenim ciljem. Vendar je s to projekcijo povezanih nekaj tveganj zaradi povečevanja dolga podjetij v državni lasti, ki niso del javnega sektorja, in morebitne dodatne obremenitve zaradi državne podpore bančnemu sektorju.

(11)

S sprejetjem zadnjega svežnja za fiskalno konsolidacijo je Avstrija na poti do bolj vzdržnih javnih financ. Ukrepi iz svežnja ne zajemajo obsežne racionalizacije fiskalnih odnosov med vladami na državni, regionalni in lokalni ravni, ki se šteje kot glavni vir morebitnih prihrankov. Načeloma je bil sprejet dogovor vlad na državni in regionalni ravni glede centralizacije financiranja zdravstvenega varstva, o podrobnostih pa se bo še treba pogajati.

(12)

Avstrija je na področju dviga dejanske upokojitvene starosti sprejela reforme, ki omejujejo zlasti dostop do sheme invalidskih pokojnin. Usklajevanje zakonsko določene upokojitvene starosti za moške in ženske, ki je trenutno predvideno za obdobje 2024–2033, ni bilo obravnavano. V podjetjih je treba dodatno spodbujati zaposlovanje starejših delavcev in kulturo aktivnega staranja. Predlagani ukrepi morda ne bodo zadostovali za znaten dvig dejanske upokojitvene starosti.

(13)

Delovanje avstrijskega trga dela je bilo zelo dobro, saj je Avstrija leta 2010 in 2011 imela najnižjo stopnjo brezposelnosti v Uniji. Potencial delovne sile Avstrije pa se bo predvidoma zmanjševal od leta 2020 naprej. Zato si bo Avstrija morala prizadevati, da bo v celoti izkoristila potencial delovno aktivnega prebivalstva, in sicer z obravnavanjem težav nizke stopnje zaposlovanja starejših delavcev in široko razširjene uporabe shem zgodnjega ter invalidskega upokojevanja, visoke obdavčitve in visokih prispevkov za socialno varnost, ki bremenijo osebne dohodke, ter relativno visoke koncentracije žensk na manj plačanih delovnih mestih s polovičnim delovnim časom. Poleg tega potencial priseljencev ni v celoti izkoriščen zaradi nizke izobrazbe ali težav pri priznavanju kvalifikacij, pridobljenih v tujini. Rezultati izobraževanja, kot jih ocenjuje program OECD za mednarodno ocenjevanje študentov (PISA), so pod povprečjem EU in vplivi socialno-ekonomskega ozadja na dosežke pri izobraževanju so zelo veliki. Vse večje število študentov zaradi visoke mobilnosti („masovne univerze“) in visoke stopnje opustitve izobraževanja (okoli 40 %) skupaj z znatno vrzeljo v financiranju ostajajo glavni izzivi.

(14)

Avstrija je zelo uspešna na področju konkurenčnosti in produktivnosti. Kljub temu pa se na različnih področjih sooča z relativnimi strukturnimi slabostmi, ki bi lahko negativno vplivale na dolgoročni potencial rasti. Konkurenca v storitvenem sektorju ni preveč spodbudila domačega povpraševanja. Vprašanja visokih cen dostopa do omrežja in nelojalnega vedenja obstoječih podjetij (ki ovirajo vstop na trg, omejujejo konkurenco in onemogočajo inovacije) niso bila obravnavana. Ostajajo tudi neupravičene omejitve v svobodnih poklicih. Število reguliranih poklicev, o katerih je Avstrija obvestila Komisijo, je znatno nad povprečjem EU. Treba je oceniti upravičenost in sorazmernost regulacije v navedenih poklicih. Pri zavezi Avstrije o okrepitvi državnega organa za konkurenčnost ni bilo občutnega napredka. Direktiva 2006/123/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (6) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva o storitvah) se je končno začela izvajati prek sprejetja horizontalne zakonodaje in sprememb zakonodaje na ravni dežel, in sicer na podlagi priporočil Sveta iz leta 2011.

(15)

Avstrijski finančni sektor je podvržen posebnim izzivom, povezanim z veliko izpostavljenostjo avstrijskih bank državam osrednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, saj v več izmed teh gospodarstev morda še vedno poteka zmanjševanje kakovosti sredstev. Pred sprejetjem odločitev politike s čezmejnim učinkom je treba izmenjavati informacije in se usklajevati z nadzorniki matične države. Organi morajo tudi še naprej natančno spremljati in prestrukturirati banke, ki so imele koristi od državne podpore, zlasti kreditne institucije, ki so bile nacionalizirane.

(16)

Avstrija je v okviru Pakta „euro plus“ sprejela številne zaveze. Te zaveze in izvajanje zavez, predstavljenih leta 2011, se nanašajo na spodbujanje zaposlovanja ter izboljšanje konkurenčnosti in vzdržnosti javnih financ. Komisija je ocenila izvajanje zavez iz Pakta „euro plus“. Rezultati te ocene so se upoštevali pri priporočilih.

(17)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo avstrijske ekonomske politike. Ocenila je program za stabilnost in nacionalni program reform. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Avstriji, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih v točkah 1 do 7 v nadaljevanju.

(18)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost, njegovo mnenje (7) pa je izraženo zlasti v priporočilu v točki 1 v nadaljevanju –

1.

Izvaja proračun za leto 2012, kot je predvideno, in izvršuje ter dosledno izvaja proračunsko strategijo za leto 2013 in pozneje; zadostno opredeli ukrepe (zlasti na poddržavni ravni), da se zagotovi pravočasna odprava čezmernega primanjkljaja in doseganje povprečne letne strukturne prilagoditve, določene v priporočilih Sveta v skladu s postopkom o čezmernem primanjkljaju. Nato zagotovi ustrezna strukturna prilagoditev, da se lahko dovolj približa uresničitvi srednjeročnega proračunskega cilja, med drugim z doseganjem referenčne vrednosti za odhodke.

2.

Sprejme dodatne ukrepe za okrepitev nacionalnega proračunskega okvira z uskladitvijo odgovornosti vlade na državni, regionalni in lokalni ravni, zlasti z izvajanjem dejanskih reform za izboljšanje organizacije, financiranja in učinkovitosti področja zdravstva ter izobraževanja.

3.

Doseže uskladitev zakonsko določene upokojitvene starosti za moške in ženske; spodbuja zaposljivost starejših delavcev in natančno spremlja izvajanje nedavnih reform, ki omejujejo dostop do predčasnega upokojevanja, da se zagotovi zvišanje dejanske upokojitvene starosti, tudi z vezavo zakonsko določene upokojitvene starosti na pričakovano življenjsko dobo.

4.

Sprejme ukrepe za zmanjšanje dejanske obdavčitve in prispevkov za socialno varnost, ki bremenita delo, zlasti za delavce z nizkimi dohodki, da se poveča stopnja zaposlenosti starejših in žensk zaradi potrebe po zmanjšanju vpliva demografskih sprememb na delovno aktivno prebivalstvo. Davčne obremenitve prenese na nepremičninske in okoljske davke, in sicer na proračunsko nevtralen način. Zmanjša velike razlike v plačilu glede na spol in spodbuja možnosti zaposlitve žensk za polni delovni čas, zlasti z zagotavljanjem dodatnega varstva za vzdrževane osebe.

5.

Nadaljuje izvajanje ukrepov za izboljšanje rezultatov izobraževanja, zlasti pri prikrajšanih mladih. Sprejme ukrepe za zmanjšanje števila opustitev visokošolskega študija.

6.

Sprejme dodatne ukrepe za spodbujanje konkurence v storitvenih sektorjih z odpravo ovir za vstop na maloprodajne trge komunikacij, prevoza in energetike. Kjer obstajajo neupravičene omejitve pri dostopu do svobodnih poklicev, se odpravijo. Izboljša pristojnosti zveznega organa, pristojnega za konkurenco, in pospeši izvajanje reforme zakona o konkurenci.

7.

Dodatno prestrukturira in nadalje spremlja tiste banke, ki so imele koristi od državne podpore, in se hkrati izogne prekomernemu zmanjševanju finančnega vzvoda. Dodatno izboljša sodelovanje in usklajevanje odločitev nacionalne politike z nadzorniki finančnega sektorja iz drugih držav.

24.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/5

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Evropske komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, da integrirane smernice upoštevajo pri svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 12. julija 2011 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Belgije za leto 2011 in dal mnenje o posodobljenem programu Belgije za stabilnost za obdobje 2011–2014.

(4)

Komisija je 23. novembra 2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020. Komisija je 14. februarja 2012 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Belgijo označila kot državo članico, za katero je treba opraviti poglobljen pregled.

(5)

Svet je 1. decembra 2011 sprejel sklepe, v katerih je pozval Odbor za socialno zaščito, da v sodelovanju z Odborom za zaposlovanje in drugimi odbori predstavi svoja stališča o priporočenih ukrepih v okviru političnega cikla strategije Evropa 2020. Ta stališča so del mnenja Odbora za zaposlovanje.

(6)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 15. februarja 2012 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2012 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2012.

(7)

Evropski svet je 2. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po dajanju prednosti rasti prijazni fiskalni konsolidaciji, ponovni vzpostavitvi običajnih pogojev dodeljevanja posojil gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, reševanju problema brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave.

(8)

Evropski svet je 2. marca 2012 tudi pozval države članice, ki sodelujejo v Paktu „euro plus“, da pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost oziroma konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(9)

Belgija je 30. aprila 2012 predložila program za stabilnost za obdobje 2012–2015 in nacionalni program reform za leto 2012. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave. Komisija je v poglobljenem pregledu iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011 preučila tudi, ali je Belgija prizadeta zaradi makroekonomskih neravnotežij. Komisija je v svojem poglobljenem pregledu ugotovila, da ima Belgija težave z zunanjim neravnotežjem, ki pa ni čezmerno.

(10)

Svet je na podlagi ocene programa za stabilnost v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 mnenja, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi v tem programu, verjeten za leti 2012 in 2013 ter optimističen za leti 2014 in 2015, saj predvideva, da bo rast BDP precej višja od zadnjih ocen potencialne rasti v napovedi služb Komisije iz pomladi 2012. Cilj proračunske strategije, opisane v programu za stabilnost, je zmanjšati primanjkljaj v letu 2012 pod mejo 3 % BDP (na 2,8 % BDP s 3,7 % BDP v letu 2011), do leta 2015 pa doseči ničelni primanjkljaj. Program za stabilnost potrjuje prejšnji srednjeročni proračunski cilj presežka v višini 0,5 % BDP v strukturnem smislu, ki ustrezno odraža zahteve Pakta za stabilnost in rast. Načrtovani krovni primanjkljaj v letu 2012 je skladen z rokom, ki ga je Svet določil za odpravo čezmernega primanjkljaja, načrtovana fiskalna prilagoditev pa ustreza priporočilu Sveta v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki predvideva minimalno povprečno letno prilagoditev v višini 0,75 % BDP v strukturnem smislu. Ob upoštevanju diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov načrtovana stopnja rasti javnofinančnih odhodkov ustreza referenčni vrednosti za odhodke iz Pakta za stabilnost in rast za obdobje 2013–2015, vendar ne za leto 2012. Na podlagi (preračunanega) strukturnega proračunskega salda (5) program za stabilnost predvideva, da se bo strukturni saldo v letu 2012 popravil za 1,1 odstotne točke BDP, v obdobju 2013–2015 pa v povprečju za 0,8 % BDP.

Vendar pa dejstvo, da dodatni ukrepi, ki naj bi bili sprejeti od leta 2013 naprej, še niso opredeljeni, in da je makroekonomski scenarij od leta 2014 naprej preveč optimističen, povzroča tveganja. Javnofinančni dolg, ki je v letu 2011 znašal 98 % BDP, kar je krepko nad mejo 60 %, naj bi se po pričakovanjih skladno s programom za stabilnost najprej ustalil, leta 2015 pa naj bi se zmanjšal na 92,3 % BDP, kar bi pomenilo zadosten napredek v smeri izpolnjevanja referenčne vrednosti glede zmanjšanja dolga iz Pakta za stabilnost in rast.

Poleg tega so izrazito visoke posredne obveznosti, ki izvirajo iz jamstev, danih finančnemu sektorju. Na pravilih temelječemu večletnemu splošnemu javnofinančnemu okviru bi, zlasti na strani odhodkov, koristili mehanizmi izvrševanja in/ali zaveze v regijah in skupnostih iz Belgije ter na lokalni ravni, da bi te izpolnile svoje ciljne primanjkljaje.

(11)

Obravnavati bi bilo treba stroške, povezane s staranjem, zmanjšanje visokega javnega dolga pa bi bilo treba doseči s strukturnim zmanjšanjem primanjkljaja. Nova zvezna vlada se je decembra 2011 dogovorila o reformi belgijskega sistema socialne varnosti za starejše. Sedaj je potrebno uspešno izvajanje in spremljanje začetih zakonskih sprememb, z namenom zvišanja dejanske upokojitvene starosti. Reformo socialne varnosti za starejše je nujno treba podpreti z ukrepi, ki spodbujajo aktivno staranje in podaljšanje delovne aktivnosti, ta cilj pa bi pomagale izpolniti tudi dodatne reforme, kot je na primer vezava zakonsko določene upokojitvene starosti na pričakovano življenjsko dobo.

(12)

Belgijski finančni sistem se še vedno sooča s precejšnjimi izzivi. Prestrukturiranje belgijskih bank je v teku in državna pomoč, ki je bila zaradi finančne krize dodeljena v obdobju 2008/2009, še ni v celoti odplačana. Poleg tega so glede na visoko raven jamstev tveganja v bančnem in javnem sektorju medsebojno povezana.

(13)

Tekoči račun se skozi čas postopoma slabša. Izboljšanje storitvene bilance ne odtehta poslabšanja blagovne trgovinske bilance. Belgijski izvoz blaga se ni skrčil le v razmerju do rastoče svetovne trgovine, ampak tudi v razmerju do drugih držav članic euroobmočja in povprečja euroobmočja, kar kaže na neugodna domača gibanja glede stroškov dela na enoto v primerjavi z najpomembnejšimi trgovinskimi partnerji Belgije (Nizozemska, Francija, Nemčija) in celotnim euroobmočjem. Prizadevanja vlade, da bi v obdobju 2011–2012 realno rast plač omejila na največ 0,3 %, zaradi sistema samodejne indeksacije plač morda ne bodo preprečila, da bi nominalna rast plač presegla rast v sosednjih državah. Čeprav je raven produktivnosti sicer visoka, je rast v Belgiji šibka, stroški vmesnih vložkov, predvsem energije, pa so visoki. Maloprodajne cene plina in električne energije so bile zamrznjene kot ukrep za omejitev inflacije, vendar niso bili sprejeti nobeni konkretni ukrepi za prenovo sistema kolektivnih pogajanj o plačah in sistema indeksacije plač. Intenzivnost raziskav in razvoja v zasebnem sektorju je v zadnjih letih zastala in pomanjkanje usposobljenih strokovnjakov, zlasti v naravoslovju in tehniki, bi lahko začelo resno ovirati nadaljnje izboljševanje uspešnosti inovacij v belgijskem gospodarstvu.

(14)

Sprejeti so bili nekateri strukturni ukrepi za povečanje zaposlenosti mladih in starejših delavcev ter za vključitev večjega števila brezposelnih v delovno silo. Belgija je začela z obsežno reformo sistema nadomestil za brezposelnost. Kljub temu pa strukturni problemi na trgu dela ostajajo in bi bilo za reševanje tega problema mogoče narediti več. Za izboljšanje učinkovitosti aktivnih politik zaposlovanja je bistvenega pomena, da se poveča delež prebivalstva, vključenega v vseživljenjsko učenje, in izvede reforme poklicnega izobraževanja in usposabljanja, zlasti za starejše delavce in prikrajšane skupine, kot so na primer osebe s priseljenskim ozadjem. V zvezi z zmanjšanjem davčne obremenitve dela ni bil dosežen pomemben napredek. Junija 2011 je bila za najnižje plače uvedena nova davčna olajšava, vendar se je izkazalo, da ne zadošča za odpravo znatnih pasti brezposelnosti na dnu plačilne lestvice. Ni prišlo do nobenega prenosa davčne obremenitve z dela na potrošnjo in/ali ekološke dajatve.

(15)

Cene številnih vrst blaga in storitev so na splošno višje kot v drugih državah članicah, kar odraža šibke konkurenčne pritiske – zlasti v maloprodajnem sektorju in mrežnih dejavnostih – ter šibek nadzorni okvir. V maloprodajnem sektorju ovire in operativne omejitve ostajajo visoke. Zlasti predpisi, ki omejujejo konkurenco, še vedno omejujejo obratovalni čas, ščitijo uveljavljena podjetja pred vstopom novih konkurentov na trg ter ovirajo širjenje novih poslovnih modelov in tehnologij. Skupni konkurenčni problem v mrežnih dejavnostih v Belgiji je močan položaj uveljavljenih podjetij in visoke ovire za vstop v primerjavi z drugimi državami članicami, kar pomeni, da lahko nekdanji monopolisti v teh sektorjih še vedno zaračunavajo višje cene, kot bi jih dovoljeval konkurenčni trg. Trenutno poteka prenova belgijskega organa, pristojnega za konkurenco, vendar še ni jasno, ali bo prenovljen organ dovolj neodvisen in ali bo imel na razpolago ustrezne vire.

(16)

Belgija je na dobri poti, da izpolni cilj glede povečanja deleža energije iz obnovljivih virov v gospodarstvu, po napovedih pa naj ne bi dosegla zadostnega napredka pri uresničevanju cilja 15 % zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami (6). Belgija v letu 2011 ni sprejela zadostnih ukrepov ali pobud v okviru politik za obravnavo tega stanja.

(17)

Belgija je v okviru Pakta „euro plus“ sprejela več zavez. Te zaveze in izvajanje zavez, predstavljenih leta 2011, se nanašajo na izboljšanje konkurenčnosti, dvig stopnje zaposlenosti, izboljšanje vzdržnosti javnih financ in krepitev finančne stabilnosti. Komisija je ocenila izvajanje zavez iz Pakta „euro plus“. Rezultate te ocene je upoštevala pri priporočilih v nadaljevanju.

(18)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo ekonomske politike Belgije. Ocenila je program za stabilnost in nacionalni program reform ter predstavila poglobljen pregled. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Belgiji, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Priporočila Komisije v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih iz točk 1 do 7 v nadaljevanju.

(19)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil belgijski program za stabilnost, njegovo mnenje (7) pa je izraženo zlasti v priporočilu v točki 1 v nadaljevanju.

(20)

Svet je ob upoštevanju rezultatov poglobljenega pregleda, ki ga je izvedla Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in program za stabilnost. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena zlasti v priporočilih v točkah 1, 4, 5 in 6 v nadaljevanju –

1.

Izvršuje proračun za leto 2012, da zagotovi odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2012. Poleg tega opredeli potrebne ukrepe za zagotovitev izvajanja proračunske strategije za leto 2013 in nadaljnja leta ter s tem zagotovi trajno odpravo čezmernega primanjkljaja in zadosten napredek pri izpolnjevanju srednjeročnega proračunskega cilja, vključno s skladnostjo z referenčno vrednostjo za odhodke, in zagotovi napredek pri izpolnjevanju referenčne vrednosti glede zmanjšanja dolga. Prilagodi fiskalni okvir, da zagotovi zavezujočo naravo proračunskih ciljev na zvezni in nižjih ravneh, ter poveča preglednost porazdelitve bremena in prevzemanja odgovornosti na vseh ravneh oblasti.

2.

Še nadalje izboljša dolgoročno vzdržnost javnih financ z omejevanjem odhodkov v zvezi s staranjem, vključno z zdravstvenimi odhodki. Zlasti izvaja reformo predupokojitvenih in pokojninskih sistemov ter sprejme dodatne ukrepe, da zagotovi zvišanje dejanske upokojitvene starosti, vključno s povezovanjem zakonsko določene upokojitvene starosti s pričakovano življenjsko dobo.

3.

Spodbudi povečanje kapitala najšibkejših bank ter tako okrepi bančni sektor, da bo lahko opravljal svojo običajno vlogo pri posojanju gospodarstvu.

4.

Za spodbuditev ustvarjanja novih delovnih mest in konkurenčnosti v posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalno prakso sprejme ukrepe za reformo sistema kolektivnih pogajanj o plačah in indeksacije plač. Najprej zagotovi, da bodo plače bolje odražale spremembe v konkurenčnosti in produktivnosti dela, in sicer tako, da (i) zagotovi izvajanje naknadnih korekcijskih mehanizmov, ki jih predvideva „plačna norma“, in spodbudi sklepanje globalnih sporazumov, da bi se izboljšala stroškovna konkurenčnost, ter (ii) olajša uporabo klavzule o izvzetju pri sektorskih kolektivnih pogodbah ter tako rast plač bolje uskladi s spremembami produktivnosti dela na lokalni ravni.

5.

Davčno obremenitev z dela v znatni meri prenese na davke, ki manj izkrivljajo rast, vključno na primer na okoljske davke. Nadaljuje začete reforme sistema nadomestil za brezposelnost, da se zmanjša odvračanje od dela in okrepi osredotočenost podpore pri zaposlovanju in politik za vključevanje na trg dela na starejše delavce in ranljive skupine, zlasti osebe s priseljenskim ozadjem. Načrtovano nadaljnjo regionalizacijo pristojnosti na področju trga dela izkoristi za povečanje medregionalne mobilnosti delovne sile in za boljšo usklajenost politik v zvezi z izobraževanjem, vseživljenjskim učenjem, poklicnim usposabljanjem in zaposlovanjem. Sedanja prizadevanja za vključevanje na trg dela razširi na vse starostne skupine.

6.

Še naprej krepi konkurenco v maloprodajnem sektorju z zmanjševanjem ovir in operativnih omejitev. Sprejme ukrepe za krepitev konkurence v mrežnih panogah z revizijo zakonodajnih ovir in krepitvijo institucionalnih ureditev za uspešno uveljavljanje pravil o državni pomoči.

7.

Sprejme nadaljnje ukrepe za pospešitev napredka pri izpolnjevanju ciljev v zvezi z emisijami toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami; zlasti zagotovi znaten prispevek prometnega sektorja k izpolnitvi tega cilja.

24.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/9

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo pri nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 12. julija 2011 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Bolgarije za obdobje 2011 in dal mnenje o posodobljenem konvergenčnem programu Bolgarije za obdobje 2011–2014.

(4)

Komisija je 23. novembra 2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020. Komisija je 14. februarja 2012 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela Poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Bolgarijo označila kot državo članico, v kateri bi bilo treba opraviti poglobljen pregled.

(5)

Svet je 1. decembra 2011 sprejel sklepe, v katerih je pozval Odbor za socialno zaščito, naj v sodelovanju z Odborom za zaposlovanje in drugimi odbori predstavi svoja stališča o priporočenih ukrepih v okviru političnega cikla strategije Evropa 2020. Ta stališča so del mnenja Odbora za zaposlovanje.

(6)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 15. februarja 2012 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2012 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2012.

(7)

Evropski svet je 2. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti (v skladu s sklepi Sveta z dne 9. decembra 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti za leto 2012, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni vzpostavitvi običajnih posojilnih pogojev za gospodarstvo, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, obravnavi brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave.

(8)

Evropski svet je 2. marca 2012 države članice, ki sodelujejo v Paktu „euro plus“, tudi pozval naj pravočasno predložijo zaveze, da bodo vključene v njihove programe stabilnosti oziroma konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(9)

Bolgarija je 12. aprila 2012 predložila konvergenčni program za obdobje 2012–2015 in nacionalni program reform za leto 2012. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost. Komisija je v poglobljenem pregledu po členu 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011 tudi preučila, ali so Bolgarijo prizadela makroekonomska neravnotežja. Komisija je v poglobljenem pregledu ugotovila, da ima Bolgarija notranje makroekonomsko neravnotežje, vendar ne čezmerno.

(10)

Glede na prvo obvestilo o primanjkljaju in dolgu, ki ga je Bolgarija leta 2012 predložila za obdobje 2008–2011 za uporabo postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, je bil javnofinančni primanjkljaj leta 2011 manjši od referenčne vrednosti 3 % BDP, določene v Pogodbi. Poleg tega naj bi sodeč po napovedi služb Komisije iz pomladi 2012 javnofinančni primanjkljaj ostal pod referenčno vrednostjo, določeno v Pogodbi, in se v obdobju, ki ga pokriva napoved, še zmanjšal. Komisija je zato in v skladu z določbami Pakta za stabilnost in rast 30. maja 2012 sprejela priporočilo za sklep Sveta (5) o razveljavitvi sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja na podlagi člena 126(12) Pogodbe.

(11)

Na podlagi ocene konvergenčnega programa v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je v primerjavi z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2012 makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije konvergenčnega programa, optimističen za obdobje 2012–2013, ko naj bi letna rast dosegla 1,4 % leta 2012 in 2,5 % leta 2013. V napovedi služb Komisije iz pomladi 2012 je predvidena rast BDP v višini 0,5 % leta 2012 in 1,9 % leta 2013. Po odpravi čezmernega primanjkljaja leta 2011 je cilj proračunske strategije, opredeljene v programu, do konca programskega obdobja doseči proračunsko stanje, ki je blizu tako strukturno kot tudi nominalno uravnoteženemu proračunu. Strukturno opredeljen srednjeročni proračunski cilj je bil rahlo popravljen s primanjkljaja v višini 0,6 % BDP na primanjkljaj v višini 0,5 % BDP. Novi srednjeročni proračunski cilj ustrezno odraža zahteve Pakta za stabilnost in rast. Na podlagi (ponovno izračunanega) strukturnega proračunskega stanja (6) namerava Bolgarija srednjeročni cilj doseči v obdobju konvergenčnega programa.

V obdobju 2012–2014 naj bi bila stopnja rasti javnofinančnih odhodkov ob upoštevanju diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov v okviru mejne vrednosti za odhodke, določene v Paktu za stabilnost in rast, a bi jo leta 2015 presegla. Načrtovana fiskalna konsolidacija je izpostavljena več tveganjem zaradi (i) nižjih prihodkov zaradi optimističnega makroekonomskega scenarija in strukture rasti gospodarstva z manj davki ter (ii) neučinkovitega javnega sektorja, zlasti glede zaostankov pri plačilih v zdravstvu, kar lahko povzroči precejšnje pritiske na odhodke. Delež dolga je nižji od 60 % BDP in naj bi v skladu s konvergenčnim programom dosegel skoraj 20 % BDP leta 2012, nato pa se zmanjševal v programskem obdobju. Na področju izpolnjevanja davčnih obveznosti je možnih precej izboljšav in napredek na tem področju bi Bolgariji omogočil, da zviša odhodke za pospeševanje rasti. Zahteva, da se proračunski primanjkljaj ohrani pod 2 % BDP, javnofinančni odhodki pa se omejijo na 40 % BDP, je bila sprejeta kot sprememba temeljnega zakona o proračunu, s čimer se je okrepila zavezujoča narava fiskalnega okvira in izboljšala predvidljivost proračunskega načrtovanja. Ostajajo pa izzivi glede nadaljnjega izboljšanja vsebine srednjeročnega proračunskega okvira in krepitve poročanja po obračunskem načelu, tudi na podlagi bolj kakovostnega in bolj pravočasnega poročanja s strani podjetij v državni lasti in na podnacionalni ravni.

(12)

Vlada je dosegla velik napredek pri nekaterih ukrepih pokojninske reforme, vključno z upokojitveno starostjo za moške in ženske ter delovno dobo za zaposlene v vojski in policiji. Vendar ostaja v srednjeročnem obdobju ključni izziv obravnava pomanjkljivosti pri rezervacijah za pokojnine. Spremembe ne predvidevajo zakonske uvedbe iste upokojitvene starosti za moške in ženske. Prav tako ne omejujejo dovolj učinkovito možnosti za zgodnjo upokojitev samozaposlenih. Ključni izziv ostaja vključitev ljudi, ki ne plačujejo prispevkov, ter zaostritev kontrol in meril za odobritev invalidskih pokojnin.

(13)

Bolgarija ima v Uniji najvišji odstotek oseb, ki trpijo hudo materialno pomanjkanje, pri čemer so posebej prizadeti starejši in otroci. Potrebni so obsežni ukrepi. Prednost je treba nameniti učinkovitejšim socialnim transferjem. Le polovica delovno sposobnih Romov je zaposlenih. Nedavno sprejeta nacionalna strategija za integracijo Romov obravnava številne ovire, vendar jo je treba dopolniti z natančnim akcijskim načrtom, da se lahko začne izvajati v obdobju 2012–2020.

(14)

Kriza je prizadela predvsem nizko kvalificirane delavce (ki so najštevilčnejša skupina med brezposelnimi) in je zelo povečala brezposelnost med mladimi. Poleg tega je od leta 2009 število dolgotrajno brezposelnih oseb raslo hitreje kot drugje v Uniji ter je odražalo predvsem povečanje razlik glede kvalifikacij in geografskih razlik, saj je bilo največ delovnih mest v segmentu nizko kvalificiranih delavcev. Sistem, ki določa minimalne prage za prispevke za socialno varnost, bi bilo treba pregledati, da se odpravi delo na črno in zagotovi, da se slabo usposobljenih delavcev ne izloči s trga dela. Ukrepi, ki jih je vlada sprejela za zamrznitev plač v javnem sektorju v letih 2010–2012, so bili primeren in zadosten odziv ter so prispevali k zbliževanju plač in stroškov dela z ravnijo produktivnosti. Izvajati se je začela nacionalna pobuda, ki naj bi celovito reševala problem integracije mladih na trg dela. Javni zavodi za zaposlovanje so še vedno razmeroma neučinkoviti, njihove zaposlene bi bilo treba bolje usposobiti, zlasti za delo z Romi. Potrebni so nadaljnji ukrepi za izboljšanje storitev na področju aktiviranja prebivalstva, iskanja dela, iskanja primernih kandidatov in delodajalcev, preusposabljanja in individualnih storitev, namenjenih nizko kvalificiranim delavcem.

(15)

Bolgarija ima v Uniji najvišji odstotek oseb, ki dosegajo slabe rezultate pri branju, matematiki in naravoslovno-tehničnih predmetih (po podatkih programa OECD za mednarodno ocenjevanje študentov (PISA) iz leta 2009), kar kaže na precejšnje strukturne ovire na področju kakovostnega izobraževanja. Slabi šolski rezultati so povezani s slabim dostopom prikrajšanih skupin do izobraževanja, zlasti Romov, nezadostno avtonomijo šol, pomanjkanjem spodbud za doseganje boljših rezultatov, slabim nacionalnim ocenjevalnim sistemom in nezadostno odgovornostjo. V visokem šolstvu je napredek še vedno zelo omejen, čeprav je bilo v zadnjem obdobju doseženega nekaj napredka. Načrtovane spremembe zakona o visokem šolstvu bi bilo treba izvesti kot prednostno nalogo za rast, slediti pa bi ji morali ustrezno upravljanje, naložbe in politična odločnost.

(16)

V Bolgariji je malo naložb v raziskave in inovacije. Te naložbe je treba povečati, da bi do leta 2020 dosegli nacionalni cilj 1,5 % BDP, prav tako pa je treba pripraviti ustrezno strategijo za inovacije. Raziskave in inovacije se v Bolgariji upravljajo razdrobljeno. Bolgarija bi morala okrepiti visoko šolstvo in razviti strategijo, s katero bi visokošolske ustanove vključila v razvoj inovacij. Okviri, ki bi spodbujali sodelovanje med visokim šolstvom in zasebnim sektorjem, ne obstajajo, finančna sredstva bi se morala dodeljevati na konkurenčen in pregleden način. Nova podjetja ter inovativna mala in srednja podjetja, ki prosijo za financiranje, se soočajo z ozkimi grli. Državni finančni instrumenti ter jamstva za mlada in inovativna podjetja so v začetni fazi izvajanja in njihovi učinki še niso vidni.

(17)

Trenutno Bolgarija nima zadostnih zmogljivosti za ustrezno upravljanje in vzdrževanje projektov na področju cestne, železniške in vodne infrastrukture. Upravna reforma se osredotoča predvsem na zmanjšanje zaposlenih v javnem sektorju z omejenimi poskusi odstranitve drugih vzrokov neučinkovitosti. Črpanje sredstev iz skladov EU je kljub stalnemu napredku v zadnjih dveh letih še vedno nizko. Glavni razlogi so zapleteni upravni postopki in težave, s katerimi se srečujejo podjetja pri zagotavljanju sofinanciranja. Precejšnji izzivi so še vedno prisotni na področju nadaljnjega izboljšanja poslovnega in regulativnega okolja ter pri doseganju napredka pri izboljševanju upravne zmogljivosti javnega sektorja. Uvedba e-uprave je bila že večkrat odložena. Za davčni sistem v Bolgariji so značilne številne davčne utaje in slaba upravna učinkovitost. Upravni stroški pobiranja davkov so visoki, kot tudi čas, ki ga podjetja potrebujejo za plačevanje davkov.

(18)

Nova zakonodaja o javnih naročilih je pomemben korak proti boljšemu sistemu za spremljanje, preprečevanje in odpravljanje nepravilnosti. Ta prizadevanja bi bilo treba dopolniti na dveh ravneh: (i) predvidene sankcije bi bilo treba izvesti učinkovito in (ii) pristojnosti po uradni dolžnosti dodeliti Agenciji za javna naročila.

(19)

Kljub začetim reformam so v Bolgariji še vedno prisotne ovire za vstop v omrežne sektorje, kot so železniški promet, telekomunikacije in energija. Delovanje energetskih trgov na veleprodajni in maloprodajni ravni je še vedno problematično. Med področja, ki bi jih bilo treba še posebej izboljšati, spadajo pomanjkanje izmenjave električne energije in plina ter delujoč izravnalni trg kot tudi regulirane cene za potrošnike. Poleg tega bi morala Bolgarija zagotoviti regulativno neodvisnost prenosnega sistema. Bolgarija je močno odvisna od ene same energijske poti, poleg tega njen domači energetski trg deluje neustrezno, zaradi česar je izpostavljen tveganju nenadnih težav z oskrbo. Izboljšati je treba obstoječe ukrepe, ki so namenjeni odpravi energetske odvisnosti. Gradnja nove plinske infrastrukture je prepočasna. Čeprav so bile nekatere zaželene reforme uradno sprejete in se je v letu 2011 delež obnovljivih virov energije povečal, je njihovo izvajanje zaradi naročil, vpliva zasebnih interesov na javno politiko in slabega upravljanja državnih energetskih podjetij še vedno nezadostno.

(20)

Bolgarija je v okviru Pakta „euro plus“ sprejela številne zaveze. Te zaveze in izvajanje zavez, ki jih je predložila leta 2011, se nanašajo na izboljšanje vzdržnosti javnih financ, spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje konkurenčnosti javnega sektorja in krepitev finančne stabilnosti. Komisija je ocenila izvajanje zavez iz Pakta „euro plus“. Rezultate te ocene je upoštevala v priporočilih.

(21)

V okviru evropskega semestra je Komisija opravila obsežno analizo bolgarske ekonomske politike. Ocenila je konvergenčni program in nacionalni program reform ter predložila poglobljeni pregled. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije ter EU vključiti v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Bolgariji, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih v točkah od 1 do 7 v nadaljevanju.

(22)

Svet je na podlagi te ocene preučil konvergenčni program, njegovo mnenje (7) pa je zlasti izraženo v priporočilu v točki 1 v nadaljevanju.

(23)

Svet je na podlagi rezultatov poglobljenega pregleda Komisije in te ocene preučil nacionalni program reform in konvergenčni program. Njegova priporočila po členu 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena predvsem v priporočilih v točkah 3 in 5 v nadaljevanju –

1.

Nadaljuje preudarne fiskalne politike, da bi do leta 2012 dosegla srednjeročni proračunski cilj. V ta namen izvede načrtovano proračunsko strategijo in pri tem zagotovi skladnost z mejno vrednostjo za odhodke ter bo pripravljena sprejeti dodatne ukrepe, če bi se uresničila tveganja za proračunski scenarij. Poveča prizadevanja za kakovostnejšo javno porabo, zlasti v šolstvu in zdravstvu, in izvede celovito strategijo za izpolnjevanje davčnih obveznosti, da bi dodatno povečala davčne prihodke in odpravila sivo ekonomijo. Nadalje izboljša vsebino srednjeročnega proračunskega okvira in kakovost sistema poročanja.

2.

Sprejme nadaljnje ukrepe za zmanjšanje tveganja za vzdržnost in izboljšanje primernosti pokojninskega sistema tako, da zakonsko določi enako upokojitveno starost za moške in ženske s polno delovno dobo, ki so ves čas plačevali pokojninske prispevke. Uvede strožje kriterije in nadzor na področju dodeljevanja invalidskih pokojnin.

3.

Pospeši izvajanje nacionalne pobude za zaposlovanje mladih. Zagotovi, da minimalni pragovi za prispevke za socialno varnost ljudi ne bi odvrnili od prijavljenega dela. Pospeši prizadevanja za izboljšanje dela državnih zavodov za zaposlovanje. Da bi zmanjšala revščino, izboljša učinkovitost socialnih transferjev ter dostop do kakovostnih socialnih storitev za otroke in starejše ter izvede nacionalno strategijo za integracijo Romov.

4.

Pospeši reformo zadevnih pravnih aktov o šolah in visokem šolstvu ter spremljajočih ukrepov tako, da se osredotoči na modernejše urnike, boljše usposabljanje učiteljev in zagotavljanje učinkovitega dostopa do izobraževanja za prikrajšane skupine. Izboljša dostop do financiranja za nova ter mala in srednja podjetja, zlasti tista, ki se ukvarjajo z inovativnimi dejavnostmi.

5.

Pospeši prizadevanja za boljše upravne zmogljivosti in reformiranje tako, da zmanjša birokracijo in stroške izpolnjevanja davčnih obveznosti in pobiranja davkov ter nadalje izboljša črpanje sredstev EU, zlasti na področju cestnega in železniškega prometa ter upravljanja vodnih virov. Izboljša kakovost in neodvisnost sodnega sistema in pospeši uvedbo e-uprave. Okrepi pristojnosti javne uprave v ključnih prometnih sektorjih in pri regulativnih organih.

6.

Zagotovi dosledno izvajanje zakonodaje o javnih naročilih. Okrepi preprečevanje nepravilnosti in učinkovito izvaja sankcije po Zakonu o javnih naročilih in Zakonu o nasprotju interesov.

7.

Sprejme ukrepe za odpravo ovir na trgu, dogovorov o zajamčenem dobičku in nadzora cen. Zagotovi neodvisnost operaterjev prenosnih in distribucijskih omrežij. Zaključi oblikovanje trga, zlasti energijskih borz in izravnalnih trgov. Izboljša električne in plinske povezave ter poveča energijsko učinkovitost in zmožnosti za odpravljanje motenj.

24.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/13

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo pri nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 12. julija 2011 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Cipra za leto 2011 ter dal mnenje o posodobljenem programu Cipra za stabilnost za obdobje 2011–2014 (v nadaljnjem besedilu: Priporočilo Sveta iz leta 2011).

(4)

Komisija je 23. novembra 2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020. Poleg tega je 14. februarja 2012 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Ciper opredelila kot eno od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(5)

Svet je 1. decembra 2011 sprejel sklepe, v katerih je pozval Odbor za socialno zaščito, naj v sodelovanju z Odborom za zaposlovanje in drugimi odbori predstavi svoja stališča o priporočenih ukrepih v okviru političnega cikla strategije Evropa 2020. Ta stališča so del mnenja Odbora za zaposlovanje.

(6)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 15. februarja 2012 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2012 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2012.

(7)

Evropski svet je 2. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni vzpostavitvi običajnih pogojev dodeljevanja posojil gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave.

(8)

Poleg tega je Evropski svet 2. marca 2012 pozval države članice, ki sodelujejo v Paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost oziroma konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(9)

Ciper je 7. maja 2012 predložil program za stabilnost za obdobje 2012–2015 in 10. maja 2012 nacionalni program reform za leto 2012. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost. Komisija je v poglobljenem pregledu iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011 preučila tudi, ali so Ciper prizadela makroekonomska neravnotežja. V pregledu je Komisija ugotovila, da se Ciper spopada z notranjim neravnotežjem zaradi svojega bančnega sektorja in zadolženosti podjetniškega sektorja ter z zunanjim in notranjim neravnotežjem glede fiskalne dinamike in konkurenčnosti, ki pa ni čezmerno.

(10)

Na podlagi ocene programa za stabilnost v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi v programu, za obdobje 2012–2014 optimističen. Čeprav vsebuje velik popravek navzdol pri predvideni prihodnji rasti, je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi v programu za stabilnost, še vedno izpostavljen negativnim tveganjem, ki se nanašajo zlasti na razvoj domačega povpraševanja v obdobju 2012–2013. Namen proračunske strategije, opisane v programu za stabilnost, je do leta 2012 odpraviti čezmerni primanjkljaj, do leta 2014 doseči srednjeročni proračunski cilj in ga ohraniti tudi leta 2015. Program za stabilnost potrjuje prejšnji srednjeročni proračunski cilj uravnoteženega proračuna v strukturnem smislu, ki ustrezno odraža zahteve Pakta za stabilnost in rast. Predvideno odpravljanje čezmernega primanjkljaja je skladno z rokom, ki je bil določen v priporočilu Sveta, izdanem 13. julija 2010 v okviru postopka o čezmernem primanjkljaju. Na podlagi (ponovno izračunanega) strukturnega uravnoteženega proračuna (5) je povprečni letni fiskalni napor, načrtovan v višini 1,5 % BDP za obdobje 2011–2012, enak naporu, ki ga priporoča Svet. Predvideno približevanje srednjeročnemu cilju leta 2013 je zadovoljivo, saj je v skladu s spomladansko napovedjo služb Komisije iz leta 2012 in programom za stabilnost višje od 0,5-odstotne referenčne vrednosti iz Pakta za stabilnost in rast.

Ob upoštevanju diskrecijskih ukrepov glede prihodkov stopnja rasti javnofinančnih odhodkov ustreza referenčni vrednosti za odhodke iz Pakta za stabilnost in rast v obdobju 2013–2014, vendar ne v letu 2015. Obstajajo tveganja glede proračunskih ciljev programa za stabilnost, povezana z makroekonomskim scenarijem, ki se za obdobje 2012–2014 zdi optimističen, in načrtovano konsolidacijo leta 2013, ki deloma temelji na nenatančno določenih ukrepih. V skladu s programom za stabilnost se bo razmerje med dolgom in BDP, ki je leta 2011 znašalo 71,6 %, leta 2012 povečalo na 72,1 %, potem pa se bo postopno zmanjševalo ter doseglo leta 2015 65,4 %. Ciper bo glede cilja zmanjšanja dolga iz Pakta za stabilnost in rast med letoma 2013 in 2015 v prehodnem obdobju, načrti, predstavljeni v programu za stabilnost, pa bi morali zagotoviti zadosten napredek pri doseganju skladnosti z navedenim ciljem. Vendar pa pri tej napovedi obstajajo tveganja, povezana z morebitnim reševanjem finančnih družb.

(11)

Učinkovitost davčne uprave je treba znatno izboljšati, saj so upravni stroški v razmerju z zbranimi prihodki na Cipru zelo visoki. Zbrani davčni prihodki so razmeroma nizki. Zlasti odhodki za davčno upravo kot delež BDP in upravni stroški v razmerju z neto zbranimi prihodki so visoki in še naraščajo. Potrebni so ukrepi za odpravo neformalnega/neprijavljenega dela in preprečevanje davčnih utaj. Poleg tega je treba okrepiti pobude za učinkovitejše pobiranje davkov.

(12)

Na bančna sredstva, dobičkonosnost, kapitalske in likvidnostne rezerve zaradi velike izpostavljenosti ciprskih bančnih institucij grškemu gospodarstvu negativno vplivajo prestrukturiranje grškega javnega dolga in vse več slabih posojil grškim posojilojemalcem. Skupna izpostavljenost konsolidiranega ciprskega bančnega sektorja Grčiji je zelo velika. Parlament je 14. decembra 2011 sprejel osnutka zakona za okrepitev odpornosti finančnega sistema na bančne krize. Vendar napredek pri krepitvi nadzora nad zadružnimi kreditnimi institucijami, v katerih je približno 40 % vseh domačih vlog, do zdaj ni bil zadovoljiv.

(13)

Ciper se spopada z izzivi pri zagotavljanju dolgoročne vzdržnosti javnih financ, zlasti na področju pokojnin. Izvedel je dva pomembna strukturna ukrepa za reformo pokojninskega sistema. Vendar kljub temu, da so sprejeti ukrepi ustrezni in verodostojni, odziv Cipra ni dovolj ambiciozen, da se zagotovita vzdržnost in primernost sistema ter dolgoročno izboljša njegova pravičnost. Še vedno so potrebni ukrepi, da se ohrani zaposljivost delavcev v podjetjih in podpre povišanje dejanske upokojitvene starosti. Kar zadeva revščino pri starejših, je Ciper le delno rešil vprašanje visoke stopnje tveganja revščine. Sprejeti ukrepi so nezadostni za to, da se kratkoročno izboljša ustreznost pokojnin za upokojence na robu revščine.

(14)

Nepravičnost in neučinkovitost v sektorju zdravstvenega varstva nista bili odpravljeni na smiseln način. Kljub priporočilu (3) iz Priporočila Sveta iz leta 2011 do zdaj ni bil predstavljen jasen časovni okvir za napredek v nacionalnem sistemu zdravstvenega zavarovanja. To predstavlja tveganje za dolgoročen nadzor in vzdržnost javnih financ ter kakovost zdravstvenega varstva.

(15)

Vlada je sprejela nekatere ukrepe kot odziv na priporočilo iz leta 2011 glede indeksacije plač (nadomestilo življenjskih stroškov – COLA), in sicer zlasti dvoletno zamrznitev plač v širšem javnem sektorju. Vlada in socialni partnerji so se tudi dogovorili za začetek dialoga, da bi se do konca junija 2012 pregledal sistem COLA. Celovito reformo sistema je treba izvajati v posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami, da bi se okrepila povezava med razvojem dejanskih plač in produktivnosti ter bi sistem postal pravičnejši. To ne bi zgolj spodbudilo konkurenčnosti Cipra, temveč bi privedlo tudi do učinkovitejše razdelitve dela. Ti dogodki so sicer prvi koraki v pravo smer, vendar sta njihova ustreznost in verodostojnost močno odvisni od stopnje ambicioznosti in izvrševanja rezultatov socialnega dialoga, ki trenutno poteka o reformi sistema indeksacije plač.

(16)

Poslabšanje makroekonomskih obetov negativno vpliva na ciprski trg dela, povečuje stopnjo brezposelnosti in povzroča veliko povečanje brezposelnosti mladih. Za reševanje tega je Ciper sprejel številne pozitivne ukrepe. Ti so ustrezni, vendar ne dovolj ambiciozni, zlasti na področju izobraževanja in poklicnega usposabljanja, kjer je treba pospešiti izvajanje. Potrebna so nadaljnja prizadevanja za odpravo brezposelnosti mladih in tudi za pridobivanje novih spretnosti ter nadgrajevanje znanj in veščin delovne sile, da bi se olajšali potrebni prehodi na trgu dela z osredotočenostjo zlasti na tiste skupine z nizko stopnjo udeležbe v dejavnostih vseživljenjskega učenja, kot so nizko kvalificirani in starejši delavci.

(17)

Glede storitvenega sektorja je Ciper s horizontalnim zakonom, ki ga spremljajo številni za sektor specifični zakoni in predpisi o spremembah, prenesel Direktivo 2006/123/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (6) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva o storitvah). Vendar je v nekaterih sektorjih (npr. trgovina na drobno, turizem in gradbeništvo) sprejetje za sektor specifične zakonodaje še v obravnavi. Čeprav je Ciper glede na povprečje EU dobro uvrščen, kar zadeva regulacijo strokovnih storitev, in od 90 reguliranih poklicev na Cipru le štirje zadevajo poslovne storitve, obstaja nekaj reguliranih strokovnih storitev, npr. odvetniki in arhitekti, pri katerih se še vedno pojavljajo fiksne ali minimalne tarife.

(18)

Na podlagi analize iz poglobljenega pregleda je mogoče ugotoviti, da so Ciper prizadela neravnotežja. Zlasti makroekonomski razvoj tekočega računa, javnih financ in finančnega sektorja zahteva natančno spremljanje in nujno potrebno pozornost ekonomske politike, da bi preprečili kakršne koli neželene učinke na delovanje gospodarstva ter ekonomsko in monetarno unijo. Za ciprsko gospodarstvo so natančneje značilni vztrajni in obsežni primanjkljaji tekočega računa zaradi primanjkljajev v trgovinski bilanci, do katerih je prišlo zaradi postopne izgube cenovne/stroškovne konkurenčnosti, neravnotežja v javnih financah, oziroma letni primanjkljaji, ki so se povečali tudi ko si je gospodarstvo opomoglo od recesije, in povečanje zadolženosti zasebnega sektorja. Zlasti nefinančne družbe so zelo ranljive zaradi visoke zadolženosti skupaj z nizko dobičkonosnostjo, kar je povzročilo znatno povečanje slabih posojil v tem sektorju. Tudi velika izpostavljenost bančnega sektorja grškim državnim obveznicam in grškemu gospodarstvu je zelo tvegana. Poleg tega so možnosti za rast majhne, kar dodatno ovira relativno počasno odpravo neravnotežij.

(19)

Ciper je v okviru Pakta „euro plus“ sprejel več zavez. Te zaveze in izvajanje zavez, predstavljenih leta 2011, se nanašajo na spodbujanje konkurenčnosti, izboljšanje stopnje zaposlenosti, vzdržnost javnih financ in krepitev finančne vzdržnosti. Komisija je ocenila izvajanje zavez iz Pakta „euro plus“. Rezultate te ocene je upoštevala pri priporočilih.

(20)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo ekonomske politike Cipra. Ocenila je program za stabilnost in nacionalni program reform ter predstavila poglobljen pregled. Glede na potrebo po okrepitvi splošnega gospodarskega upravljanja Unije z zagotavljanjem prispevka na ravni EU za prihodnje nacionalne odločitve pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Cipru, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila, pripravljena med evropskim semestrom, so izražena v priporočilih v točkah od 1 do 7 v nadaljevanju.

(21)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost, njegovo mnenje (7) pa je izraženo zlasti v priporočilu v točki 1 v nadaljevanju.

(22)

Svet je ob upoštevanju rezultatov poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in program za stabilnost. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena zlasti v priporočilih v točkah 1, 2 in 7 v nadaljevanju –

1.

Sprejme dodatne ukrepe, da bi v letu 2012 dosegel trajno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Dosledno izvaja proračunsko strategijo, podprto z dovolj natančno opredeljenimi ukrepi, za leto 2013 in pozneje, da se zagotovi doseganje srednjeročnega proračunskega cilja do leta 2014 in upoštevanje referenčne vrednosti za odhodke ter zadosten napredek, kar zadeva referenčno vrednost zmanjševanja dolga. Pospeši uvajanje izvršljivega večletnega proračunskega okvira z zavezujočo zakonsko podlago in popravnim mehanizmom. Sprejme ukrepe, da se obdrži strog nadzor nad odhodki in čim prej izvede priprava proračuna na podlagi programov in rezultatov. Izboljša upoštevanje davčnih predpisov in se bori proti davčnim utajam.

2.

Nadalje uskladi nadzorni in regulativni okvir za zadružne kreditne družbe v skladu s standardi, ki se uporabljajo za komercialne banke. Okrepi regulativne določbe za učinkovito dokapitalizacijo finančnih institucij, da bi se omejila izpostavljenost finančnega sektorja zunanjim pretresom.

3.

Nadalje izboljša dolgoročno vzdržnost in ustreznost pokojninskega sistema ter obravnava visoko stopnjo tveganja revščine pri starejših. Zagotovi zvišanje dejanske upokojitvene starosti, tudi z uskladitvijo zakonsko določene upokojitvene starosti z daljšo pričakovano življenjsko dobo.

4.

Na podlagi načrta čim prej vzpostavi in izvaja nacionalni sistem zdravstvenega varstva, ki bi moral zagotoviti finančno vzdržnost in univerzalno pokritost.

5.

Izboljša usposobljenost delovne sile, da se okrepi njena poklicna mobilnost k dejavnostim, ki prinašajo visoko rast in visoko dodano vrednost. Sprejme nadaljnje ukrepe za odpravo brezposelnosti mladih s poudarkom na delovni praksi v podjetjih in spodbujanjem samozaposlovanja. Sprejme ustrezne ukrepe politike na strani povpraševanja, ki spodbujajo inovativnost podjetij.

6.

Odpravi neupravičene ovire na trgih storitev, zlasti z izboljšanjem izvajanja Direktive o storitvah v storitvenih sektorjih z največjim potencialom rasti (vključno s turizmom) in liberalizacijo zagotavljanja strokovnih storitev.

7.

V posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami izboljša konkurenčnost, da bo bolje odražala razvoj produktivnosti. Sprejme ukrepe za diverzifikacijo strukture gospodarstva. Izboljša fiskalni saldo, tako da omeji odhodke.

24.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/17

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo pri nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 12. julija 2011 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim programom reform Češke za leto 2011 ter mnenje o posodobljenem konvergenčnem programu Češke za obdobje 2011–2014.

(4)

Komisija je 23. novembra 2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020. Komisija je 14. februarja 2012 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (4) sprejela Poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Češke ni označila kot države članice, za katero bi bilo treba opraviti poglobljen pregled.

(5)

Svet je 1. decembra 2011 sprejel sklepe, v katerih je pozval Odbor za socialno zaščito, naj v sodelovanju z Odborom za zaposlovanje in drugimi odbori predstavi svoja stališča o priporočenih ukrepih v okviru političnega cikla strategije Evropa 2020. Ta stališča so del mnenja Odbora za zaposlovanje.

(6)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 15. februarja 2012 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2012 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2012.

(7)

Evropski svet je 2. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni vzpostavitvi običajnih pogojev dodeljevanja posojil gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave.

(8)

Češka je 25. aprila 2012 predložila konvergenčni program za obdobje 2012–2015, 13. aprila 2012 pa nacionalni program reform za leto 2012. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(9)

Svet na podlagi ocene konvergenčnega programa v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi iz programa, verjeten. V skladu s konvergenčnim programom se za leto 2012 pričakuje 0,2-odstotna rast BDP, za leto 2013 pa 1,3-odstotna rast BDP, medtem ko naj bi po napovedi služb Komisije iz pomladi 2012 rast v letih 2012 in 2013 znašala 0 % oziroma 1,5 % BDP. Cilj proračunske strategije, opredeljene v konvergenčnem programu, je leta 2016 doseči uravnotežen proračun. Cilj, leta 2013 doseči javnofinančni primanjkljaj v višini 2,9 % BDP, je skladen z rokom za odpravo čezmernega primanjkljaja, določenega v priporočilih sveta z dne 2. decembra 2009. Povprečno letno fiskalno prizadevanje v višini 0,9 % BDP v obdobju 2010–2013 na podlagi (ponovno izračunanega) strukturnega proračunskega salda (5) je le malo nižje od prizadevanja v višini 1 % BDP, ki ga priporoča Svet. Konvergenčni program potrjuje prejšnji srednjeročni proračunski cilj primanjkljaja v višini 1 % BDP, ki ustrezno odraža zahteve Pakta za stabilnost in rast ter ga je treba doseči leta 2015. Napredek pri doseganju srednjeročnega proračunskega cilja na podlagi (ponovno izračunanega) strukturnega proračunskega slada v letu 2014 znaša 0,8 % BDP, v letu 2015 pa 0,7 % BDP, medtem ko je stopnja rasti javnofinančnih odhodkov skladna z mejno vrednostjo za odhodke, določeno v Paktu za stabilnost in rast.

Proračunske napovedi konvergenčnega programa so izpostavljene tveganjem. Zakon o finančnem nadomestilu cerkvam, o katerem razpravlja parlament, bi javnofinančni primanjkljaj povečal za 1,5 % BDP enkrat v letu, ko bi se začel izvajati. Narava in obseg predvidenih konsolidacijskih ukrepov tako na strani prihodkov kot tudi odhodkov pomenita precejšnje tveganje za vzdržnost fiskalne prilagoditve po koncu programskega obdobja. Proračunska prilagoditev je bila doslej povezana predvsem s splošnim zmanjšanjem odhodkov, kar vpliva tudi na odhodke s spodbujevalnim učinkom na rast. Za obdobje 2013–2015 so načrtovani dodatni prihranki pri odhodkih za javno upravo v višini skoraj 1 % BDP, vendar program v zvezi s tem ne vsebuje zadostnih podrobnosti. Večina načrtovanih ukrepov na strani prihodkov je začasne narave in naj bi se prenehala izvajati leta 2015. V skladu s konvergenčnim programom naj bi delež javnega dolga v BDP dosegel vrhunec leta 2013, ko naj bi znašal 45,1 % BDP, zatem pa naj bi se zmanjšal, predvsem zaradi predvidenega stalnega izboljševanja primarnega salda.

(10)

Češki organi so leta 2011 odobrili zvišanje nižje stopnje DDV in trošarine za tobak. Odobrili so tudi obsežno davčno reformo, ki spreminja obdavčitev dela in naj bi začela veljati leta 2014. Vlada je aprila 2012 sprejela nadaljnje spremembe davčnega sistema. Nekatere spremembe zadevajo področje okolja in stanovanjskih nepremičnin, ki so glede obdavčitve trenutno pod povprečjem EU. Zaradi predlagane začasne narave določb obdavčitve dela bi nastali dodatni stroški v zvezi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti, zmanjšala pa bi se tudi predvidljivost za davkoplačevalce. Poleg tega bi novi predlogi le delno rešili nizko dejansko obdavčitev samozaposlenih v primerjavi z zaposlenimi zaradi obsežne uporabe pavšalov in davčnih olajšav. Vlada je sprejela tudi ukrepe za preprečevanje davčnih utaj na področju DDV in davkov na gorivo ter začela ustanavljati eno samo mesto pobiranja davkov. Izpolnjevanje davčnih obveznosti je še vedno problematično, trenutni sistem pobiranja davkov pa ne temelji na izdelani in obsežni strategiji izpolnjevanja davčnih obveznosti.

(11)

Vlada je sprejela in tudi delno izvedla reformo pokojninskega sistema, s katero želi ponovno vzpostaviti vzdržnost javnih financ in povečati pokojninske rezerve. Vendar je zaradi postopnega višanja odhodkov za pokojnine, ki naj bi bilo od leta 2030 naprej še hitrejše, napovedana neuravnoteženost javnih financ v pokojninskem sistemu v primerjavi s povprečjem v EU še vedno zelo velika. Z reformo se krepi povezava med zakonsko upokojitveno starostjo in pričakovano življenjsko dobo, vendar v njej ni predviden mehanizem, ki bi zagotavljal pravočasno odzivanje na prihodnje izzive. Sposobnost tega novo ustanovljenega stebra, da v prihodnje prispeva k višjim povprečnim pokojninam, je odvisna od deleža sodelujočih zaposlenih, zlasti mlajših, ter od dolgoročno pričakovanega dobička. Ukrepi za spodbujanje učinkovite udeležbe v tem stebru niso bili napovedani; potrebne bi bile tudi smernice za morebitne varčevalce. Nova shema predčasne upokojitve, ki jo je v soglasju s socialnimi partnerji predvidela vlada, celo znatno ogroža kredibilnost in ambicije reform, s katerimi naj bi se zvišala upokojitvena starost in zagotovile primerne pokojnine.

(12)

Splošna brezposelnost je pod povprečjem EU, vendar pa ženske z otroki in ostale ranljive skupine na trgu dela težko uresničijo svoj potencial. Hitrejša vrnitev s starševskega dopusta, ki bi preprečila izgubo znanj, je odvisna od večje razpoložljivosti ustanov za varstvo otrok, zlasti otrok, mlajših od treh let. Pri tem je vlada uvedla manj strožje tehnične zahteve za ustanavljanje vrtcev v podjetjih ter namerava zagotoviti davčne spodbude za večji obisk zasebnih vrtcev, s čimer bi delno upoštevala tudi priporočila. Ker pa samo 3 % otrok, mlajših od treh let, obiskuje javno ustanovo za varstvo otrok (v primerjavi s 24 % v EU-27 v letu 2009), so potrebni nadaljnji ukrepi, da se na trgu dela poveča udeležba staršev z majhnimi otroci.

(13)

Sprejetih je bilo več ukrepov za boljšo uspešnost javnih zavodov za zaposlovanje. Regionalni zavodi za zaposlovanje spadajo po novem pod pristojnost novega centralnega zavoda za zaposlovanje, s širšo reformo socialne pomoči pa so za plačevanje socialne pomoči, ki je ni mogoče uveljavljati na podlagi socialnega zavarovanja, namesto občin pristojni zavodi za zaposlovanje. Vendar bo s tem povezana večja količina dela še bolj obremenila zaposlene v zavodih za zaposlovanje, katerih število se je leta 2011 zmanjšalo za 12 %. Da bi se izboljšale storitve posredovanja zaposlitve, je bil uveden sistem, s katerim so se storitve posredovanja zaposlitve prenesle na zasebne agencije. Velik delež pristojbin je treba plačati vnaprej, kar bo treba v prihodnosti znova preučiti za zagotovitev, da bodo spodbude usklajene z izidi na trgu dela. Treba si je še bolj prizadevati za boljšo kakovost in učinkovitost usposabljanj, pomoči pri iskanju zaposlitve in individualiziranih storitev. Zagotoviti bi bilo treba ustrezna sredstva in spodbude. Uvesti bi bilo treba ocenjevanje učinkovitosti, da se izboljša ciljna usmerjenost, če bosta posredovanje in financiranje aktivacijskih programov vezana na uspešnost.

(14)

Učinkovitost javne uprave bi bilo kljub nedavnim izboljšavam na nekaterih področjih še vedno mogoče izboljšati, npr. pri e-upravnih storitvah in zmanjšanju upravne obremenitve podjetij. Trenutno je v veljavi protikorupcijska strategija za obdobje 2011–2012. Pripravlja se nova strategija za obdobje po letu 2012, ki bo sprejeta v letu 2012. Sprejetje novega Zakona o javnih naročilih, ki je začel veljati aprila 2012, je glavni dosežek sedanje strategije. Za njegovo kredibilnost in učinkovitost bosta bistvena ustrezna izvrševanje in izvajanje. Vprašanje anonimnih poslovnih deležev še ni rešeno. Zakon o javnih uslužbencih je še vedno v pripravi, vendar bi ga bilo treba sprejeti takoj, da se zagotovi ustrezna stabilnost javne uprave. Največji vzrok za težave pri črpanju sredstev iz skladov EU so nepravilnosti pri javnih naročilih ter neoptimalno delovanje upravnih in nadzornih sistemov v javni upravi.

(15)

Češko gospodarstvo mora poskrbeti za dejavnike, ki bodo olajšali prehod na rast, ki temelji na inovacijah, večji dodani vrednosti in človeškem kapitalu, saj so možnosti za nadaljnjo pravo konvergenco, ki bi temeljila na kapitalsko močni rasti, precej omejene. Trenutno poteka razprava o reformi višjega in visokega šolstva. Čeprav reforma spreminja trenutni akreditacijski postopek, ni dovolj natančna glede ključnega vprašanja standardov za ocenjevanje kakovosti, v akademskih krogih pa ni uspela pridobiti zadostne podpore, ker ne predvideva sistematskega zbiranja podatkov in analiziranja. Zaradi slabših rezultatov čeških učencev in dijakov je vlada sprejela ukrepe za zagotovitev minimalnih učnih rezultatov in začela izvajati strategijo vsedržavnega preverjanja z uporabo računalnika. Vendar so ti ukrepi preozki, da bi z njimi lahko učinkovito izboljšali kakovost in enakost obveznega izobraževanja.

(16)

Med evropskim semestrom je Komisija opravila obsežno analizo ekonomske politike Češke republike. Ocenila je konvergenčni program in nacionalni program reform. Glede na to, da bi bilo treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko Češke, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih v točkah od 1 do 6 v nadaljevanju.

(17)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil konvergenčni program, njegovo mnenje (6) pa je izraženo zlasti v priporočilu v točki 1 v nadaljevanju –

1.

Zagotovi naj načrtovano napredovanje pri pravočasni odpravi čezmernega primanjkljaja. V ta namen v celoti izvede proračun za leto 2012 in določi trajne ukrepe, ki so potrebni za leto 2013, da bi dosegla povprečno letno strukturno prilagoditev iz priporočila Sveta v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Zatem si prizadeva za ustrezno strukturno prilagoditev, da bi zadovoljivo napredovala pri doseganju srednjeročnega cilja, vključno z izpolnjevanjem mejne vrednosti za odhodke. V tem kontekstu se izogiba splošnemu zmanjševanju porabe, ohrani odhodke s spodbujevalnim učinkom na rast in okrepi prizadevanja za bolj učinkovito javno porabo. Izkoristi možnosti za zvišanje davkov, ki najmanj škodljivo vplivajo na rast. Visoko obdavčitev dela prenese na področje stanovanjskih nepremičnin in okolja. Zmanjša odstopanja v davčni obravnavi zaposlenih in samozaposlenih. Sprejme ukrepe za izboljšanje pobiranja davkov, preprečevanje davčne utaje in izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti, vključno z uvedbo enega mesta pobiranja za vse davke.

2.

Dodatno preoblikuje splošni pokojninski sistem, da bi zagotovila njegovo dolgoročno vzdržnost. Ponovno preuči načrte za odobritev predčasnega izstopa s trga dela. Spodbuja učinkovito udeležbo mlajših zaposlenih v predvidenem naložbenem sistemu, da bi lahko zagotovila primernejše pokojnine.

3.

Sprejme dodatne ukrepe, s katerimi bo bistveno povečala razpoložljivost cenovno dostopnih in kakovostnih ustanov za varstvo predšolskih otrok.

4.

Okrepi javne zavode za zaposlovanje tako, da poveča kakovost in učinkovitost usposabljanj, pomoči pri iskanju zaposlitve in individualiziranih storitev, vključno z dodeljevanjem storitev zunanjim izvajalcem.

5.

Nujno sprejme in izvede zakon o javnih uslužbencih, da bi spodbudila stabilnost in učinkovitost javne uprave in preprečila nepravilnosti. Zagotovi ustrezno izvajanje novega zakona o javnih naročilih. Reši vprašanje anonimnih poslovnih deležev. Zagotovi pravilno črpanje sredstev iz skladov EU in okrepi boj proti korupciji.

6.

Sprejme potrebne zakone, s katerimi bo zagotovila pregleden in jasno opredeljen sistem za ocenjevanje kakovosti višjega in visokega šolstva ter raziskovalnih ustanov. Zagotovi, da bo financiranje trajnostno in vezano na rezultate ocenjevanja kakovosti. Oblikuje okvir ocenjevanja za obvezno izobraževanje, ki bo usmerjen v izboljšanje.

24.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/21

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, da integrirane smernice upoštevajo pri svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 12. julija 2011 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Danske za leto 2011 in dal mnenje o posodobljenem konvergenčnem programu Danske za obdobje 2011–2015.

(4)

Komisija je 23. novembra 2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020. Komisija je 14. februarja 2012 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Dansko opredelila kot eno od držav članic, za katere bi bilo treba opraviti poglobljen pregled.

(5)

Svet je 1. decembra 2011 sprejel sklepe, v katerih je pozval Odbor za socialno zaščito, da v sodelovanju z Odborom za zaposlovanje in drugimi odbori predstavi svoja stališča o priporočenih ukrepih v okviru političnega cikla strategije Evropa 2020. Ta stališča so del mnenja Odbora za zaposlovanje.

(6)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 15. februarja 2012 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2012 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2012.

(7)

Evropski svet je 2. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni vzpostavitvi običajnih pogojev dodeljevanja posojil gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, reševanju problema brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave.

(8)

Poleg tega je Evropski svet 2. marca 2012 pozval države članice, ki sodelujejo v paktu „euro plus“, da pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost oziroma konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(9)

Danska je 30. aprila 2012 predložila konvergenčni program za obdobje 2012–2015 in nacionalni program reform za leto 2012. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost. Komisija je v poglobljenem pregledu v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011 ugotovila, da je Danska v notranjem in zunanjem enravnotežju, ki pa ni čezmerno.

(10)

Svet je na podlagi ocene konvergenčnega programa v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 mnenja, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi v tem programu, verjeten. Napoved rasti BDP v scenariju je 1,2 % v letu 2012 in 1,5 % v letu 2013, kar je okvirno v skladu z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2012 1,1 % oziroma 1,4 %. Skladno s tem je tudi javnofinančni primanjkljaj v konvergenčnem programu nekoliko nižji (4,0 % BDP v letu 2012 in 1,8 % BDP v letu 2013, v primerjavi z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2012 4,1 % BDP oziroma 2,0 % BDP). Cilj proračunske strategije, opisane v konvergenčnem programu, je odpraviti čezmerni primanjkljaj do leta 2013 in doseči srednjeročni proračunski cilj, tj. strukturni primanjkljaj v višini največ 0,5 % BDP. Cilj vlade je tudi, da bi leta 2020 dosegli vsaj strukturno uravnotežen proračun.

Konvergenčni program tako potrjuje predhodni srednjeročni proračunski cilj, ki ustrezno odraža zahteve Pakta za stabilnost in rast. Načrtovani krovni primanjkljaj za leto 2013 je skladen s pravočasno odpravo čezmernega javnofinančnega primanjkljaja, načrtovana fiskalna prilagoditev v letu 2013 pa je na podlagi (preračunanega) strukturnega proračunskega salda (5) skladna s priporočilom, ki ga je julija 2010 izdal Svet v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Neto diskrecijski ukrepi, kot so predstavljeni v konvergenčnem programu, naj bi omogočili konsolidacijo, ki bo na splošno skladna s priporočilom, izdanim v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Izvedba konsolidacije je postala bolj skoncentrirana na konec programskega obdobja, kot je bilo prvotno načrtovano, in v letu 2013 bodo potrebna znatna prizadevanja, da se zagotovi potrebna strukturna prilagoditev. Tveganje, da v letu 2013 ne bo dosežena referenčna vrednost 3 % BDP, je majhno; službe Komisije so v napovedi iz pomladi 2012 predvidele, da naj bi javnofinančni primanjkljaj znašal 2,0 % BDP. Danska naj bi svoj srednjeročni proračunski cilj dosegla leta 2013. Vendar skladno s (preračunanim) strukturnim proračunskim saldom od leta 2013 naprej ne bo tako in načrtovano proračunsko izboljšanje v strukturnem proračunskem saldu ne bo doseglo 0,5 % BDP, kot se zahteva v okviru Pakta za stabilnost in rast. Hkrati se pričakuje, da bo stopnja rasti javnofinančnih odhodkov ob upoštevanju diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov skladna z referenčno vrednostjo za odhodke iz Pakta za stabilnost in rast. Del proračunskega primanjkljaja se bo financiral z zmanjšanjem računa vlade v danski nacionalni banki (Nationalbank). Po napovedih naj bi se bruto javni dolg Danske znižal s 46,5 % BDP v letu 2011 na 42,1 % v letu 2015, kar je precej pod 60 % BDP.

(11)

Povečanje ponudbe delovne sile je ena najpomembnejših prednostnih nalog Danske, da se zagotovita prihodnja blaginja in fiskalna vzdržnost. Danska je leta 2011 dokončala ambiciozno reformo pokojninske sheme za prostovoljno zgodnje upokojevanje in predložila že prej načrtovano zvišanje zakonsko določene upokojitvene starosti, vezano na pričakovano življenjsko dobo. Zdaj je treba osredotočenost preusmeriti na reformiranje shem invalidskih pokojnin in subvencionirane zaposlitve (sistem fleksibilnega zaposlovanja). Vlada je predstavila predlog reforme na tem področju, ki bi jo bilo treba nemudoma izvesti. Odpraviti je treba tudi vse večje razlike v zaposlenosti oseb s priseljenskim ozadjem in preostalim delom aktivnega prebivalstva.

(12)

Rast produktivnosti dela se je na Danskem v zadnjih desetletjih upočasnila, za kar je med drugim kriva razmeroma slaba uspešnost izobraževalnega sistema. Kljub znatnim sredstvom, namenjenim izobraževanju, je glede na raziskavo Programa za mednarodno ocenjevanje učencev (PISA), ki jo opravlja OECD, kakovost danskega šolskega izobraževanja le povprečna. Poleg tega študentje običajno dokončajo študij v višji starosti kot v drugih državah članicah, stopnje osipa v ustanovah za poklicno izobraževanje pa so razmeroma visoke. Vlada je v odziv na izzive na tem področju napovedala več novih ukrepov tako za obvezno kot tudi za srednje šolstvo. Proračun za leto 2012 podpira tudi uvedbo socialnih klavzul v javna naročila in ukrepe, ki bi zasebnim podjetjem omogočali finančne koristi za zagotavljanje vajeništva, s čimer bi se povečalo število razpoložljivih mest. Povečanje zagotavljanja vajeništva se bo obravnavalo tudi na tristranskih pogajanjih in v okviru medministrskega odbora.

(13)

Drugi možni razlog za počasno rast produktivnosti je razmeroma nizka stopnja konkurence na Danskem. Leta 2011 je bil sprejet sveženj ukrepov na področju konkurence, namenjen zlasti gradbenemu in maloprodajnemu sektorju ter zdravstvenim in javnim storitvam. Potekajo preiskave v zvezi s konkurenco na področju storitev taksi služb in prevoznih storitev ter liberalizacijo lekarn, da se ugotovi, ali je treba sprejeti nove ukrepe. Vprašanje vse večjega števila javnih naročil v občinah in regijah je predmet pogajanj z regionalno in lokalno ravnijo države. V tem okviru je vladni odbor nedavno ugotovil, da je treba dansko pravo konkurence okrepiti ter da so kazni za kršitve trenutno prenizke, da bi imele odvračilni učinek. Ker je bilo v zadnjem letu na tem področju sprejetih le malo konkretnih pobud, so potrebni nadaljnji ukrepi za ustrezen odziv na te izzive.

(14)

Kot je potrjeno v poglobljenem pregledu v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011, ob upoštevanju dejstva, da je visok bruto dolg gospodinjstev v določeni meri stukturna značilnost danskega gospodarstva, pri čemer sredstva gospodinjstev znatno presegajo obveznosti, vzbujajo zaskrbljenost težave v zvezi z visoko zadolženostjo gospodinjstev, saj se zdi, da je zaradi dogodkov na trgu stanovanjskih nepremičnin dolg presegel stopnje, ki jih je mogoče pojasniti s strukturnimi dejavniki, kot so stanovanjska in pokojninska sredstva.

Poleg tega se je od leta 2003 spremenila struktura hipotekarnih posojil, saj so vse bolj razširjena posojila brez obrokov odplačevanja z variabilno obrestno mero, vse manj pa posojila s fiksno obrestno mero z obroki odplačevanja. Za določeno raven dolga so zato gospodinjstva zdaj bolj občutljiva na dvige obrestnih mer in nihanja cen nepremičnin kot pred desetletjem. To pomeni večje potencialno tveganje za finančno in ekonomsko stabilnost. Danska je sprejela ustrezne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti sistema hipotek. Ministrstvo za gospodarstvo in rast trenutno preučuje strukturo hipotekarnih posojil po gospodinjstvih z vidika dohodka, razvoja trga dela in drugih socialnoekonomskih spremenljivk. Cilj je, da se ugotovi potencialna ranljivost gospodinjstev v primeru različnih gospodarskih pretresov, vključno z nihanji obrestnih mer. Vendar pa bi bilo treba razmisliti tudi o ukrepih za preprečevanje procikličnih gibanj na trgu stanovanjskih nepremičnin v srednjeročnem obdobju, po možnosti s ponovno uskladitvijo davka na vrednost nepremičnin z njihovo dejansko tržno vrednostjo. Z odpravo zgornje meje letnega povečanja občinskega davka na vrednost zemljišč bi lahko preprečili tudi prihodnje prociklične vplive. Take ukrepe bi bilo treba uvesti postopno ob upoštevanju sedanje potrebe po stabilizaciji trga stanovanjskih nepremičnin.

(15)

Danska je v okviru Pakta „euro plus“ sprejela številne zaveze. Te zaveze in izvajanje zavez, predstavljenih leta 2011, se nanašajo na spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje konkurenčnosti, izboljšanje vzdržnosti javnih financ in krepitev finančne stabilnosti. Komisija je ocenila izvajanje zavez iz Pakta „euro plus“. Rezultati te ocene so upoštevani v priporočilih v nadaljevanju.

(16)

Komisija je v okviru evropskega semestra izvedla obsežno analizo ekonomske politike Danske. Ocenila je konvergenčni program in nacionalni program reform ter predstavila poglobljen pregled. Glede na to, da je treba okrepiti celotno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Danskem, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Priporočila Komisije v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih v točkah od 1 do 5 v nadaljevanju.

(17)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil konvergenčni program, njegovo mnenje (6) pa je izraženo zlasti v priporočilu v točki 1 v nadaljevanju.

(18)

Svet je ob upoštevanju rezultatov poglobljenega pregleda, ki ga je izvedla Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in konvergenčni program. Priporočila Sveta so v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 izražena zlasti v priporočilih v točkah 3, 4 in 5 v nadaljevanju –

1.

Izvede načrtovano proračunsko strategijo, da se do leta 2013 zagotovi odprava čezmernega primanjkljaja in doseže letno povprečno strukturno prilagoditev, določeno v priporočilih Sveta v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Nato zagotovi ustrezno strukturno prilagoditev, da se lahko dovolj približa uresničitvi srednjeročnega proračunskega cilja, vključno z dosego referenčne vrednosti za odhodke.

2.

Sprejme nadaljnje ukrepe za povečanje dolgoročne ponudbe dela z reformami shem invalidskih pokojnin, boljšo ciljno usmerjenostjo shem subvencioniranega zaposlovanja (fleksibilnega zaposlovanja) na osebe z zmanjšano delovno sposobnostjo in izboljšanjem zaposljivosti oseb s priseljenskim ozadjem.

3.

Nemudoma izvede napovedane ukrepe, da se izboljša stroškovna učinkovitost izobraževalnega sistema, zmanjšajo stopnje osipa, zlasti v poklicnem izobraževanju, ter poveča število vajeništev.

4.

Nadaljuje prizadevanja za odpravo ovir na področju konkurence, zlasti v lokalnih storitvah, maloprodajnem in gradbenem sektorju, vključno z nadaljnjim odpiranjem konkurence za občinska in regionalna javna naročila storitev ter zagotovitvijo, da so kazni na področju prava konkurence dovolj odvračilne.

5.

Razmisli o nadaljnjih preventivnih ukrepih za okrepitev stabilnosti trga stanovanjskih nepremičnin in finančnega sistema v srednjeročnem obdobju, vključno z upoštevanjem rezultatov študije o razporeditvi sredstev in obveznosti po gospodinjstvih, ki jo trenutno izvaja Ministrstvo za gospodarstvo in rast, ter s pregledom sistema obdavčitve vrednosti nepremičnin in sistema za določanje občinskega davka na vrednost zemljišč.

24.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/25

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo v zvezi s širšimi smernicami ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo pri nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 12. julija 2011 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim programom reform Estonije za leto 2011 in dal mnenje o programu Estonije za stabilnost za obdobje 2011–2015.

(4)

Komisija je 23. novembra 2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020. Poleg tega je 14. februarja 2012 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (4) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Estonije ni opredelila kot ene od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(5)

Svet je 1. decembra 2011 sprejel sklepe, v katerih je pozval Odbor za socialno zaščito, naj v sodelovanju z Odborom za zaposlovanje in drugimi odbori predstavi svoja stališča o priporočenih ukrepih v okviru političnega cikla strategije Evropa 2020. Ta stališča so del mnenja Odbora za zaposlovanje.

(6)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 15. februarja 2012 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2012 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2012.

(7)

Evropski svet je 2. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni vzpostavitvi običajnih pogojev dodeljevanja posojil gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave. Pozval je države članice, naj izvajajo priporočila Sveta po posameznih državah za leto 2011 in preoblikujejo te prednostne naloge v konkretne ukrepe, ki se vključijo v programe za stabilnost oziroma konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(8)

Evropski svet je 2. marca 2012 tudi pozval države članice, ki sodelujejo v Paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost oziroma konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(9)

Estonija je 26. aprila 2012 predložila program za stabilnost za obdobje 2012–2015 in nacionalni program reform za leto 2012. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave.

(10)

Na podlagi ocene programa za stabilnost v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi v programu, verjeten za obdobje 2012–2013, za katero pričakovana rast BDP znaša okoli 2,4 %. Napoved služb Komisije iz pomladi 2012 za rast BDP v letu 2013 je 3,8 %. Namen proračunske strategije, opisane v programu za stabilnost, je zagotoviti vzdržno fiskalno politiko, ki podpira uravnoteženo rast, z doseganjem strukturnega presežka in hkratnim zagotavljanjem zadostnih fiskalnih rezerv ter zmanjšanjem davčne obremenitve dela. Cilj strategije je tudi izpolnitev zahtev Pakta za stabilnost in rast. Program za stabilnost poskuša preseči srednjeročni proračunski cilj strukturnega presežka od leta 2013 dalje.

Srednjeročni proračunski cilj ustrezno odraža zahteve Pakta za stabilnost in rast. Na podlagi (preračunanega) strukturnega proračunskega salda (5) bo stopnja rasti javnofinančnih odhodkov ob upoštevanju diskrecijskih ukrepov glede prihodkov referenčno vrednost za odhodke iz Pakta za stabilnost in rast dosegla do leta 2015. Hkrati namerava program za stabilnost doseči nominalne presežke od leta 2014. Delež dolga je krepko pod 60 % BDP in se bo skladno s programom po letu 2013 verjetno znižal na okrog 10 % leta 2015.

(11)

Estonija je v letu 2011 dosegla velik proračunski presežek. Predvidena gospodarska rast za leto 2012 v napovedi služb Komisije iz pomladi 2012 je veliko slabša kot za leto 2011; rast naj bi padla s 7,6 % na 1,6 %, zato je potreben nadaljnji nadzor nad učinkovitostjo porabe. Estonija namerava v letu 2012 uvesti strukturno proračunsko pravilo, ki naj bi pomagalo pri nadzoru nad izdatki. Pravilo bi moralo biti dopolnjeno s krepitvijo zavezujoče narave večletnih ciljev glede izdatkov, in sicer takoj, ko bo uvedeno. Estonija je tako delno izvedla priporočilo na tem področju za leto 2011.

(12)

Kar zadeva trg dela, je bila sprejeta vrsta ukrepov na področju obdavčitve dela. Vendar bi se spodbude za delo lahko izboljšale, če bi se odpravil naraščajoči trend invalidskih upokojitev in prejemanja nadomestil za nezmožnost za delo ter uvedlo programe, v okviru katerih bi osebe z nizkimi in visokimi prihodki, ki prejemajo nadomestila za brezposelnost in starševske dodatke, v zameno za te delale. Medtem ko so bili sprejeti obetavni ukrepi za zmanjšanje velike brezposelnosti, pa sta dolgotrajna brezposelnost in brezposelnost mladih še vedno visoki. Rezultat je povečano tveganje revščine za otroke v gospodinjstvih s starši brez zaposlitve, ki ga je treba odpraviti z učinkovitimi storitvami socialnega varstva, vključno s socialno pomočjo družinam. Sama socialna pomoč družinam bi lahko postala bolj učinkovita, in sicer na proračunsko nevtralen način, z bolje usmerjenim dodeljevanjem starševskih in družinskih dodatkov ter z odpravo neučinkovitih oprostitev davka na dohodek v povezavi z otroki.

(13)

Ukrepi iz nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost so še vedno nezadostni glede na trenuten trend prehajanja z javnega na zasebne oblike prevoza. Novi avtomobili v Estoniji so najbolj energetsko intenzivni v EU. Trošarine na gorivo so nezadostne, da bi zagotovile spremembo vedenjskih vzorcev potrošnikov. Prenos več direktiv EU na področju energije še ni bil v celoti zaključen. Estonija mora še vedno diverzificirati dobavo energije. Infrastrukturo za električno energijo bi se lahko nadgradilo, da bi se vanjo lahko integriralo vedno večje količine vetrne energije.

(14)

Kakovost in razpoložljivost poklicnega izobraževanja sta se znatno izboljšali, v obdobju 2012–2013 pa je načrtovanih še več ukrepov za modernizacijo. Vendar se mora prehod s splošnega izobraževanja na poklicno izboljšati, obravnavalo pa bi se lahko tudi izboljšanje več programov učenja ob delu. Udeležba v programih vseživljenjskega učenja se izboljšuje, vendar pa je premajhen poudarek namenjen nizko kvalificiranim delavcem. Težave z usklajevanjem rezultatov izobraževanja s potrebami na trgu dela se nadaljujejo. Obstaja tudi potreba po nujni reformi višjega sekundarnega izobraževanja in nadaljnjem izboljševanju zagotavljanja storitev izobraževanja s strani lokalnih oblasti. Poleg tega sodelovanje med gospodarstvom in visokošolskimi ustanovami ostaja slabo, del zasebnega sektorja, ki temelji na znanju, pa bi se moral dodatno razviti.

(15)

Da bi se odrazil padajoči demografski trend in zagotovil uravnotežen ter konkurenčen regionalni razvoj, je dolgoročno treba zagotoviti finančno vzdržnost lokalnih upravnih organov ter boljše javne storitve, pa tudi optimizirati uporabo razmeroma razpršenih virov. Ker so majhni, ima večina lokalnih upravnih organov težave z univerzalnim zagotavljanjem potrebnih storitev, povezanih s socialnim varstvom, zdravstvenim varstvom, trgom dela, prevozom in izobraževanjem.

(16)

Estonija je v okviru Pakta „euro plus“ sprejela več zavez. Te zaveze in izvajanje zavez, predstavljenih leta 2011, se nanašajo na spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje konkurenčnosti in spodbujanje vzdržnosti javnih financ. Komisija je ocenila izvajanje zavez iz Pakta „euro plus“. Rezultate te ocene je upoštevala pri priporočilih.

(17)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo estonske ekonomske politike. Ocenila je program za stabilnost in nacionalni program reform. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Estoniji, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih v točkah 1 do 5 v nadaljevanju.

(18)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost, njegovo mnenje (6) pa je izraženo zlasti v priporočilu v točki 1 v nadaljevanju –

1.

Ohrani stabilen fiskalni položaj z izvajanjem proračunskih načrtov, kot so bili predvideni, zagotovitvijo, da bo srednjeročni proračunski cilj dosežen najpozneje do leta 2013, in doseganjem referenčne vrednosti za odhodke. Načrtovano proračunsko pravilo dopolni z bolj zavezujočimi večletnimi izdatkovnimi pravili v srednjeročnem proračunskem okviru, nadalje pa povečuje učinkovitost javne porabe in izvaja ukrepe za boljše upoštevanje davčnih predpisov.

2.

Izboljša spodbude za delo z racionalizacijo sistema socialne podpore in povečanjem prilagodljivosti pri dodeljevanju nadomestil za brezposelnost in invalidnost ter starševskih dodatkov, hkrati pa zagotavlja ustrezno socialno varstvo. Izboljša storitve socialnih služb in hkrati bolje usmerja družinske in starševske dodatke ter odpravi izkrivljajoče oprostitve davka na dohodek v zvezi z otroki. Poveča udeležbo mladih in dolgotrajno nezaposlenih na trgu dela.

3.

Usposabljanje in izobraževanje učinkovitejše poveže s potrebami trga dela ter poveča sodelovanje gospodarstva in šolstva. Poveča priložnosti nizko kvalificiranih delavcev za boljši dostop do vseživljenjskega učenja. Spodbuja oblikovanje prednostnih nalog v zvezi s sistemi raziskav in inovacij ter njihovo internacionalizacijo.

4.

Izboljša energetsko učinkovitost, zlasti zgradb in prevoza, ter okrepi okoljske spodbude v zvezi z vozili in odpadki, pri tem pa obravnava tudi spodbude, kot je obdavčitev vozil. Spodbuja uporabo energije iz obnovljivih virov energije, vključno z nadgraditvijo infrastrukture in posodobitvijo zakonodaje. Nadaljuje z razvojem čezmejnih povezav, da bo odpravila relativno izolacijo trga.

5.

Izboljša fiskalno vzdržnost občin, hkrati pa poveča učinkovitost lokalnih upravnih organov ter zagotovi učinkovito zagotavljanje storitev, predvsem z večjimi spodbudami za združevanje ali tesnejše sodelovanje občin. Ustrezni predlogi za reforme bi morali biti pripravljeni v razumnem roku.

24.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/28

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Evropske komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, da integrirane smernice upoštevajo pri svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 12. julija 2011 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Finske za leto 2011 in dal mnenje o posodobljenem programu Finske za stabilnost za obdobje 2011–2014.

(4)

Komisija je 23. novembra 2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020. Komisija je 14. februarja 2012 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Finsko opredelila kot eno od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(5)

Svet je 1. decembra 2011 sprejel sklepe, v katerih je pozval Odbor za socialno zaščito, da v sodelovanju z Odborom za zaposlovanje in drugimi odbori predstavi svoja stališča o priporočenih ukrepih v okviru političnega cikla strategije Evropa 2020. Ta stališča so del mnenja Odbora za zaposlovanje.

(6)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 15. februarja 2012 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2012 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2012.

(7)

Evropski svet je 2. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni vzpostavitvi običajnih pogojev dodeljevanja posojil gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, reševanju problema brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave.

(8)

Evropski svet je 2. marca 2012 tudi pozval države članice, ki sodelujejo v Paktu „euro plus“, da pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost oziroma konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(9)

Finska je 19. aprila 2012 predložila program za stabilnost za obdobje 2012–2015 in nacionalni program reform za leto 2012. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave. Komisija je v poglobljenem pregledu iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011 preučila tudi, ali so Finsko prizadela makroekonomska neravnotežja. Komisija je v svojem poglobljenem pregledu ugotovila, da ima Finska težave z neravnotežjem, ki pa ni čezmerno.

(10)

Svet je na podlagi ocene programa za stabilnost v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 1466/97 mnenja, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije v tem programu, verjeten za obdobje 2012–2013, pričakovana rast BDP iz tega programa pa je v skladu z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2012. Projekcije so realistične tudi za leti 2014 in 2015, saj predvidevajo, da bo rast BDP občutno nižja kot pred krizo in nižja kot v letih okrevanja 2010–2011.

Glavni proračunski cilj programa za stabilnost je zmanjšati javnofinančni primanjkljaj z omejitvijo odhodkov in povečanjem prihodkov. Ker je državni proračun glavni vir splošnega javnofinančnega primanjkljaja, bo zmanjšanje tega pripomoglo k njegovemu uravnoteženju. Srednjeročni proračunski cilj presežka v višini 0,5 % BDP v strukturnem smislu ustrezno odraža zahteve Pakta za stabilnost in rast. Na podlagi (preračunanega) strukturnega proračunskega salda (5) je Finska v letu 2011 dosegla srednjeročni proračunski cilj, v obdobju 2012–2015 pa se bo rahlo oddaljila od njega. Ob upoštevanju diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov stopnja rasti javnofinančnih odhodkov ustreza referenčni vrednosti za odhodke iz Pakta za stabilnost in rast za vsa leta, razen 2015. Namen programa za stabilnost sta uravnoteženje splošnega državnega proračuna do leta 2015 in doseganje presežkov po letu 2016. Delež javnega dolga je precej pod 60 % BDP in bo v skladu s programom za stabilnost najvišji leta 2014, in sicer skoraj 52 % BDP, nato pa se bo začel zmanjševati. Na področju javnih financ Finske je še vedno prisotna precejšnja vrzel v vzdržnosti, ki izhaja zlasti iz hitrega povečevanja koeficienta starostne odvisnosti zaradi staranja prebivalstva. Vrzel v vzdržnosti javnih financ je treba stalno spremljati in ustrezno prilagoditi ukrepe. Fiskalni okvir Finske je omejen z večletnimi zgornjimi mejami odhodkov, vendar se te trenutno ne uporabljajo za občinski sektor.

(11)

Produktivnost javnih služb zadnje desetletje pada. Finski organi so že izvedli več reform za rešitev tega vprašanja, vendar je ta proces počasen, zlasti na lokalni ravni države. Poleg tega sta v teku reforma občin v celotni državi in program za povečanje produktivnosti centralne ravni države. Dodatno povečanje produktivnosti in zmanjšanje stroškov bi bilo mogoče doseči s spodbujanjem konkurence v zaščitenih sektorjih zasebnih in javnih storitev, in sicer z nadaljnjo deregulacijo trga proizvodov in trga dela.

(12)

V zadnjem letu je vlada uvedla nove ukrepe za zmanjšanje brezposelnosti mladih in dolgotrajne brezposelnosti. Ti ukrepi vključujejo pilotni program za zmanjšanje dolgotrajne brezposelnosti in uvedbo socialnega jamstva za mlade. Sprejeti ukrepi so ambiciozni in ustrezni, vendar jih je zdaj treba tudi izvajati z jasno osredotočenostjo na izboljšanje znanja in veščin ciljnih skupin ter njihovega položaja na trgu dela. Glede na demografske spremembe je treba povečati stopnjo zaposlenosti starejših delavcev, da se bodo v prihodnje zagotovile vzdržne javne finance in zadovoljilo povpraševanje po delovni sili. Življenjska doba se povečuje hitreje, kot je bilo predvideno v pokojninski reformi iz leta 2005, zato se lahko sčasoma izkaže, da je trenutno zakonsko predpisana upokojitvena doba prenizka. Vlada se je v svojem programu za stabilnost zavezala, da bo do leta 2025 dejansko upokojitveno starost povečala na 62,4 leta. Marca 2012 so socialni partnerji pristali na več ukrepov za podaljšanje delovne dobe. Vlada se je zavezala, da bo najpozneje do 1. januarja 2017 izvedla pokojninsko reformo. Sedaj se je treba osredotočiti na izvajanje dogovorjenih ukrepov v kratkoročnem obdobju.

(13)

Regulativne ovire v storitvenem sektorju na Finskem so še vedno omejevalne, tržna koncentracija pa je velika tako v prodaji na drobno kot tudi v proizvodnji. Živilski maloprodajni trg na Finskem ima največjo tržno koncentracijo, cene hrane pa so med najvišjimi v Evropi. Zakonsko določene globe na področju konkurence so bile na Finskem običajno nizke, zaradi česar je njihov odvračilni učinek vprašljiv. Na področju konkurence so vidne nekatere spremembe politike; sprejeta sta bila na primer nov zakon o konkurenci in nov zakon o načrtovanju rabe tal in gradnji. Vlada se je zavezala tudi k uvedbi novega programa za spodbujanje konkurence. Ta ukrep bi bilo treba izvesti brez odlašanja, da se bo okvir za konkurenčnost na trgih proizvodov in storitev nadalje okrepil.

(14)

Rast produktivnosti na Finskem stagnira, finska izvozna podjetja pa v zadnjih letih izgubljajo deleže na tujih trgih. Stroški dela na enoto so se povečali, razen v proizvodnem sektorju. Zdi se, da so nekateri sektorji, ki so trenutno dominantni, zlasti sektor elektronike in papirja, dosegli najvišjo rast, delež proizvodnje v BDP pa se na splošno zmanjšuje. Finska izvaža polizdelke in investicijske dobrine predvsem zrelim počasi rastočim gospodarstvom, njeni proizvodi pa so slabo prisotni v gospodarstvih v razvoju. Finsko gospodarstvo se mora bolj diverzificirati tako kar zadeva družbe kot tudi izvozne trge, da bo v prihodnje nastalo več močnih izvoznikov. Ne glede na uspešnost na področju raziskav, razvoja in inovacij v preteklosti obstaja tveganje, da bo Finska brez občutnega povečanja števila hitro rastočih inovativnih podjetij izgubila vodilni položaj na področju inovacij v EU. Zato je treba spodbujati inovacije, omogočiti preusmeritev z raziskav in razvoja na tržne proizvode ter spodbujati prodiranje na hitro rastoče izvozne trge. Kratkoročno bo prav tako ključnega pomena, da se obsežno znanje na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) izkoristi in razširi tudi v druge sektorje na Finskem, vključno z javnim sektorjem. Kar zadeva rast plač, bo tristranski sporazum o plačah iz leta 2011 omogočal majhna povečevanja plač v letih 2012 in 2013, zaradi česar bi se moral izboljšati relativni položaj Finske glede na njene glavne trgovske partnerice.

(15)

Finska je sprejela številne zaveze v okviru Pakta „euro plus“. Te zaveze in izvajanje zavez, predstavljenih leta 2011, se nanašajo na izboljšanje konkurenčnosti, stopnje zaposlenosti in vzdržnosti javnih financ, krepitev finančne stabilnosti in zagotavljanje davčne usklajenosti. Komisija je ocenila izvajanje zavez iz Pakta „euro plus“. Rezultate te ocene je upoštevala v priporočilih v nadaljevanju.

(16)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo ekonomske politike Finske. Ocenila je program za stabilnost in nacionalni program reform ter predstavila poglobljeni pregled. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Finskem, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih v točkah 1 do 5 v nadaljevanju.

(17)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil finski program za stabilnost, njegovo mnenje (6) pa je izraženo zlasti v priporočilu v točki 1 v nadaljevanju.

(18)

Svet je ob upoštevanju rezultatov poglobljenega pregleda, ki ga je izvedla Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in program za stabilnost. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena zlasti v priporočilu iz točke 5 v nadaljevanju –

1.

V letu 2012 in pozneje ohrani stabilen fiskalni položaj z odpravo kakršnih koli odstopanj od srednjeročnega proračunskega cilja, ki zagotavlja dolgoročno vzdržnost javnih financ. V ta namen ob podpori dovolj podrobno opredeljenih ukrepov okrepi in dosledno izvaja proračunsko strategijo, ki naj za leto 2013 in pozneje vključuje doseganje referenčne vrednosti za odhodke. Še naprej izvaja letne presoje velikosti vrzeli v vzdržnosti, povezane s staranjem prebivalstva, ter javnofinančne prihodke in odhodke prilagaja dolgoročnim ciljem in potrebam. Lokalno upravo bolje vključi v sistem večletnega fiskalnega okvira, tudi z ukrepi za nadzor odhodkov.

2.

Sprejme nadaljnje ukrepe za povečanje produktivnosti in zmanjšanje stroškov pri zagotavljanju javnih storitev, vključno s strukturnimi spremembami in področnimi upravnimi reformami za povečanje učinkovitosti, tudi zato, da bi se odzvala na izzive, ki so posledica staranja prebivalstva.

3.

Izvede tekoče ukrepe za izboljšanje položaja mladih in dolgotrajno brezposelnih na trgu dela, pri čemer se osredotoči na razvoj znanja in veščin. Sprejme nadaljnje ukrepe za spodbujanje stopnje zaposlenosti starejših delavcev, vključno z zmanjševanjem možnosti za hitrejše upokojevanje. Sprejme ukrepe za zvišanje dejanske upokojitvene starosti ob upoštevanju daljše pričakovane življenjske dobe.

4.

Še naprej spodbuja konkurenco na trgih proizvodov in storitev, zlasti v maloprodajnem sektorju, z zagotavljanjem učinkovitega izvajanja novega zakona o konkurenci in novega programa za spodbujanje zdrave konkurence. Še naprej sprejema ukrepe za večjo učinkovitost opravljanja storitev na občinski ravni, po potrebi tudi s povečanjem deleža storitev, za katere se zbirajo konkurenčne ponudbe, za zagotovitev nevtralnosti konkurence med zasebnimi in javnimi podjetji. Sprejme nadaljnje ukrepe za zagotovitev, da bodo zakonsko določene globe na področju konkurence dovolj odvračilne.

5.

Da se okrepita rast produktivnosti in zunanja konkurenčnost, si še naprej prizadeva za diverzifikacijo poslovne strukture, zlasti s pospešitvijo uvajanja načrtovanih ukrepov za razširitev inovacijske baze z nadaljnjim usklajevanjem gibanja plač in produktivnosti, upoštevajoč vlogo socialnih partnerjev in skladno z nacionalnimi praksami.

24.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/31

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo pri nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 12. julija 2011 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Francije za leto 2011 ter dal mnenje o posodobljenem programu za stabilnost Francije za obdobje 2011–2014.

(4)

Komisija je 23. novembra 2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020. Poleg tega je 14. februarja 2012 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Francijo opredelila kot eno od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(5)

Svet je 1. decembra 2011 sprejel sklepe, v katerih je pozval Odbor za socialno zaščito, naj v sodelovanju z Odborom za zaposlovanje in drugimi odbori predstavi svoja stališča o priporočenih ukrepih v okviru političnega cikla strategije Evropa 2020. Ta stališča so del mnenja Odbora za zaposlovanje.

(6)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 15. februarja 2012 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2012 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2012.

(7)

Evropski svet je 2. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni vzpostavitvi običajnih pogojev dodeljevanja posojil gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave.

(8)

Evropski svet je 2. marca 2012 tudi pozval države članice, ki sodelujejo v Paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost oziroma konvergenco in nacionalne programe reform.

(9)

Francija je 4. maja 2012 predložila posodobljen program za stabilnost za obdobje 2012–2016, 13. aprila 2012 pa nacionalni program reform za leto 2012. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave. Komisija je v poglobljenem pregledu iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011 proučila tudi, ali so Francijo prizadela makroekonomska neravnotežja. Ugotovila je, da ima Francija težave z neravnotežjem, ki pa ni čezmerno.

(10)

Na podlagi ocene programa za stabilnost v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije v programu, optimističen. Službe Komisije so v napovedi iz pomladi 2012 napovedale, da bo rast BDP v letu 2012 dosegla 0,5 %, leta 2013 pa 1,3 %, medtem ko program za stabilnost napoveduje 0,7 oziroma 1,75-odstotno rast. Po primanjkljaju, ki je bil s 5,2 % BDP v letu 2011 boljši od pričakovanega, program za stabilnost načrtuje njegovo znižanje na 3 % v letu 2013, tj. do roka, ki ga je Svet določil za odpravo čezmernega primanjkljaja, in nato nadaljevanje konsolidacije, leta 2016 pa naj bi bil proračun uravnotežen. Srednjeročni proračunski cilj uravnoteženega proračuna v strukturnem smislu naj bi bil dosežen v obdobju programa za stabilnost. Srednjeročni proračunski cilj ustrezno odraža zahteve Pakta za stabilnost in rast. Na podlagi (preračunanega) strukturnega proračunskega salda (5) je načrtovana povprečna letna fiskalna prilagoditev v obdobju 2010–2013 skladna s priporočilom Sveta z dne 2. decembra 2009. V obdobju 2014–2016 naj bi bil v strukturnem smislu dosežen letni napredek pri doseganju srednjeročnega cilja, enakovreden nadaljnjim 0,7 % BDP. V skladu s programom za stabilnost naj bi bila stopnja rasti javnofinančnih odhodkov ob upoštevanju diskrecijskih ukrepov glede prihodkov skladna z referenčno vrednostjo za odhodke iz Pakta za stabilnost in rast. Potek prilagoditve, predstavljen v programu za stabilnost, je izpostavljen tveganjem. Makroekonomski scenarij bi se lahko izkazal za manj ugodnega, kot so napovedale službe Komisije v svoji napovedi iz pomladi 2012.

Ukrepi niso dovolj podrobno opredeljeni, da bi dosegli cilje za leto 2013 in pozneje ter priporočeno povprečno letno fiskalno prilagoditev. Poleg tega so dosedanji rezultati Francije pri doseganju ciljev glede izdatkov mešani. Zato ni mogoče zagotoviti, da bo čezmerni primanjkljaj do leta 2013 odpravljen, če načrtovani ukrepi ne bodo dovolj podrobno določeni in po potrebi sprejeti dodatni ukrepi. Delež dolga je leta 2011 znašal 85,8 % BDP, leta 2013 naj bi dosegel 89,2 %, leta 2016 pa naj bi padel na 83,2 %. V skladu s programom za stabilnost bo cilj glede zmanjšanja dolga dosežen konec prehodnega obdobja (leta 2016).

(11)

Čeprav so bili v drugi polovici leta 2011 in februarja 2012 sprejeti dodatni ukrepi za konsolidacijo, je izvajanje fiskalne konsolidacije še vedno velik izziv. Za ponovno vzpostavitev vzdržnega fiskalnega položaja se je treba izogibati odstopanjem pri odhodkih z okrepljeno fiskalno prilagoditvijo na podlagi v celoti opredeljenih ukrepov. Poleg tega bi morala Francija izkoristiti priložnosti za pospešitev zmanjševanja primanjkljaja, da se v skladu z načrti olajša odpravljanje čezmernega primanjkljaja. Kar zadeva dolgoročno vzdržnost javnih financ in primernost prihodnjih pokojnin, se postopoma uvaja pokojninska reforma iz leta 2010. Vendar pa ni nujno, da bo sistem do leta 2018, kot je bilo načrtovano, uravnotežen, če bosta zaposlovanje in rast manjša od pričakovanih, po letu 2020 pa bo verjetno v primanjkljaju. Poleg tega novi usmerjevalni odbor, ki je bil ustanovljen za izdajanje letnih mnenj o finančnih razmerah v okviru različnih pokojninskih shem in pogojih, potrebnih za zagotovitev uravnoteženih računov do leta 2018, v letu 2011 ni izdal mnenja, zaradi česar je težko oceniti vzdržnost pokojninskega sistema.

(12)

Delovanje francoskega trga dela bi se izboljšalo z nadaljnjim zmanjšanjem njegove razdrobljenosti. Pogodba o varnosti zaposlitve (contrat de sécurisation professionnelle: CSP), ki je bila uvedena z zakonom iz julija 2011 in združuje dve obstoječi pogodbi, breme svetovanja v primeru odpuščanja zaradi presežkov nalaga javnim zavodom za zaposlovanje (Pôle emploi). To je pozitiven, ampak omejen ukrep. Sprejetih je bilo tudi več ukrepov za zagotovitev prožnega delovnega režima za družbe, ki so začasno v težavah, oziroma so taki ukrepi v obravnavi. Ti ukrepi pa se ne nanašajo posebej na razdrobljenost trga dela. Poleg tega je iz pregleda zakonodaje o varnosti zaposlitve razvidno, da postopek za posamezne odpustitve še vedno pomeni negotovost in morebitne visoke stroške za delodajalce. Zagotoviti je treba, da kakršne koli spremembe minimalne plače spodbujajo zaposlovanje, zlasti manj usposobljenih in neizkušenih delavcev.

(13)

Po pokojninski reformi so korak v pravo smer ukrepi za spodbujanje zaposlovanja starejših, vključno z zahtevo, da morajo družbe izvajati aktivno upravljanje starosti zaposlenih. Vendar pa so povezani akcijski načrti na splošno premalo ambiciozni in ne vključujejo ukrepov v zvezi z, na primer, skrajševanjem delovnega časa ali ponudbo delovnih mest, posebej prilagojenih starejšim. Poleg tega lahko nekateri vidiki sistema nadomestil za brezposelnost za starejše (trajanje) pomenijo le omejeno spodbudo za delo. Potrebna je ambicioznejša strategija na področju izobraževanja odraslih, da se poveča njihova zaposljivost.

(14)

Za odpravljanje brezposelnosti mladih so se francoski organi zavezali, da bodo do leta 2015 povečali število vajeništev s 600 000 na 800 000. V letih 2011 in 2012 je bilo uvedenih več ukrepov za povečanje števila vajeništev v družbah, zvišale pa so se tudi kazni za družbe, ki se tega ne držijo. Kljub tem ukrepom je skupno število vajeništev še vedno veliko manjše od ciljnega. Zdi se, da je treba bolje uskladiti potrebe mladih in potrebe družb. Za politike, ki obravnavajo brezposelnost mladih, bi bila tako bolj koristna večja skladnost med znanji in veščinami, pridobljenimi v izobraževalnem sistemu, in potrebami trga dela.

(15)

Združitev agencije za zaposlovanje (ANPE) in agencije, ki ureja nadomestila za brezposelnost (UNEDIC), v eno telo (Pôle emploi) še ne dosega pričakovanih rezultatov, kar zadeva učinkovitost in kakovost storitev. Novi večletni tristranski sporazum o delovanju in storitvah Pôle emploi za obdobje 2012–2014, podpisan januarja 2012 (med vlado, socialnimi partnerji in Pôle emploi), je korak v pravo smer. Vendar je še vedno treba določiti številne cilje, zaradi česar je na tej stopnji težko oceniti, kako ambiciozna je reforma. Verodostojnost reforme zmanjšujejo tudi proračunske omejitve in omejitve na področju človeških virov, s katerimi se soočajo javni zavodi za zaposlovanje.

(16)

Februarja 2012 je Francija sprejela povečanje DDV na 21,2 %, tj. za 1,6 odstotne točke, ter povečanje socialnih dajatev na kapitalske dohodke in kapitalski dobiček na 15,5 %, tj. za 2 odstotni točki, da se nadomestijo nižji prispevki delodajalcev za socialno varnost. Nova vlada je najavila namero, da ta ukrep revidira in v letu 2012 sprejme fiskalno reformo. To je ustrezen ukrep za uvedbo bolj uravnoteženega davčnega sistema, ki davčno breme preusmerja z dela. Kot ugotavlja Komisija v svojem poglobljenem pregledu o makroekonomskih neravnovesjih, bi lahko prispeval k izboljšanju stroškovne konkurenčnosti francoskega izvoza, kar bi lahko imelo pozitiven učinek na dobičkonosnost podjetij, dolgoročno pa tudi na naložbe in necenovno konkurenčnost. Vendar je reforma osredotočena preveč ozko. Kljub prizadevanjem za zmanjšanje davčnih izdatkov te spremljajo povišanja davčnih stopenj, zaradi česar se že tako visoko davčno breme za delo še povečuje. Kar zadeva davčne prilive iz okoljskega davka, ima Francija drugo najnižjo stopnjo v EU, kar pomeni, da obstajajo možnosti za povečanje tega davka. In končno, medtem ko je Francija v letu 2011 ocenila učinkovitost raznih davčnih izdatkov pri doseganju ciljev glede zaposlovanja ali socialnih ciljev, je še vedno treba pregledati zlasti nekatere nižje stopnje DDV.

(17)

Sprejetih je bilo več reform za poenostavitev poslovnega okolja in odpravo omejitev za nekatere regulirane stroke in poklice, vendar pa ne odpravljajo ovir za vstop in omejevalnega ravnanja pri mnogih drugih (npr. v veterini, taksi službah, zdravstvu, pravniških poklicih, vključno z notarji). Zato je potreben bolj horizontalen in sistematičen pregled preostalih omejevalnih ravnanj v reguliranih poklicih, da se ocenita njihova potrebnost in sorazmernost. Kar zadeva maloprodajni sektor, je treba distributerjem dovoliti, da sami določajo cene in druge poslovne pogoje, tako da so potrošnikom na voljo nižje cene. Potrošniki bi imeli koristi tudi od drugih ukrepov za spodbujanje konkurence v tem visoko koncentriranem sektorju, na primer od odprave ali pregleda omejitev prostorskega načrtovanja in racionalizacije postopkov za vzpostavitev novih prodajnih točk.

(18)

V nekaterih omrežnih panogah (grosistična dobava električne energije, železniški sektor) je treba povečati intenzivnost konkurence, saj so imele dosedanje reforme teh sektorjev le delne rezultate. Trg električne energije ostaja eden najbolj koncentriranih v Uniji. Čeprav ima zakon o novi organizaciji trga električne energije (zakon NOME) pozitiven učinek na konkurenco, so potrebni nadaljnji ukrepi za izboljšanje dostopa alternativnih operaterjev do zmogljivosti za proizvodnjo energije v Franciji, na primer hidroelektrarn. V železniškem prometu obstajajo ovire za vstop novih družb na trg tako v tovornem prometu kot tudi mednarodnem potniškem prometu; v tovornem prometu ostajajo tudi tehnične ovire za nediskriminatoren dostop.

(19)

Francoski delež na izvoznih trgih se je med letoma 2005 in 2010 zmanjšal za 19,4 %, kar pomeni eno največjih zmanjšanj pri državah članicah in je močno nad pragom iz poročila o mehanizmu opozarjanja, ki ga je Komisija sprejela 14. februarja 2012. V poglobljenem pregledu za Francijo so službe Komisije ugotovile, da so izgube deležev na izvoznih trgih posledica zmanjšanja stroškovne in necenovne konkurenčnosti, zlasti slednje. Zlasti naraščajoči stroški dela na enoto postavljajo dobičkonosnost francoskih družb pod pritisk in omejujejo njihove zmožnosti za rast, izvajanje ustreznih naložb za izboljšanje uspešnosti in za inovacije. Politike, sprejete za spodbujanje inovacij v zasebnem sektorju, je treba spremljati in dopolnjevati z ukrepi za ponovno vzpostavitev dobičkonosnosti francoskih družb.

(20)

Francija je sprejela številne zaveze v okviru Pakta „euro plus“. Te zaveze in izvajanje zavez, predstavljenih leta 2011, se nanašajo na spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje konkurenčnosti in krepitev vzdržnosti javnih financ. Komisija je ocenila izvajanje zavez iz Pakta „euro plus“. Rezultate te ocene je upoštevala pri priporočilih.

(21)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo francoske ekonomske politike. Ocenila je program za stabilnost in nacionalni program reform ter predstavila poglobljen pregled. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Franciji, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih v točkah 1 do 5 v nadaljevanju.

(22)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost, njegovo mnenje (6) pa je izraženo zlasti v priporočilu v točki 1 v nadaljevanju.

(23)

Svet je ob upoštevanju rezultatov temeljitega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in program za stabilnost. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena zlasti v priporočilih v točkah 2, 4 in 5 v nadaljevanju –

1.

Okrepi in izvaja proračunsko strategijo za leto 2012 in pozneje ob podpori dovolj podrobno opredeljenih ukrepov, zlasti na strani odhodkov, da se zagotovi odprava čezmernega primanjkljaja do leta 2013 in doseganje strukturne prilagoditve, določene v priporočilih Sveta v skladu s postopkom o čezmernem primanjkljaju. Nato zagotovi ustrezno strukturno prilagoditev, da se lahko dovolj približa uresničitvi srednjeročnega proračunskega cilja, med drugim z dosego referenčne vrednosti za odhodke, ter zagotovi zadosten napredek pri doseganju skladnosti s ciljem glede zmanjšanja dolga. Nadaljuje pregled vzdržnosti in ustreznosti pokojninskega sistema in po potrebi sprejme dodatne ukrepe.

2.

V posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami uvede nadaljnje reforme za odpravljanje razdrobljenosti trga dela s pregledom nekaterih vidikov zakonodaje o varnosti zaposlitve, zlasti v zvezi s posameznimi odpustitvami; še naprej zagotavlja, da gibanje minimalne plače podpira ustvarjanje novih delovnih mest in konkurenčnost; sprejme ukrepe za povečanje vključenosti odraslih v vseživljenjsko učenje.

3.

Sprejme ukrepe v zvezi s trgom dela, da zagotovi daljšo zaposlenost starejših; izboljša zaposljivost mladih, zlasti tistih, pri katerih je tveganje za brezposelnost največje, z zagotavljanjem npr. številnejših in boljših programov vajeništva, ki bodo učinkovito zadovoljili njihove potrebe; pospeši programe aktivne politike zaposlovanja in zagotovi večjo učinkovitost javnih zavodov za zaposlovanje pri individualnem svetovanju.

4.

Sprejme nadaljnje ukrepe za uvedbo enostavnejšega in bolj uravnoteženega davčnega sistema, pri čemer davčno breme prenese z dela na druge oblike obdavčitve, ki manj ovirajo rast in zunanjo konkurenčnost, zlasti okoljski davek in davek na potrošnjo; nadaljuje prizadevanja za zmanjšanje in racionalizacijo davčnih izdatkov (zlasti tistih, ki spodbujajo zadolženost); pregleda učinkovitost sedanjih nižjih stopenj DDV pri podpori rasti in ustvarjanju novih delovnih mest.

5.

Prizadeva si za odpravo neupravičenih omejitev za regulirane stroke in poklice, zlasti v storitvenem in maloprodajnem sektorju; sprejme nadaljnje korake za liberalizacijo omrežnih panog, zlasti grosističnega trga električne energije, razvije zmogljivosti za medsebojno povezovanje na področju energije ter olajša vstop novih operaterjev na trg v sektorjih tovornega prometa in mednarodnega potniškega prometa.

24.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/35

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, da integrirane smernice upoštevajo pri svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 12. julija 2011 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim reformnim programom Nemčije za leto 2011 in dal mnenje o posodobljenem programu Nemčije za stabilnost za obdobje 2011–2014.

(4)

Komisija je 23. novembra 2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020. Komisija je 14. februarja 2012 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (4) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Nemčije ni opredelila kot ene od držav članic, za katere bi bilo treba opraviti poglobljeni pregled.

(5)

Svet je 1. decembra 2011 sprejel sklepe, v katerih je pozval Odbor za socialno zaščito, da v sodelovanju z Odborom za zaposlovanje in drugimi odbori predstavi svoja stališča o priporočenih ukrepih v okviru političnega cikla Evropa 2020. Ta stališča so del mnenja Odbora za zaposlovanje.

(6)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 15. februarja 2012 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2012 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2012.

(7)

Evropski svet je 2. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni vzpostavitvi običajnih pogojev dodeljevanja posojil gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, reševanju problema brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave.

(8)

Evropski svet je 2. marca 2012 tudi pozval države članice, ki sodelujejo v Paktu „euro plus“, da pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost oziroma konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(9)

Nemčija je 18. aprila 2012 predložila program za stabilnost za obdobje 2012–2016, 12. aprila 2012 pa nacionalni program reform za leto 2012. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave.

(10)

V skladu s prvim uradnim obvestilom o primanjkljaju in dolgu, ki ga je Nemčija predložila leta 2012 za obdobje 2008–2011 v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, je bil splošen javnofinančni primanjkljaj leta 2011 pod referenčno vrednostjo 3 % BDP, ki jo določa Pogodba. Poleg tega naj bi v skladu z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2012 splošen javnofinančni primanjkljaj ostal pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe in se v obdobju napovedi dodatno zmanjšal. Zato je Komisija v skladu z določbami Pakta za stabilnost in rast 30. maja sprejela priporočilo, da Svet sprejme sklep o razveljavitvi sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 126(12) Pogodbe (5).

(11)

Na podlagi ocene programa za stabilnost v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi v programu, verjeten. Napovedi programa za stabilnost za obdobje 2012–2013 so na splošno skladne z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2012, kar zadeva hitrost in gibanje gospodarske rasti ter gibanje na trgu dela. Napovedi programa za stabilnost glede gospodarske rasti v nadaljnjih letih so na splošno skladne z oceno Komisije o potencialni stopnji rasti Nemčije v srednjeročnem obdobju. Cilj proračunske strategije, opredeljene v programu za stabilnost, je izpolniti srednjeročni proračunski cilj že v letu 2012 in doseči bolj ali manj uravnotežen nominalni proračun od leta 2014, pri čemer nominalni primanjkljaj v letu 2011, tj. precej pred rokom leta 2013, znaša 1,0 % BDP, kar je pod referenčno vrednostjo 3 % BDP iz Pogodbe. Program za stabilnost opredeljuje predhodni srednjeročni proračunski cilj glede strukturnega primanjkljaja v višini 0,5 % BDP (interpretiran kot ozek razpon okrog 0,5 % BDP), kar ustrezno odraža zahteve Pakta za stabilnost in rast glede primanjkljaja, ki ne presega 0,5 % BDP. Tveganja za ciljni primanjkljaj in dolg lahko nastanejo zlasti, če se izkaže, da so potrebni dodatni ukrepi za stabilizacijo finančnega sektorja. Na podlagi (preračunanega) strukturnega primanjkljaja (6) Nemčija načrtuje, da bo izpolnila svoj srednjeročni proračunski cilj v celotnem obdobju programa za stabilnost, kar bi moralo veljati tudi ob upoštevanju ocene tveganja. V skladu s podatki iz programa za stabilnost in ob upoštevanju ocene tveganj naj bi stopnja rasti javnofinančnih odhodkov ob upoštevanju diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov v letu 2012 presegla referenčno vrednost za odhodke iz Pakta za stabilnost in rast, v letu 2013 pa naj bi bila skladna z njo.

Bruto dolg naj bi se v letu 2012 povečal za 0,8 odstotne točke na 82,0 % BDP, v letu 2013 pa naj bi se zmanjšal na 80 % BDP in se nato še naprej zmanjševal. Po odpravi čezmernega primanjkljaja je Nemčija v prehodnem obdobju in v skladu s svojimi načrti dovolj hitro napreduje proti doseganju referenčne vrednosti za znižanje dolga iz Pakta za stabilnost in rast.

(12)

Zvezna vlada je sprejela ukrepe za izboljšanje učinkovitosti javne porabe v zdravstvu ter predlagala reformo dolgotrajne oskrbe. Potrebna bodo dodatna prizadevanja za izboljšanje učinkovitosti zdravstva, da se omejijo pričakovana nadaljnja povečanja odhodkov. Predlagana reforma dolgotrajne oskrbe tudi ne zadostuje za obvladovanje pričakovanih prihodnjih povečevanj stroškov. Učinkovitost davčnega sistema je mogoče izboljšati. Zvezna vlada je na dobri poti, da izpolni svojo zavezo za povečanje odhodkov na področju izobraževanja in raziskav, ki povečujejo rast. Vendar morajo tudi dežele in občine, ki krijejo večino odhodkov za izobraževanje in raziskave, zagotoviti ustrezno in učinkovito porabo na teh področjih. Z uvedbo nove ustavne zavore za dolg se je nemški fiskalni okvir še bolj okrepil. Vendar pri izvajanju proračunskega pravila na deželni ravni ni znatnega napredka.

(13)

Finančni sektor kot celota se je stabiliziral zaradi obsežne javne podpore temu sektorju v povezavi z lastnimi prizadevanji sektorja za prilagoditev in pozitivnimi učinki okrepitve nemškega gospodarstva. Kljub na splošno relativno stabilnemu finančnemu sektorju in odsotnosti kreditnega krča ostajajo pomanjkljivosti, zlati strukturni problemi nekaterih deželnih bank (Landesbanken), predvsem zaradi odsotnosti učinkovitega poslovnega modela, šibkih upravnih struktur in ranljivosti zaradi visoke stopnje odvisnosti od medbančnih posojil.

(14)

Vsi udeleženci na trgu nimajo enakih koristi od dobrega delovanja nemškega trga dela, na katerem se zaposlovanje povečuje, brezposelnost pa je zmerna, plače pa se ne povečujejo vedno v skladu s produktivnostjo. Zaradi odvračilnega učinka visokega davčnega primeža, zlasti zaradi visokih prispevkov za socialno varnost, je zlasti vključevanje oseb z nizkimi dohodki na trg dela še vedno ovirano. Razširjenost malega dela vodi v nizke pridobljene pokojninske pravice. Zato je treba izboljšati prehod z malega dela na stabilnejše oblike pogodb. Nedavna reforma instrumentov trga dela bi morala spodbujati zaposlitvene možnosti za vse. Povečanje učinkovitosti izobraževalnega sistema in uspešnosti prikrajšanih skupin na področju izobraževanja je velik izziv za Nemčijo. Srednje- in dolgoročno bo pomembno zagotavljanje razpoložljivosti kvalificirane delovne sile, da se ublažijo negativni učinki demografskih sprememb na potencialno rast. Razlog za zaskrbljenost je majhen delež žensk, zaposlenih za poln delovni čas. Odvračilni davčni ukrepi za osebe z drugim virom prihodka v gospodinjstvu ter pomanjkanje zmogljivosti za otroško varstvo za poln delovni čas in celodnevnih šol ovirajo udeležbo žensk na trgu.

(15)

Nemčija izvaja večjo reformo energetskega sistema. Treba bi bilo čim bolj zmanjšati celotne ekonomske stroške preoblikovanja energetskega sistema s pospešitvijo širitve nacionalnega in čezmejnih omrežij, nenehnim povečevanjem stroškovne učinkovitosti podnebne politike in politike obnovljivih energetskih virov, sprejetjem odločnih ukrepov za nadaljnje spodbujanje energetske učinkovitosti ter povečanjem konkurence na energetskih trgih. Zaradi osrednjega geografskega položaja Nemčije ima nemški železniški sistem znaten učinek na celoten evropski železniški sistem. Konkurenca na trgu železniškega potniškega in tovornega prometa je še vedno zelo majhna, predvsem zato, ker ni učinkovitega ločevanja med upravljavcem infrastrukture in železniškim holdingom. Kljub napredku, doseženemu v zadnjih letih, med drugim zaradi izvajanja Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (7) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva o storitvah), bi bilo mogoče še bolj okrepiti konkurenco in rast produktivnosti v nekaterih storitvenih panogah.

(16)

Nemčija je sprejela več zavez v okviru Pakta „euro plus“. Te zaveze in izvajanje zavez, predstavljenih leta 2011, se nanašajo na spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje konkurenčnosti, izboljšanje vzdržnosti javnih financ in krepitev finančne stabilnosti. Komisija je ocenila izvajanje zavez iz Pakta „euro plus“. Rezultati te ocene so upoštevani v priporočilih spodaj.

(17)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo ekonomske politike Nemčije. Ocenila je program za stabilnost in nacionalni program reform. Glede na to, da je treba okrepiti celotno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Nemčiji, ampak tudi skladnost teh programov s pravili in smernicami EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih v točkah 1 do 4 spodaj.

(18)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost, njegovo mnenje (8) pa je izraženo zlasti v priporočilu v točki 1 spodaj –

1.

Nadaljuje s trdnimi fiskalnimi politikami, da v letu 2012 doseže srednjeročni proračunski cilj. V ta namen izvaja predvideno proračunsko strategijo, pri čemer zagotavlja skladnost z referenčno vrednostjo za odhodke in zadosten napredek pri doseganju skladnosti z referenčno vrednostjo glede zmanjšanja dolga. Nadaljuje konsolidacijo, prijazno rasti, z dodatnimi prizadevanji za spodbujanje učinkovitosti javne porabe v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi ter z uporabo neizkoriščenega potenciala za izboljšanje učinkovitosti davčnega sistema; izkoristi manevrski prostor za večje in učinkovitejše odhodke na področju izobraževanja in raziskav, ki povečujejo rast, na vseh ravneh uprave. Dokonča izvajanje zavore za dolg na skladen način v vseh deželah, pri čemer naj zagotovi pravočasne in ustrezne postopke spremljanja in korekcijske mehanizme.

2.

Odpravi preostale strukturne slabosti v finančnem sektorju, med drugim z nadaljnjim prestrukturiranjem tistih deželnih bank (Landesbanken), ki potrebujejo ustrezno financiran poslovni model, sposoben preživetja, ob hkratnem izogibanju prekomernemu razdolževanju.

3.

Zmanjša visok davčni primež na proračunsko nevtralen način, zlasti za osebe z nizkimi dohodki, ter ohrani ustrezne ukrepe za aktiviranje in vključitev na trg dela, zlasti za dolgotrajno brezposelne. Ustvari pogoje za rast plač v skladu s produktivnostjo. Sprejme ukrepe za izboljšanje uspešnosti prikrajšanih skupin na področju izobraževanja, predvsem z zagotavljanjem enakih možnosti v sistemu izobraževanja in usposabljanja. Postopoma odpravi odvračilne davčne ukrepe za osebe z drugim virom dohodka v gospodinjstvu ter poveča razpoložljivost otroškega varstva za poln delovni čas in celodnevnih šol.

4.

Nadaljuje s prizadevanji za omejitev celotnih ekonomskih stroškov preoblikovanja energetskega sistema na minimum, tudi s pospešitvijo širitve nacionalnega in čezmejnih električnih in plinskih omrežij. Zagotovi, da bo institucionalna ureditev zagotavljala učinkovito konkurenco na železniških trgih. Sprejme ukrepe za nadaljnje spodbujanje konkurence v sektorjih storitev, vključno s poklicnimi storitvami in nekaterimi obrtmi, zlasti v gradbenem sektorju.

24.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/38

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo pri nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 12. julija 2011 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim programom reform Grčije za leto 2011.

(4)

Komisija je 23. novembra 2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(5)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 15. februarja 2012 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2012 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2012.

(6)

Evropski svet je 2. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni vzpostavitvi običajnih pogojev dodeljevanja posojil gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave.

(7)

Evropski svet je 2. marca 2012 tudi pozval države članice, ki sodelujejo v Paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost oziroma konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(8)

Grčija je 12. aprila 2012 predložila nacionalni program reform za leto 2012 in nepopolne informacije o svojih proračunskih načrtih, in sicer zaradi še trajajočega postopka posodabljanja srednjeročne fiskalne strategije, ki naj bi bil kmalu zaključen. Grške organe se poziva, naj predložijo celotne standardizirane razpredelnice, zahtevane v skladu s preventivnim delom Pakta za stabilnost in rast, ko bo posodobitev srednjeročne fiskalne strategije zaključena.

(9)

Euroskupina se je 21. februarja 2012 dogovorila o drugem programu gospodarskega prilagajanja za Grčijo. Izvajanje gospodarskih politik iz memoranduma o soglasju o posebnem gospodarskopolitičnem pogojevanju bo prispevalo k zmanjšanju grškega javnega dolga na 117 % BDP do leta 2020. Euroskupina se je prav tako dogovorila, da bi moral javni sektor do leta 2014 financirati program do višine 130 milijard EUR, kar je dodaten znesek k znesku iz prvega programa financiranja.

(10)

Izplačilo tranš je odvisno od upoštevanja kvantitativnih meril uspešnosti in pozitivne ocene napredka v zvezi z merilom politike, določenem v Sklepu Sveta 2011/734/EU z dne 12. julija 2011 naslovljen na Grčijo za okrepitev in poglobitev fiskalnega nadzora ter poziv Grčiji, da sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja, ki so potrebni za odpravo čezmernega primanjkljaja (4) (kakor je bil spremenjen 8. novembra 2011 (5) in 13. marca 2012 (6)) in memorandumu o soglasju o posebnem gospodarskopolitičnem pogojevanju in je bil podpisan 14. marca 2012.

(11)

EFSF je 19. marca 2012 Grčiji izplačal prvi obrok (5,9 milijarde EUR) prve tranše (14,5 milijarde EUR) iz evropskega instrumenta za finančno stabilnost. Grčija je prejela tudi 1,6 milijarde EUR od Mednarodnega denarnega sklada (MDS). Grčija je do maja 2012 prejela 147,5 milijarde EUR na podlagi uradnega financiranja iz prvega in drugega programa.

(12)

V letih 2010 in 2011 je Grčija delno napredovala pri uresničevanju ambicioznih ciljev programa prilagajanja. Več dejavnikov je oviralo izvajanje. Ti so politična nestabilnost, socialni nemiri in vprašanja upravne zmogljivosti ter zlasti recesija, ki je bila precej hujša, kot je bilo predhodno predvideno. Pomembni fiskalni cilji niso bili doseženi, kar je privedlo do sprejetja dodatnih ukrepov za konsolidacijo v letih 2010 in 2011. Grčija pa je dosegla znatno zmanjšanje splošnega javnofinančnega primanjkljaja, in sicer s 15,8 % BDP leta 2009 na 9,1 % leta 2011.

(13)

Komisija je 18. aprila 2012 sprejela sporočilo „Rast za Grčijo“, ki poudarja pozitiven vpliv, ki ga ima lahko celovito in učinkovito izvajanje programa gospodarskega prilagajanja s položitvijo temeljev za rast, naložbe in socialno obnovitev. V tem sporočilu je navedeno, da se Grčija lahko okrepi in dobi dejansko podporo s pomočjo članstva v Uniji in euroobmočju. Poudarja, da so reforme, ki so bile določene v drugem programu gospodarskega prilagajanja, namenjene obnovitvi potenciala grškega gospodarstva za rast in ustvarjanje delovnih mest ter oblikovanju bolj poštene družbe. Poudarja tudi znatno finančno podporo, ki je na voljo Grčiji, in pripravljenost grških partnerjev, zlasti Komisije, da najde načine za optimizacijo učinkov prvih rezultatov prek hitrega ukrepanja in podpore EU.

(14)

Gospodarska kriza in poznejši ukrepi fiskalne konsolidacije so vplivali na sposobnost Grčije, da doseže cilje strategije Evropa 2020, in sicer zlasti cilje, ki so socialno usmerjeni. Vendar bodo strukturne reforme, zlasti na trgu dela, liberalizacija več sektorjev in številni ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja pomagali pri spodbujanju konkurenčnosti, povečanju produktivnosti ter zaposlovanja in zmanjšanju proizvodnih stroškov ter s tem prispevali k srednjeročnemu povečanju zaposlovanja in omejevanju revščine ter socialne izključenosti. Grčija si je kljub gospodarski krizi še naprej prizadevala za doseganje okoljskih ciljev strategije Evropa 2020.

(15)

Strateško reprogramiranje strukturnih skladov je v teku, poudarek pa je na podpori zaposlovanja mladih in konkurenčnosti (zlasti malih in srednjih podjetij (MSP)). Novi ukrepi krepijo ukrepe na področju potnega lista za zaposlovanje, usposabljanja ter poklicnih kvalifikacij in dostopa do finančnih sredstev za MSP.

(16)

Grčija je v okviru Pakta „euro plus“ sprejela številne zaveze. Te zaveze in izvajanje zavez, predstavljenih leta 2011, se nanašajo na spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje konkurenčnosti, izboljšanje vzdržnosti javnih financ in krepitev finančne stabilnosti –

24.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/40

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo pri nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 12. julija 2011 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Madžarske za leto 2011 in dal mnenje o posodobljenem konvergenčnem programu Madžarske za obdobje 2011–2014.

(4)

Komisija je 23. novembra 2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020. Poleg tega je 14. februarja 2012 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Madžarsko opredelila kot eno od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(5)

Svet je 1. decembra 2011 sprejel sklepe, v katerih je pozval Odbor za socialno zaščito, naj v sodelovanju z Odborom za zaposlovanje in drugimi odbori predstavi svoja stališča o priporočenih ukrepih v okviru političnega cikla strategije Evropa 2020. Ta stališča so del mnenja Odbora za zaposlovanje.

(6)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 15. februarja 2012 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2012 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2012.

(7)

Evropski svet je 2. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni vzpostavitvi običajnih pogojev dodeljevanja posojil gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave.

(8)

Dne 29. februarja 2012 sta Evropski parlament in Madžarska izmenjala mnenja v skladu s členom 2-ab(3) Uredbe (ES) št. 1466/97.

(9)

Evropski svet je 2. marca 2012 tudi pozval države članice, ki sodelujejo v Paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost oziroma konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(10)

Madžarska je 23. aprila 2012 predložila konvergenčni program, ki zajema obdobje 2012–2015, in nacionalni program reform za leto 2012. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost. Komisija je v poglobljenem pregledu iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011 preučila tudi, ali so Madžarsko prizadela makroekonomska neravnotežja. Komisija je v poglobljenem pregledu ugotovila, da ima Madžarska težave z zunanjim in notranjim neravnotežjem, ki pa nista čezmerni.

(11)

Na podlagi ocene konvergenčnega programa v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije v programu, nekoliko optimističen. Napovedi madžarskih organov o rasti za leti 2012 in 2013 so za približno pol odstotne točke višje od napovedi služb Komisije iz pomladi 2012 zaradi bolj optimističnih uradnih predpostavk glede domačega povpraševanja, zlasti za leto 2013. Cilj proračunske strategije, opisane v konvergenčnem programu, je zagotoviti vzdržno odpravo čezmernega primanjkljaja do roka, tj. leta 2012, ki ga je določil Svet, v skladu s priporočilom Sveta po postopku čezmernega primanjkljaja z dne 13. marca 2012. Uradni ciljni primanjkljaj in načrtovana fiskalna konsolidacija sta v skladu z navedenim priporočilom. V konvergenčnem programu je potrjen prejšnji srednjeročni proračunski cilj v višini 1,5 % BDP, ki naj bi se dosegel do leta 2013. Srednjeročni proračunski cilj ustrezno odraža zahteve Pakta za stabilnost in rast. Glede na (ponovno izračunan) strukturni proračunski saldo (5) napredek pri doseganju srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2013 ni videti zadosten glede na napoved služb Komisije iz pomladi 2012, ki upošteva tveganja glede izvajanja, povezana z izbranimi varčevalnimi ukrepi ter manj optimističnim makroekonomskim scenarijem.

Ob upoštevanju diskrecijskih ukrepov glede prihodkov stopnja rasti javnofinančnih odhodkov ustreza referenčni vrednosti za odhodke iz Pakta za stabilnost in rast v letu 2013, vendar ne v letih 2014 in 2015. V skladu z načrti vlade se bo javni dolg v obdobju programa stalno zmanjševal in v letu 2015 dosegel raven, nižjo od 73 % BDP, vendar bo ostal nad referenčno vrednostjo 60 % BDP. V zvezi s ciljem zmanjšanja dolga bo Madžarska v letih 2013–2014 v prehodnem obdobju, konvergenčni program pa bi zagotovil zadosten napredek pri doseganju referenčne vrednosti. V skladu s konvergenčnim programom bo referenčna vrednost glede zmanjšanja dolga dosežena konec prehodnega obdobja leta 2015, to pa bi tako moralo prispevati k zmanjšanju akumulirane zunanje in notranje zadolženosti.

(12)

Sprejeti so bili novi predpisi za uvedbo ustavnega okvira fiskalnega upravljanja, vendar nekatere od njegovih funkcij ostajajo šibke. Srednjeročno proračunsko načrtovanje je samo okvirno, sredstva fiskalnega sveta niso sorazmerna z njegovo novo pridobljeno močno pravico veta, razpoložljivost informacij o proračunu pa ostaja nezadostna. Krepitev srednjeročne dimenzije proračunskega načrtovanja in razširitev analitskih pristojnosti fiskalnega sveta bi pomagali zagotoviti, da bo novi ustavni okvir fiskalnega upravljanja lahko izpolnjeval svojo vlogo.

(13)

Odzivi politik za obravnavanje vpliva davčne reforme na osebe z nizkimi dohodki (povišanje minimalne plače, shema subvencioniranja plač) niso prispevali k povečanju zaposlenosti, medtem ko so ukrepi za spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela majhen korak v pravo smer. Če bi se zagotovilo, da bi obdavčitev dela bila bolj zaposlovanju prijazna, in če bi se še bolj okrepili ukrepi za spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela, še posebej z razširitvijo storitev za varstvo otrok in predšolsko vzgojo, bi to pripomoglo k povečanju stopnje zaposlenosti.

(14)

Javna služba za zaposlovanje je bila reorganizirana, kar je privedlo do splošnega zmanjšanja števila zaposlenih in kaže na nasprotno usmeritev, kot je bila priporočena v letu 2011. Na področju aktivnih politik na trgu dela se nekateri ukrepi, katerih cilj je zagotoviti prilagojene storitve za prikrajšane skupine, na primer v okviru programov Evropskega socialnega sklada, zdijo verodostojni in ustrezni, vendar drugi ukrepi, namenjeni prikrajšanim skupinam (npr. javna dela), verjetno ne bodo učinkoviti pri večanju udeležbe na odprtem trgu dela. Odločne ukrepe za takojšnje povečanje zmogljivosti javne službe za zaposlovanje bi bilo treba izvesti brez odlašanja in hkrati ohraniti pravilno ravnotežje pri financiranju javnih del ter drugih aktivnih politik na trgu dela, da bi se pripomoglo k izboljšanju delovanja trga dela ter povečala udeležba na njem. Povečanje potenciala za rast s strukturnimi reformami na trgu dela bi bilo prav tako pomembno za vzdržno zmanjšanje ranljivosti, ki izhajajo iz velikega zunanjega in notranjega dolga. Poleg tega nacionalna strategija za socialno vključevanje (Romov) ni bila vključena v druge politike.

(15)

Ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja se v veliki meri gibljejo v pravi smeri, vendar je na voljo še veliko prostora za nadaljnji napredek. Prizadevanja za izboljšanje dostopa do nebančnega financiranja se prav tako gibljejo v pravi smeri, vendar izčrpna ocena politik za mala in srednja podjetja (MSP) še vedno ni na voljo. Madžarska se zelo slabo uvršča pri številnih kazalnikih, ki merijo preglednost in kakovost javne uprave, kjer bi napredek pomagal tudi pri izboljšanju stabilnosti institucionalnega in političnega okolja. To bi posledično lahko izboljšalo pogoje za neposredne tuje naložbe in bi prispevalo k zmanjšanju velikih neravnotežij v neto stanju mednarodnih naložb. V letih 2009 in 2010 je zlasti delež ponovno investiranih dobičkov dramatično padel, deloma zaradi krize, vendar tudi zaradi vrste spornih in nepredvidljivih sprememb politike in fiskalnega okolja ter pravnega in institucionalnega sistema. Nedaven trend v javnem financiranju raziskav in inovacij (od sredine leta 2010) ni v skladu s prednostno nalogo letnega pregleda rasti za leto 2012, ki obsega diferencirano, rasti prijazno fiskalno konsolidacijo.

(16)

Vlada je izvedla visokošolsko reformo, ki je uvedla spremembe v strukturi in financiranju visokega šolstva. Poleg tega zaradi elementov nove zakonodaje o šolskem izobraževanju obstaja tveganje, da se bosta povečala število mladih, ki zgodaj opuščajo šolanje, in segregacija v madžarskem šolskem sistemu. Enako pomembno vprašanje vseživljenjskega učenja ni obravnavano v zadostni meri. Boljše izobraževanje na vseh ravneh bo pomembno za povečanje konkurenčnosti madžarske delovne sile.

(17)

Pomanjkanje napredka pri prestrukturiranju javnega prevoza je bil pomemben razlog za odstopanja pri proračunu v zadnjih letih. Velika večina voznega parka podjetij za javni prevoz je na koncu dobe uporabnosti. Povečanje čezmejnih zmogljivosti elektroenergetskega omrežja bi lahko spodbudilo potencialno povečanje trgovine s sosednjimi državami. Nacionalni regulator za energetiko nima pooblastila za avtonomno organizacijo svojih struktur, prav tako pa nima izključne pristojnosti za določanje tarif omrežij, vključno s stopnjo donosa, ki jo lahko zaslužijo upravljavci omrežij. Regulirane cene bi se morale uporabljati samo za ranljive odjemalce.

(18)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo madžarske ekonomske politike. Ocenila je konvergenčni program in nacionalni program reform ter predstavila poglobljeni pregled. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Madžarskem, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih v točkah 1 do 7 v nadaljevanju.

(19)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil konvergenčni program, njegovo mnenje (6) pa je izraženo zlasti v priporočilu v točki 1 v nadaljevanju.

(20)

Svet je ob upoštevanju rezultatov temeljitega pregleda, ki ga je izvedla Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in konvergenčni program. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena zlasti v priporočilih v točkah 1, 3, 4 in 5 v nadaljevanju –

1.

Do leta 2012 trajno odpravi čezmerni primanjkljaj, tako da izvrši proračun za leto 2012 in izvede naknadno odobrene ukrepe za konsolidacijo ter hkrati zmanjša zanašanje na enkratne ukrepe. Nato določi vse strukturne ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da bo čezmerni primanjkljaj trajno odpravljen in da se bo država lahko dovolj približala uresničitvi srednjeročnega proračunskega cilja, med drugim z dosego referenčne vrednosti za odhodke, ter zagotovi zadosten napredek pri doseganju skladnosti s ciljem zmanjšanja dolga. Da bi prispevala tudi k zmanjšanju akumuliranega makroekonomskega neravnotežja, začne dosledno zmanjševati delež javnega dolga.

2.

Revidira temeljni zakon o ekonomski stabilnosti tako, da v obvezujoči srednjeročni proračunski okvir vključi numerična pravila. Še naprej širi analitske pristojnosti fiskalnega sveta s ciljem povečati preglednost javnih financ.

3.

Zagotovi, da bo obdavčitev dela bolj zaposlovanju prijazna tako, da ublaži vpliv sprememb davčne zakonodaje v letih 2011 in 2012 na osebe z nizkimi dohodki na vzdržen in proračunsko nevtralen način, na primer tako, da del davčnega bremena prenese na davke na energijo in periodične davke na premoženje. Okrepi ukrepe, ki spodbujajo udeležbo žensk na trgu dela, zlasti tako, da razširi storitve za varstvo otrok in predšolsko vzgojo.

4.

Sprejme ukrepe za okrepitev zmogljivosti javne službe za zaposlovanje, da bo povečala kakovost in učinkovitost usposabljanja, pomoči pri iskanju zaposlitve in posameznikom prilagojenih storitev, s posebnim poudarkom na prikrajšanih skupinah. Okrepi dejavnik aktiviranja v programu javnih del z učinkovito pomočjo pri usposabljanju in iskanju zaposlitve. Izvede nacionalno strategijo za socialno vključevanje (Romov) ter jo vključi v druge politike.

5.

Izvede ukrepe za zmanjšanje upravnega bremena. Zagotovi, da javna naročila in zakonodajni proces podpirajo tržno konkurenco, ter zagotovi stabilno regulativno in podjetjem prijazno okolje za finančne in nefinančne družbe, vključno z neposrednimi tujimi vlagatelji. Zmanjša stroške spoštovanja davčnih predpisov in ustvari stabilen, zakonit okvir za obdavčevanje podjetij, ki ne povzroča izkrivljanj. Odpravi neupravičene omejitve za postavitev velikih maloprodajnih objektov. Zagotovi konkretne, primerno usmerjene sheme s pobudami za podporo inovativnih MSP v novi strategiji za inovacije.

6.

Pripravi in izvede nacionalno strategijo za zgodnje opuščanje šolanja z zagotovitvijo zadostnega financiranja. Zagotovi, da bo izvajanje reforme visokega šolstva izboljšalo dostop do izobraževanja za prikrajšane skupine.

7.

Reformira sistem javnega prevoza, da bo bolj stroškovno učinkovit. Poveča čezmejne zmogljivosti elektroenergetskega omrežja, zagotovi neodvisnost regulatorja za energetiko in postopoma odpravi regulirane cene energije.

24.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/44

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo pri nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 12. julija 2011 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim programom reform Irske za leto 2011 ter mnenje o posodobljenem programu Irske za stabilnost za obdobje 2011–2015.

(4)

Komisija je 23. novembra 2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(5)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 15. februarja 2012 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2012 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2012.

(6)

Evropski svet je 2. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni vzpostavitvi običajnih pogojev dodeljevanja posojil gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, reševanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave.

(7)

Evropski svet je 2. marca 2012 države članice, ki sodelujejo v Paktu „euro plus“, tudi pozval, naj pravočasno predložijo zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost oziroma konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(8)

Irska je 27. aprila 2012 predložila svoj program za stabilnost za obdobje 2012–2015 in nacionalni program reform za leto 2012.

(9)

Svet je 7. decembra 2010 sprejel Izvedbeni sklep 2011/77/EU (4) o finančni pomoči Irski do konca leta 2013 v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (5). Priloženi memorandum o soglasju, podpisan 16. decembra 2010, ter njegova poznejša dopolnila določajo ekonomsko-politične pogoje, na podlagi katerih se izplača finančna pomoč.

(10)

Irska je na splošno izpolnila pogoje za program finančne pomoči, določene v memorandumu v soglasju. Znatno je prekoračila zlasti cilj v zvezi s proračunskim primanjkljajem za leto 2011 (10,6 %), ta pa naj bi leta 2012 dosegel 8,6 % BDP, kar ustreza meji iz programa finančne pomoči. Predvidena srednjeročna fiskalna konsolidacija je v skladu z mejo, ki jo program finančne pomoči določa za primanjkljaj, in primanjkljajem pod 3 % BDP do leta 2015. Dokapitalizacija domačih bank, ki jo je Centralna banka Irske predvidela v preudarnem pregledu o oceni temeljnega kapitala iz leta 2011, se postopoma končuje, pri zmanjšanju zadolženosti domačih bank pa so bili cilji programa finančne pomoči za leto 2011 več kot preseženi. Strukturne reforme za povečanje konkurenčnosti in večje ustvarjanje delovnih mest se izvajajo pospešeno.

(11)

Irsko gospodarstvo je v letu 2011 z 0,7 % počasi spet začelo rasti in v glavnem izpolnjuje tudi cilje programa finančne pomoči. Rast je zaznamoval izvoz, pogojen z boljšimi konkurenčnimi pogoji in zadovoljivim zunanjim povpraševanjem. Neto izvoz je k rasti BDP prispeval 4,7 odstotne točke, medtem ko je domače povpraševanje zaradi fiskalne konsolidacije, nižje zaposlenosti in izboljševanja bilanc zasebnih gospodinjstev še naprej nazadovalo. Rast naj bi leta 2012 zaradi težkega zunanjegospodarskega okolja in še vedno nizkega domačega povpraševanja znašala približno 0,5 %. Izboljšanje bilanc zasebnih gospodinjstev in družb bo srednjeročno še naprej vplivalo na porabo in naložbe. Od izvoza odvisna rast naj bi na Irskem zaradi dobrega demografskega razvoja, prožnega trga dela in neporabljenih zmogljivosti v gospodarstvu leta 2013 znašala 1,9 %, leta 2015 pa 2,8 %.

(12)

Na podlagi ocene programa za stabilnost v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije programa, verjeten. Napovedi gospodarske rasti v programu za stabilnost so podobne kot v spomladanski napovedi služb Komisije iz leta 2012. Cilj proračunske strategije programa za stabilnost je zmanjšati javnofinančni primanjkljaj pod prag 3 % BDP do konca leta 2015, kar je v skladu z rokom, ki ga je za odpravo prekomernega primanjkljaja določil Svet. V programu za stabilnost je trenutno predviden primanjkljaj v višini 8,3 % BDP (pod ciljem iz programa v višini 8,6 % BDP) za leto 2012, 7,5 % BDP za leto 2013, 4,8 % BDP za leto 2014 in 2,8 % BDP do konca obdobja programa leta 2015. Ta potek podpirajo ukrepi za konsolidacijo v višini 2,7 % BDP, ki bodo upoštevani v proračunu za leto 2012, širši ukrepi za konsolidacijo v višini 3,9 % BDP, ki so predvideni v obdobju 2013–2014, ter nadaljnji delno določeni ukrepi za konsolidacijo v višini 1,1 % BDP v letu 2015. V programu za stabilnost je ponovljen srednjeročni proračunski cilj strukturnega javnofinančnega primanjkljaja v višini 0,5 % BDP, ki v obdobju programa ni dosežen. Srednjeročni cilj ustrezno odraža zahtevo Pakta za stabilnost in rast. Državni dolg presega 60 % BDP in naj bi se s 108 % BDP leta 2011 povečal na 120 % v letu 2013, preden naj bi se začel zmanjševati. Irska bo do konca postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem do leta 2015 in nadaljnja tri leta v prehodnem obdobju, proračunski načrti pa bi zagotovili zadosten napredek pri izpolnjevanju referenčnega merila za zmanjšanje dolga iz Pakta za stabilnost in rast.

(13)

Irska je v okviru Pakta „euro plus“ sprejela številne zaveze. Te zaveze se nanašajo na spodbujanje konkurenčnosti in zaposlovanja, izboljšanje vzdržnosti javnih financ in krepitev finančne stabilnosti –

24.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/46

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, da integrirane smernice upoštevajo pri svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 12. julija 2011 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Italije za leto 2011 in dal mnenje o posodobljenem programu Italije za stabilnost za obdobje 2011–2014.

(4)

Komisija je 23. novembra 2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020. Komisija je 14. februarja 2012 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Italijo opredelila kot eno od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(5)

Svet je 1. decembra 2011 sprejel sklepe, v katerih je pozval Odbor za socialno zaščito, da v sodelovanju z Odborom za zaposlovanje in drugimi odbori predstavi svoja stališča o priporočenih ukrepih v okviru političnega cikla strategije Evropa 2020. Ta stališča so del mnenja Odbora za zaposlovanje.

(6)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 15. februarja 2012 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2012 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2012.

(7)

Evropski svet je 2. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni vzpostavitvi običajnih pogojev dodeljevanja posojil gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, reševanju problema brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave.

(8)

Evropski svet je 2. marca 2012 tudi pozval države članice, ki sodelujejo v Paktu „euro plus“, da pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost oziroma konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(9)

Italija je 30. aprila 2012 predložila program za stabilnost za obdobje 2012–2015 in nacionalni program reform za leto 2012. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost. Komisija je v poglobljenem pregledu iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011 preučila tudi, ali je Italija prizadeta zaradi makroekonomskih neravnotežij. Komisija je v svojem poglobljenem pregledu ugotovila, da so v Italiji prisotna neravnotežja, ki pa niso čezmerna. Medtem ko se javni dolg podrobno preverja že v okviru Pakta za stabilnost in rast, je treba posvetiti pozornost makroekonomskim razmeram na področju izvozne uspešnosti, da se zmanjša tveganje škodljivih učinkov za delovanje gospodarstva.

(10)

Na podlagi ocene programa za stabilnost v skladu s členom 5(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temelji program, verjeten pod predpostavko, da se pogoji na finančnih trgih ne bodo še naprej slabšali. V skladu z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2012 predvideva, da se bo BDP letos močno zmanjšal, v letu 2013 pa postopno povečal. Skladno s postopkom o čezmernem primanjkljaju je cilj proračunske strategije, opisane v programu za stabilnost, do leta 2012 doseči splošen javnofinančni primanjkljaj, ki bi bil nižji od referenčne vrednosti 3 % BDP iz Pogodbe, kar bi temeljilo na omejevanju nadaljnjih odhodkov in dodatnih prihodkih. Po odpravi čezmernega primanjkljaja program za stabilnost potrjuje srednjeročni proračunski cilj uravnoteženega proračunskega položaja v strukturnem smislu, ki ustrezno odraža zahteve Pakta za stabilnost in rast. Italija načrtuje, da ga bo dosegla v letu 2013, tj. eno leto prej v primerjavi s ciljem iz predhodnega programa za stabilnost, in sicer na podlagi ukrepov, ki so bili sprejeti že v obdobju 2010–2011. Na podlagi (preračunanega) strukturnega proračunskega salda (5) je bila načrtovana povprečna letna fiskalna prilagoditev v obdobju 2010–2012 precej nad 0,5 % BDP, kot priporoča Svet skladno s postopkom o čezmernem primanjkljaju. Predvidena hitrost prilagajanja v strukturnem smislu v letu 2013 omogoča, da Italija doseže srednjeročni proračunski cilj v navedenem letu in načrtovano stopnjo rasti javnofinančnih odhodkov, če bodo diskrecijski ukrepi glede prihodkov ustrezali referenčni vrednosti za odhodke iz Pakta za stabilnost in rast.

Po programu za stabilnost naj bi bil delež javnega dolga najvišji leta 2012, nato pa naj bi se s povečevanjem primarnega presežka začel vse hitreje zmanjševati. Obdobje 2013–2014 bo za Italijo prehodnega značaja, njeni proračunski načrti pa naj bi zagotovili zadosten napredek pri zagotavljanju skladnosti z referenčno vrednostjo glede zmanjšanja dolga, kot potrjuje tudi napoved služb Komisije iz pomladi 2012. V skladu z načrti Italije bo cilj glede zmanjšanja dolga dosežen konec prehodnega obdobja (2015). Za doseganje navedenega ciljnega primanjkljaja in dolga bo na ravni proračuna potrebno strogo in polno izvrševanje korektivnih ukrepov, sprejetih v obdobju 2010–2011.

(11)

Kar zadeva fiskalni okvir, je italijanski parlament potrdil zakon, ki v italijansko ustavo vključuje pravilo o uravnoteženem proračunu. Sprejeti je treba zakonodajo za izvajanje, da se opredelijo ključne lastnosti pravila, tj. načini izvedbe in ustrezni korekcijski mehanizmi ter odstopne klavzule, pa tudi potrebna usklajevanja med različnimi ravnmi upravljanja. Vlada je zavezana trajnemu izboljševanju učinkovitosti in kakovosti javnih odhodkov prek poglobljenih pregledov porabe na vseh ravneh upravljanja. Pregledi bi morali omogočati tudi dajanje prednosti odhodkovnim postavkam, ki spodbujajo rast. Z enakim namenom poteka preusmerjanje uporabe strukturnih skladov prek ukrepov, sprejetih marca 2011, in z akcijskim načrtom za kohezijo iz novembra 2011, katerega namen je tudi pospešitev črpanja sredstev iz strukturnih skladov. Vendar so za črpanje sredstev še naprej ovira znatne pomanjkljivosti v smislu zmogljivosti javne uprave, zlasti v konvergenčnih regijah.

(12)

Struktura davčnega sistema ter visoka stopnja davčnih utaj in dela na črno sta škodljivo vplivala na gospodarsko uspešnost države. Tudi na davčno disciplino in davčno upravljanje vplivajo obsežni davčni izdatki ter zapleteni in težavni upravni postopki. Delni prenos davčnega bremena s proizvodnih dejavnikov na potrošnjo in premoženje, ki je bil že izveden v okviru že izvedenih zakonodajnih reform, je pomemben prvi korak k zagotavljanju rasti prijaznejše davčne strukture, vendar je treba ta prenos povečati, ob tem pa upoštevati distribucijski učinek.

(13)

Sporazum socialnih partnerjev iz junija 2011 o reformi okvira za pogajanja o plačah je prenesen v zakonodajo. Moral bi omogočiti širšo uporabo pogodb na ravni podjetij ob večjem upoštevanju potreb določenih proizvodnih dejavnosti, kar pa bi bilo treba spremljati. Vendar bi bilo treba sistem pogajanj o plačah še nadalje reformirati, da bo mogoče v celoti reševati vprašanje bolj dinamičnih nominalnih stroškov dela na enoto v primerjavi s trgovinskimi partnerji, ki je eden od dejavnikov, povezanih z izgubo konkurenčnosti Italije, pri čemer bi bilo treba dovoliti prožnejšo ureditev tudi na nacionalni sektorski ravni. Aprila 2012 je vlada predlagala ambiciozno reformo trga dela glede izzivov, s katerimi se italijanski trg dela že dolgo sooča, vključno z njegovo razdrobljenostjo. To reformo je treba nujno sprejeti in pri tem zagotoviti, da ostaneta njen cilj in stopnja ambicioznosti sorazmerna z izzivi italijanskega trga dela. Pozorno je treba spremljati obseg in učinkovitost liberalizacije sistema zavodov za zaposlovanje.

(14)

Kljub prizadevanjem za povečanje stopnje zaposlenosti žensk, zlasti z usmerjenimi fiskalnimi spodbudami, je stopnja zaposlenosti žensk v Italiji občutno nižja (46,5 % leta 2011) od povprečja v EU-27 (58,5 % leta 2011). Potrebni so nadaljnji ukrepi na področju zmogljivosti za otroško varstvo in oskrbo starejših. Izziv je zlasti velik za starejše ženske, zaposlene v zasebnem sektorju, saj se bo upokojitvena starost za ženske med letoma 2012 in 2018 zvišala za pet let.

(15)

Brezposelnost mladih v Italiji je leta 2011 znašala v povprečju 29,1 %, v prvih mesecih leta 2012 pa se je še povečala. Visoka je zlasti stopnja brezposelnosti visokošolskih diplomantov in obstaja neskladje med pridobljenimi spretnostmi in znanji ter spretnostmi in znanji, za katere obstaja potreba na trgu dela. Spodbujanje vajeništva kot glavne točke vstopa na trg dela je dobrodošlo, vendar je še vedno potrebno izvajanje ustreznih instrumentov, kot so novi sistem poklicnih standardov in standardov usposabljanja ter sistemi za certifikacijo znanj. Komisija je ustanovila akcijsko skupino za reprogramiranje kohezijskih skladov v korist ukrepov v podporo zaposlovanju mladih in za razvoj malih in srednjih podjetij (MSP).

(16)

Delež zgodnjega opuščanja šolanja, znaša na nacionalni ravni 18,8 %, z velikimi razlikami na regionalni ravni, ima pa škodljive učinke na brezposelnost mladih. Treba je sprejeti bolj usmerjene in usklajene ukrepe za reševanje izzivov zgodnjega opuščanja šolanja, pri tem pa kombinirati ukrepe za preprečevanje, posredovanje in nadomestila. Treba bi bilo popraviti neuspešnost sistema visokega šolstva, tudi s polnim izvajanjem reforme univerz iz leta 2010 ter močnejšo povezavo med uspešnostjo univerz in dodeljevanjem javnih sredstev.

(17)

Italija je sprejela pomembne ukrepe za liberalizacijo storitev, zlasti poklicnih storitev, ter izboljšanje konkurence v omrežnih panogah. Vendar v energetskem in prometnem sektorju ostaja veliko zapletenih izzivov, zlasti kar zadeva železnice in pristanišča, kjer ostajajo precejšnja ozka grla v infrastrukturi in na trgu.

(18)

Čeprav so bili že sprejeti nekateri ukrepi za spodbujanje poenostavitve uprave, je poslovno okolje v Italiji še vedno zapleteno. Zlasti za pravosodni sistem je značilnih več pomanjkljivosti na področju uporabe virov, postopkov in institucionalne organizacije, ki se odražajo v slabi uspešnosti sistema italijanskega civilnega pravosodja, zlasti dolgotrajnih postopkih in številnih zaostankih.

(19)

Dostop MSP do financiranja je težaven, intenzivnost tveganega kapitala pa je nizka. Decembra 2011 je bil uveden odbitek za nov lastniški kapital, ki družbam omogoča, da fiktivni donos novih injekcij lastniškega kapitala izključijo iz obdavčljivega dohodka. To naj bi po pričakovanjih pospešilo povečanje velikosti MSP in naložbe v inovacije. Čeprav so bili sprejeti nekateri ukrepi za spodbujanje zasebnih raziskav in razvoja, zlasti refinanciranje davčnih dobropisov za poslovne naložbe v raziskave, je intenzivnost nizka in izvede se malo projektov inovativne narave.

(20)

Italija je v okviru Pakta „euro plus“ sprejela več zavez. Te zaveze in izvajanje zavez, predstavljenih leta 2011, se nanašajo na spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje konkurenčnosti, izboljšanje vzdržnosti javnih financ in krepitev finančne stabilnosti. Komisija je ocenila izvajanje zavez iz Pakta „euro plus“. Rezultate te ocene je upoštevala pri priporočilih v nadaljevanju.

(21)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo italijanske ekonomske politike. Ocenila je program za stabilnost in nacionalni program reform ter predstavila poglobljeni pregled. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Italiji, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Priporočila Komisije v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih v točkah 1 do 6 v nadaljevanju.

(22)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program Italije za stabilnost, njegovo mnenje (6) pa je izraženo zlasti v priporočilu v točki 1 v nadaljevanju.

(23)

Svet je ob upoštevanju rezultatov poglobljenega pregleda, ki ga je izvedla Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in program za stabilnost. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena zlasti v priporočilih v točkah (1), (4), (5) in (6) v nadaljevanju –

1.

Izvaja proračunsko strategijo, kot je načrtovana, ter zagotovi odpravo čezmernega primanjkljaja v letu 2012. Zagotovi načrtovane strukturne primarne presežke, da se bo razmerje med dolgom in BDP do leta 2013 začelo zmanjševati. Zagotovi ustrezen napredek pri doseganju srednjeročnega proračunskega cilja ob hkratnem doseganju referenčne vrednosti za odhodke in zadostnem napredku pri doseganju skladnosti z referenčno vrednostjo zmanjšanja dolga.

2.

Zagotovi, da bodo opredelitve ključnih lastnosti ustavnega pravila o uravnoteženem proračunu v izvedbeni zakonodaji, vključno z ustrezno usklajenostjo med različnimi ravnmi upravljanja, skladne z okvirom EU. Si prizadeva za trajno izboljševanje učinkovitosti in kakovosti javnih odhodkov z načrtovanim pregledom porabe in izvajanjem akcijskega načrta za kohezijo iz leta 2011, da se izboljšata črpanje in upravljanje sredstev EU, zlasti na jugu Italije.

3.

Sprejme nadaljnje ukrepe za reševanje problema brezposelnosti mladih, vključno z boljšo usklajenostjo med potrebami trga dela in izobrazbo ter olajšanjem vstopa na trg dela, tudi s spodbudami za ustanavljanje podjetij in zaposlovanje delavcev. Spodbuja priznavanje znanj in kvalifikacij na nacionalni ravni za spodbujanje mobilnosti delovne sile. Sprejme ukrepe za zmanjšanje opuščanja visokošolskega izobraževanja in preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja.

4.

Sprejme reformo trga dela kot prednostno nalogo pri reševanju problema razdrobljenosti trga dela in vzpostavi celovit sistem nadomestil za brezposelnost. Sprejme nadaljnje ukrepe za spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela, zlasti z zagotavljanjem varstva otrok in oskrbe starejših. Spremlja in po potrebi okrepi izvajanje novega okvira za določanje plač ter tako prispeva k usklajevanju rasti plač in produktivnosti na ravni panog in družb.

5.

Nadaljuje boj proti davčnim utajam. Preganja sivo ekonomijo in delo na črno, na primer s poostritvijo pregledov in kontrol. Sprejme ukrepe za zmanjšanje obsega davčnih oprostitev, olajšav in nižjih stopenj DDV ter poenostavi davčni zakonik. Sprejme nadaljnje ukrepe za prenos davčnega bremena s kapitala in dela na lastnino in potrošnjo, pa tudi okolje.

6.

Izvede sprejete ukrepe za liberalizacijo in poenostavitev ukrepov v storitvenem sektorju. Sprejme nadaljnje ukrepe za izboljšanje dostopa do trga za mrežne panoge, pa tudi infrastrukturne zmogljivosti in medsebojne povezave. Nadalje poenostavi regulativni okvir za podjetja in spodbuja upravne zmogljivosti. Izboljša dostop do finančnih instrumentov, zlasti lastniškega kapitala, za financiranje rasti podjetij in inovacij. Izvede načrtovano reorganizacijo sistema civilnega pravosodja ter spodbuja uporabo mehanizmov za alternativno reševanje sporov.

24.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/50

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, da integrirane smernice upoštevajo pri svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 12. julija 2011 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim programom reform Latvije za leto 2011 in dal mnenje o posodobljenem konvergenčnem programu Latvije za obdobje 2011–2014.

(4)

Komisija je 23. novembra 2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020. Poleg tega je 14. februarja 2012 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (4) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Latvije ni opredelila kot ene od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(5)

Svet je 1. decembra 2011 sprejel sklepe, v katerih je pozval Odbor za socialno zaščito, da v sodelovanju z Odborom za zaposlovanje in drugimi odbori predstavi svoja stališča o priporočenih ukrepih v okviru političnega cikla strategije Evropa 2020. Ta stališča so del mnenja Odbora za zaposlovanje.

(6)

Latvija je leta 2011 izpolnila večino pogojev, povezanih s programom srednjeročne finančne pomoči v skladu s Sklepom 2009/290/ES (5). Komisija je 21. decembra 2011 zaključila peti in zadnji pregled v okviru plačilnobilančnega programa Latvije v celoti s pozitivno oceno državnega napredka na področju proračunskih, finančnih in strukturnih reform. Program srednjeročne finančne pomoči se je končal januarja 2012. Po zaključku tega programa se Latvijo nadzoruje. Ta nadzor predstavlja pomemben del obstoječih postopkov in nadzornih mehanizmov, njegov cilj pa je natančno spremljanje tveganj, ki bi lahko ogrozila makroekonomsko stabilnost in tako vplivala na zmožnost vračanja posojil. Nadzor po izvedbi programa se bo nadaljeval do vračila velikega dela (okoli 70 %) posojil.

(7)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 15. februarja 2012 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2012 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2012.

(8)

Evropski svet je 2. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni vzpostavitvi običajnih pogojev dodeljevanja posojil gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, reševanju problema brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave.

(9)

Evropski svet je 2. marca 2012 tudi pozval države članice, ki sodelujejo v Paktu „euro plus“, da pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost oziroma konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(10)

Latvija je 30. aprila 2012 predložila konvergenčni program, ki zajema obdobje 2012–2015, in nacionalni program reform za leto 2012. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(11)

Svet je na podlagi ocene konvergenčnega programa v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 mnenja, da je ob upoštevanju zadnjih razpoložljivih informacij makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije iz programa za leto 2012, previden, za leto 2013 pa verjeten. Medtem ko so makroekonomske projekcije za leto 2012 v scenariju iz programa zelo podobne tistim iz spomladanske napovedi služb Komisije 2012 (s projekcijo rasti BDP v višini 2,0 % in 2,2 %), trenutni ekonomski podatki navajajo, da bi bil rezultat lahko višji. Namen proračunske strategije, opisane v konvergenčnem programu, je odpraviti čezmerni primanjkljaj do leta 2012 in do konca obdobja konvergenčnega programa doseči srednjeročni proračunski cilj. V obdobju konvergenčnega programa 2012-2015 je spremenjen srednjeročni proračunski cilj, in sicer z – 1 na – 0,5 % BDP; nov srednjeročni proračunski cilj ustrezno odraža zahteve Pakta za stabilnost in rast. Načrtovan krovni primanjkljaj za leto 2012 je skladen z rokom za odpravo čezmernega primanjkljaja iz priporočila Sveta z dne 7. julija 2009. Konvergenčni program za leto 2013 navaja krovni primanjkljaj v višini 1,4 % BDP, čeprav načrtovanje zmanjšanja odhodkov še ni v celoti podprto z ukrepi. Na podlagi (preračunanega) strukturnega proračunskega salda (6) se bo Latvija svojemu srednjeročnemu proračunskemu cilju približala do konca obdobja konvergenčnega programa leta 2015. Medtem ko je na podlagi preračunanih informacij mogoče sklepati, da je napredek pri doseganju srednjeročnega proračunskega cilja manj kot 0,5 % BDP v strukturnem smislu v zadnjih letih konvergenčnega programa, bi načrtovana omejitev odhodkov zagotovila, da bi bila stopnja rasti državnih odhodkov ob upoštevanju diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov skladna z referenčno vrednostjo za odhodke iz Pakta za stabilnost in rast.

Poleg tega davčne spremembe v drugi polovici leta 2012, kot jih je parlament sprejel 24. maja in ki jih scenarij iz konvergenčnega programa še ne odraža, ampak so navedene v dopisu, ki je priložen predloženemu konvergenčnemu programu, predstavljajo tveganje za doseganje ciljev leta 2013 in pozneje. Delež splošnega državnega dolga je pod 60 % BDP, kar pomeni povečanje z 42,6 % BDP leta 2011 na 46,7 % BDP leta 2014, saj organi predhodno financirajo znatna odplačila posojil, povezana z mednarodnimi programi finančne pomoči, ki zapadejo v obdobju 2014–2015, delež dolga pa leta 2015 po odplačilu teh posojil pade na 38,9 %.

(12)

Latvija si mora prizadevati nadaljevanje strategije za prenos obdavčitve z dela na potrošnjo, nepremičnine in uporabo naravnih in drugih virov ter hkrati izboljšati strukturno ravnovesje. Relativno visoka davčna obremenitev oseb z nizkimi dohodki in visoka stopnja dela na črno kažeta potrebo po uvedbi ustreznih politik trga dela, pregledu davčnega sistema in sistema socialnih prejemkov in povečanju prizadevanj za reševanje problema sive ekonomije. Okoljski davki ostajajo relativno nerazviti, nanje pa v veliki meri vpliva obdavčitev motornega goriva, obdavčitev drugih energetskih virov, onesnaževanja in rabe naravnih virov pa je pod povprečjem EU. Dodatna razširitev davčne osnove na druge vire okoljskih davkov, zlasti onesnaževanje, in bolj razširjena obdavčitev energetskih virov bi pripomogli k doseganju okoljskih ciljev, hkrati pa zagotovili preusmeritev obdavčitve z dela.

(13)

Pri izvajanju trenutne reforme fiskalnega upravljanja se Latvijo poziva, da v parlamentu zagotovi sprejetje zakona o fiskalni disciplini in oblikuje zakon o srednjeročnem proračunskem okviru za podporo dolgoročni vzdržnosti javnih financ. Sprejetje zakona o fiskalni disciplini bo v skladu z zavezami, ki jih je vlada sprejela v okviru plačilnobilančnega programa. Osnutek zakona, ki ga je sprejela vlada, si prizadeva tudi za prenos veljavnega pravnega reda EU na področju fiskalnega upravljanja v latvijsko zakonodajo. Ko bo nov zakon sprejet in se začel izvajati, bo znatno okrepil fiskalni okvir v Latviji, ki trenutno nima na voljo učinkovitih mehanizmov za omejitev rasti odhodkov v obdobju ugodnih gospodarskih razmer.

(14)

Da bi se zagotovilo neprekinjeno izvajanje pokojninske reforme, bi Latvija morala ponovno uvesti prispevke v obvezno zasebno pokojninsko shemo v višini 6 % bruto plače v letu 2013, saj so trenutno znižani na 2 % bruto plače.

(15)

Latvija mora okrepiti in spremeniti sistem socialne pomoči ter rešiti problem ene od najvišjih stopenj brezposelnosti v Uniji. Izziv brezposelnosti mladih je postal zlasti očiten v času krize, razkrila pa se je tudi velika neusklajenost kvalifikacij. Oblikovane so bile posebne aktivne politike trga dela za mlade, ki se tudi izvajajo, vključno s poklicnim usposabljanjem, prostovoljnim delom in subvencijami za plače mladih. Ti omejeni ukrepi pa imajo glede na obseg problema relativno majhen učinek.

(16)

Leta 2011 je bilo 40 % latvijskega prebivalstva izpostavljenega tveganju revščine in socialne izključenosti, kar vpliva na zaposljivost delovne sile in prihodnje možnosti za rast. Latvija je sprejela strategijo mreže socialne varnosti v sili. Politike vlade za zmanjšanje revščine so osredotočene na zmanjševanje razlike v dohodkih, znižanje davčne obremenitve za delovno aktivne družine in boljši dostop na trg dela. Vendar pa Latvija porabi sorazmerno malo sredstev za socialno varstvo in socialni transferji imajo samo majhen učinek na zmanjšanje revščine, saj je velik delež socialnih transferjev preusmerjen nazaj na delavce s srednjimi in visokimi dohodki. Namenjanje sredstev na podlagi ugotovljenega premoženjskega stanja je majhno, medtem ko je vloga mreže socialne varnosti delno izpolnjena z začasnimi slabo plačanimi javnimi deli. Oblika prejemkov socialne pomoči zajema tudi pasti revščine in brezposelnosti, pojavljajo pa se tudi zlorabe sistema. V lokalnih vladah obstajajo velike neenakosti pri dostopu do socialne pomoči, slaba preglednost pa otežuje odločanje na podlagi dokazov. Izzivi dolgoročne brezposelnosti in brezposelnosti mladih so postali zlasti očitni v času krize. Večina brezposelnih mladih nima poklicnih kvalifikacij. Število mladih, ki niso zaposleni in se ne šolajo ali usposabljajo, je relativno visoko. Sprejeti bi se morali ukrepi v skladu z ugotovitvami skupne akcijske skupine Latvije in Komisije za brezposelnost mladih.

(17)

Latvija bi morala še dodatno izboljšati energetsko učinkovitost in konkurenco v večjih energetskih omrežij, hkrati pa izboljšati povezljivost z energetskimi omrežji EU. Davčni sistem ne zagotavlja zadostnih spodbud za zmanjševanje energetskih stroškov in preusmeritev potrošnje in naložb v energetsko učinkovite proizvode (vozila za prevoz, izolacija zgradb, ogrevalni sistemi). Na energetskih trgih v Latviji še vedno prevladujejo monopoli. Trg plina in električne energije je zaradi zgodovinskih razlogov v veliki meri ločen od drugih držav članic.

(18)

Neučinkovitost civilnega pravosodnega sistema negativno vpliva na poslovno in gospodarsko okolje, saj tveganje in stroški poslovanja naraščajo. Veliko je zaostankov v civilnih in gospodarskih zadevah na sodiščih prve in druge stopnje, zlasti glede pogodbenih obveznosti in plačilne nesposobnosti. Poklicno uspešnost sodnikov bi bilo treba oceniti. Nadaljnje izboljšanje zakonodaje o plačilni nesposobnosti je zagotovljeno.

(19)

Kljub razmeroma visoki stopnji izobrazbe znaten delež delovne sile nima poklicnih kvalifikacij in ima omejen dostop do visokošolskega izobraževanja. Na svetovnih lestvicah so univerze slabo uvrščene, zanje pa je značilna nizka mednarodna konkurenčnost in slabo upravljanje. Slabo sodelovanje med univerzami, raziskovalnimi ustanovami in podjetji vpliva na zelo nizko uspešnost na področju inovacij. Sistematična in učinkovita strategija za raziskave in inovacije ni na voljo. Poleg tega pa Latvija za dejavnosti podjetij na področju raziskav in razvoja nameni najmanj sredstev v Uniji.

(20)

Latvija je v okviru Pakta „euro plus“ sprejela več zavez. Te zaveze in izvajanje zavez, predstavljenih leta 2011, se nanašajo na spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje konkurenčnosti, izboljšanje vzdržnosti javnih financ in krepitev finančne stabilnosti. Komisija je ocenila izvajanje zavez iz Pakta „euro plus“. Rezultati te ocene so se upoštevali pri priporočilih v nadaljevanju.

(21)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo ekonomske politike Latvije. Ocenila je konvergenčni program in nacionalni program reform. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Latviji, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih iz točk (1) do (7) v nadaljevanju.

(22)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil konvergenčni program, njegovo mnenje (7) pa je izraženo zlasti v priporočilu iz točke (1) v nadaljevanju –

1.

Zagotovi načrtovani napredek pri pravočasnem odpravljanju čezmernega primanjkljaja. V ta namen izvrši proračun za leto 2012, kot je predvideno, in doseže fiskalno prilagoditev, določeno v priporočilu Sveta v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Nato izvaja proračunsko strategijo, podprto z zadostno opredeljenimi strukturnimi ukrepi, za leto 2013 in pozneje, da doseže zadosten napredek pri doseganju srednjeročnega proračunskega cilja in spoštuje referenčno vrednost za odhodke. Bolje, kot se pričakuje, uporablja ciklične prihodke, da zmanjša javni dolg.

2.

Izvede ukrepe za prenos obdavčitve z dela na potrošnjo, nepremičnine in uporabo naravnih in drugih virov ter hkrati izboljša strukturno ravnovesje; zagotovi sprejetje zakona o fiskalni disciplini in oblikuje zakon o srednjeročnem proračunskem okviru za podporo dolgoročni vzdržnosti javnih financ; ponovno uvede prispevke za obvezno varčevanje v zasebni pokojninski shemi v višini 6 % bruto plače od leta 2013 naprej.

3.

Sprejme ukrepe za zmanjšanje dolgotrajne brezposelnosti in brezposelnosti mladih z bojem proti zgodnjemu opuščanju šolanja, spodbujanjem učinkovitejšega poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter vajeništva, izboljšanjem kakovosti, pokritosti in učinkovitost aktivne politike trga dela in njenega dela, ki se nanaša na usposabljanje, ter prek učinkovite sheme subvencioniranja plač.

4.

Reši problem visoke stopnje revščine in socialne izključenosti z reformo sistema socialne pomoči za doseganje večje učinkovitosti, medtem pa bolje zaščiti revne. Zagotovi bolj ciljno usmerjenost in poveča spodbude za delo.

5.

Dodatno spodbuja energetsko učinkovitost z izvajanjem ukrepov in zagotavljanjem spodbud za zmanjšanje energetskih stroškov ter preusmeritev potrošnje in naložb v energetsko učinkovite proizvode, vključno z vozili, zgradbami in ogrevalnimi sistemi. Spodbuja konkurenco v večjih energetskih omrežjih in izboljša povezljivost z energetskimi omrežji EU.

6.

Sprejme ukrepe za izboljšanje upravljanja in učinkovitosti sodstva, zlasti z zmanjšanjem zaostankov in skrajšanjem trajanja postopkov. Sprejme ukrepe za izboljšanje predpisov o plačilni nesposobnosti in zakonodaje s področja mediacije.

7.

Nadaljuje z reformami visokošolskega izobraževanja med drugim z izvajanjem novega modela financiranja, ki nagrajuje kakovost, krepi povezovanje potreb trga z raziskovalnimi ustanovami in preprečuje razdrobljenost proračunskih sredstev. Oblikuje in izvaja učinkovito politiko na področju raziskav in inovacij, ki bo podjetja spodbujala k inovacijam, vključno z davčnimi olajšavami, nadgradnjo infrastrukture in racionalizacijo raziskovalnih ustanov.

24.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/54

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Evropske komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, da integrirane smernice upoštevajo pri svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 12. julija 2011 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim programom reform Litve za leto 2011 in dal mnenje o posodobljenem konvergenčnem programu Litve za obdobje 2011–2014.

(4)

Komisija je 23. novembra 2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020. Komisija je 14. februarja 2012 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (4) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Litve ni opredelila kot ene od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(5)

Svet je 1. decembra 2011 sprejel sklepe, v katerih je pozval Odbor za socialno zaščito, da v sodelovanju z Odborom za zaposlovanje in drugimi odbori predstavi svoja stališča o priporočenih ukrepih v okviru političnega cikla strategije Evropa 2020. Ta stališča so del mnenja Odbora za zaposlovanje.

(6)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 15. februarja 2012 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2012 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2012.

(7)

Evropski svet je 2. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni vzpostavitvi običajnih pogojev dodeljevanja posojil gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, reševanju problema brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave. Pozval je države članice, da izvedejo priporočila Sveta za posamezne države za leto 2011 in preoblikujejo te prednostne naloge v konkretne ukrepe, ki se vključijo v programe za stabilnost oziroma konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(8)

Evropski svet je 2. marca 2012 tudi pozval države članice, ki sodelujejo v Paktu „euro plus“, da pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost oziroma konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(9)

Litva je 27. aprila 2012 predložila svoj konvergenčni program, ki zajema obdobje 2012–2015, in 30. aprila 2012 svoj nacionalni program reform za leto 2012. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(10)

Svet je na podlagi ocene konvergenčnega programa 2012 v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 mnenja, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi v tem programu, verjeten. Na splošno je v skladu s pomladansko napovedjo služb Komisije iz leta 2012 za leti 2012 in 2013. Namen proračunske strategije, opisane v konvergenčnem programu, je odpraviti čezmerni primanjkljaj do leta 2012, kakor priporoča Svet, in potem napredovati v smeri doseganja srednjeročnega proračunskega cilja. Konvergenčni program potrjuje prejšnji srednjeročni proračunski cilj, tj. strukturni splošni javnofinančni presežek v višini 0,5 % BDP, ki ustrezno odraža zahteve Pakta za stabilnost in rast ter določa konsolidacijo v višini vsaj 1 odstotne točke na leto, s čimer naj bi bil dosežen uravnotežen proračun do leta 2015. Medtem ko so proračunski načrti v skladu s pravočasnim odpravljanjem čezmernega primanjkljaja, naj bi bila povprečna letna fiskalna prilagoditev v obdobju 2010–2012 na podlagi (preračunanega) strukturnega proračunskega salda (5) po pričakovanjih nižja od 2,25 % BDP, kar zahteva Svet v priporočilu z dne 16. februarja 2010. Načrtovano letno približevanje srednjeročnemu proračunskemu cilju v letih po odpravi čezmernega primanjkljaja je nekoliko višje od 0,5 % BDP v strukturnem smislu, kar je referenčna vrednost iz Pakta za stabilnost in rast.

Ob upoštevanju diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov je načrtovana stopnja rasti javnofinančnih odhodkov skladna z referenčno vrednostjo za odhodke iz Pakta za stabilnost in rast za leti 2013 in 2014, vendar ne za leto 2015. V skladu s spomladansko napovedjo služb Komisije iz leta 2012 se predvideva, da bo splošen javni dolg v obdobju konvergenčnega programa ostal pod 60 % BDP, pri čemer naj bi se v letu 2013 povečal na skoraj 41 % BDP, medtem ko naj bi se v skladu s cilji iz konvergenčnega programa do leta 2015 zmanjšal na približno 35 %. Reforma načrtovanja in izvajanja proračuna napreduje, vendar mora vlada še odobriti predlagano zakonodajo. Ta zakonodaja bi izboljšala odgovornost znotraj fiskalnega okvira, in sicer z ustanovitvijo neodvisnega organa, in poostrila pravila glede državnih rezerv.

(11)

Na podlagi celovite strategije za upoštevanje davčnih predpisov so se leta 2011 izvedli ukrepi, ki so okrepili upoštevanje davčnih predpisov in doprinesli dodatne prihodke. Vendar bo treba za znaten napredek v boju proti davčnim utajam nadaljevati z izvajanjem ukrepov.

(12)

Demografski razvoj vzbuja resne dvome glede vzdržnosti pokojninskega sistema. Čeprav je Litva sprejela postopno zviševanje upokojitvene starosti na 65 let do leta 2026, samo to ne bo zagotovilo vzdržnih in ustreznih pokojninskih dohodkov v prihodnosti in mora biti dopolnjeno z dodatnimi ukrepi. Ti bi lahko vključevali povezovanje zakonsko določene upokojitvene starosti in prihodnjih prejemkov z demografskimi dejavniki, določitev jasnih pravil za indeksacijo, uvedbo tesnejše povezave med prispevki in prejemki ter odpravo spodbud za predčasno upokojevanje. Litva bi lahko poleg tega bolje izkoristila prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Pokojninski dodatni prihranki v okviru individualno predhodno plačanih zasebnih pokojninskih shem in ali vzpostavitev shem poklicnega pokojninskega zavarovanja bi lahko ublažila obremenitev sistema socialne varnosti in hkrati izboljšala ustreznost prihodnjih pokojninskih dohodkov. Dejavniki, ki ljudi odvračajo od tega, da delajo dlje, so bili odpravljeni.

(13)

Zakon o agencijah za začasno zaposlovanje, ki je oblikovan tako, da omogoča kratkoročno zaposlovanje, je začel veljati 1. decembra 2011. Vendar njegov učinek morda ne bo znaten, saj so agencije za začasno zaposlovanje že prej delovale v Litvi. Celovit pregled delovnega prava bi lahko odkril nepotrebne omejitve in upravne ovire, ki preprečujejo fleksibilne pogodbe, določbe glede odpuščanja in fleksibilne ureditve delovnega časa. Potrebni so dodatni ukrepi za večjo udeležbo na trgu dela, zlasti za mlade, nekvalificirane osebe in starejše delavce, ter za izboljšanje prožnosti trga dela.

(14)

Izziv brezposelnosti med mladimi (nad 30 %) in med nizko kvalificiranimi sta postala zlasti očitna v času krize. Vlada izvaja več ukrepov za spodbujanje zaposlovanja mladih, kot so na primer subvencije za prvo zaposlitev in znižani prispevki za socialno varnost. Stopnje aktiviranja pa kljub temu ostajajo prenizke in finančna sredstva za aktivne politike trga dela bi se lahko bolj uspešno uporabile z usmeritvijo javnih del na najbolj ranljive. Za zagotovitev boljšega prehoda iz izobraževanja na trg dela bi bilo treba narediti vajeništva in pripravništva bolj privlačne in uvesti sistem za napovedovanje povpraševanja po različnih kvalifikacijah. Ukrepi bi morali biti v skladu z ugotovitvami skupne akcijske skupine Litve in Komisije za brezposelnost mladih.

(15)

Približno eni tretjini litovskega prebivalstva grozita revščina in dolgoročna izključenost. To je četrta najvišja številka v Uniji. Litva je leta 2011 spremenila zakon o denarni socialni pomoči, da bi od januarja 2012 naprej reformirala sistem socialne podpore. Uvedla je pilotni model dodeljevanja socialne podpore, spremenila metodo za izračun zneska, uvedla določene spodbude za delo in povečala pokritost. Reforma socialne podpore je korak naprej k odpravljanju dejavnikov, ki odvračajo od dela. Treba je vzpostaviti sistem spremljanja, da se oceni njena učinkovitost in njen učinek na zmanjševanje revščine. Reforma bi morala biti povezana tudi z ukrepi za aktiviranje, ki krepijo udeležbo na trgu dela, zlasti za upravičence do dolgoročne socialne podpore.

(16)

Vlada od leta 2010 naprej izvaja ambiciozno reformo podjetij v državni lasti z namenom prestrukturiranja upravljanja podjetij, povečanje preglednosti in ločitev lastniške in regulativne funkcije ter povečanje konkurence in učinkovitosti. Reforma je ustrezna ter vključuje zakonodajne in organizacijske spremembe. Velik napredek je bil dosežen pri preglednosti in odgovornosti, saj se poročila zdaj objavljajo na četrtletni in letni osnovi. Določeni so bili jasni cilji podjetja. Vendar je vlada preložila nekatere dele reforme, zlasti ločitev trgovskih in netrgovskih dejavnosti podjetij v državni lasti, in jih namerava izvesti leta 2012.

(17)

Litva je dosegla nekaj napredka pri izboljšanju energetske učinkovitosti zgradb. Program za posodobitev večstanovanjskih zgradb je vlada sprejela decembra 2011, vendar je oslabljen z nasprotnimi subvencijami, ki so na voljo na drugih področjih politike in zmanjšujejo spodbude za prebivalce stanovanjskih zgradb, da bi izboljšali energetsko učinkovitost. Za izboljšanje energetske učinkovitosti zgradb so potrebna dodatna znatna in pospešena prizadevanja.

(18)

Obstajajo možnosti za prenos obdavčitve na rabo energije, saj so prihodki iz okoljskih davkov tretji najnižji v Uniji, medtem ko so prometni davki najnižji v Uniji. Implicitna davčna stopnja na porabo energije je bila v letu 2010 sedma najnižja v Uniji, medtem ko je bila obdavčitev energije, izražena v BDP, samo nekoliko pod povprečjem EU.

(19)

V energetski infrastrukturi države ni dovolj konkurence in povezav, kar je dejavnik, ki ovira rast. Nezadostne povezave ovirajo pojav konkurence na energetskih trgih. Koncentracija na trgu plina in električne energije je še vedno visoka (nad 90 %).

(20)

Litva je v okviru Pakta „euro plus“ sprejela več zavez. Te zaveze in izvajanje zavez, predstavljenih leta 2011, se nanašajo na spodbujanje konkurenčnosti in zaposlovanja, izboljšanje vzdržnosti javnih financ in krepitev finančne stabilnosti. Komisija je ocenila izvajanje zavez iz Pakta „euro plus“. Rezultate te ocene je upoštevala pri priporočilih v nadaljevanju.

(21)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo ekonomske politike Litve. Ocenila je konvergenčni program in nacionalni program reform. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Litvi, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila, pripravljena med evropskim semestrom, so izražena v priporočilih v točkah od (1) do (6) v nadaljevanju.

(22)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil konvergenčni program, njegovo mnenje (6) pa je izraženo zlasti v priporočilu v točki (1) v nadaljevanju –

1.

Zagotovi načrtovani napredek pri pravočasnem odpravljanju čezmernega primanjkljaja. V ta namen v polni meri izvrši proračun za leto 2012 ter doseže strukturno prilagoditev, kot je določeno v priporočilu Sveta v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Nato podrobno opredeli ukrepe, ki so potrebni za izvajanje proračunske strategije za leto 2013 in pozneje, kot je predvideno, pri čemer zagotovi ustrezno strukturno prilagoditev za zadosten napredek pri doseganju srednjeročnega proračunskega cilja, vključno z doseganjem referenčne vrednosti za odhodke, ter hkrati čim bolj omeji zniževanje odhodkov, ki pospešujejo rast. V zvezi s tem pregleda in preuči povečanje davkov, ki so najmanj škodljivi za rast, kot so obdavčitev stanovanj in okoljski davek, vključno z uvedbo obdavčitve avtomobilov, hkrati pa izboljša upoštevanje davčnih predpisov. Okrepi fiskalni okvir, zlasti z uvedbo izvršljivih in zavezujočih zgornjih mej odhodkov v srednjeročnem proračunskem okviru.

2.

Sprejme zakonodajo o obsežni reformi pokojninskega sistema. Uskladi zakonsko predpisano upokojitveno starost s pričakovano življenjsko dobo, vzpostavi jasna pravila za indeksacijo pokojnin in izboljša sheme dodatnega varčevanja. Pokojninsko reformo podpre z ukrepi za aktivno staranje.

3.

Reši problem visoke brezposelnosti, zlasti med mladimi, nizkokvalificiranimi delavci in dolgoročno brezposelnimi, in sicer tako da sredstva nameni za aktivne politike na trgu dela in hkrati izboljša njihovo učinkovitost. Izboljša uspešnost shem vajeništev. Spremeni delovno zakonodajo v zvezi s fleksibilnimi pogodbami, določbami glede odpuščanja in fleksibilnimi ureditvami delovnega časa.

4.

Poveča spodbude za delo in okrepi povezave med reformo socialne pomoči in ukrepi za aktiviranje, zlasti za najbolj ranljive, da se zmanjšata revščina in socialna izključenost.

5.

Izvede vse vidike svežnja reform za podjetja v državni lasti in zlasti zagotovi ločitev lastniških in regulativnih funkcij ter trgovskih od netrgovskih dejavnosti. Namesti ustrezna orodja za spremljanje, s katerimi se bo ocenila uspešnost reform in se bo zagotovilo, da jih bodo vsa podjetja v državni lasti upoštevala.

6.

Pospeši ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti zgradb, vključno z odpravo odvračilnih dejavnikov in hitrim izvajanjem holdinškega sklada. Spodbuja konkurenco v energetskih omrežjih, tako da izboljša povezanost z državami članicami na področju električne energije in plina.

24.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/58

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo pri nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 12. julija 2011 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim programom reform Luksemburga za leto 2011 ter dal mnenje o posodobljenem programu Luksemburga za stabilnost za obdobje 2011–2014.

(4)

Komisija je 23. novembra 2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020. 14. februarja 2012 je Komisija na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (4) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Luksemburga ni opredelila kot ene od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(5)

Svet je 1. decembra 2011 sprejel sklepe, v katerih je pozval Odbor za socialno zaščito, naj v sodelovanju z Odborom za zaposlovanje in drugimi odbori predstavi svoja stališča o priporočenih ukrepih v okviru političnega cikla strategije Evropa 2020. Ta stališča so del mnenja Odbora za zaposlovanje.

(6)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 15. februarja 2012 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2012 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2012.

(7)

Evropski svet je 2. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni vzpostavitvi običajnih pogojev dodeljevanja posojil gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave.

(8)

Evropski svet je 2. marca 2012 tudi pozval države članice, ki sodelujejo v Paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost oziroma konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(9)

Luksemburg je 27. aprila 2012 predložil program za stabilnosti za obdobje 2012–2015 in nacionalni program reform za leto 2012. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave.

(10)

Na podlagi ocene programa za stabilnost v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije v programu, na splošno verjeten. Zlasti scenarij programa za stabilnost za leti 2012 in 2013 je zelo blizu napovedi služb Komisije iz pomladi 2012. Srednjeročne projekcije glede primanjkljaja temeljijo na nekoliko optimističnem scenariju rasti, višje od potencialne rasti, ki pa je vseeno znatno nižja od povprečne stopnje rasti v preteklosti. Cilj proračunske strategije iz programa za stabilnost je zmanjšati primanjkljaj z 1,5 % leta 2012 na 0,9 % leta 2014 s paketom ukrepov za konsolidacijo v vrednosti približno 1,2 % BDP in zagotoviti širši manevrski prostor v primeru negativnih pretresov. Program za stabilnost potrjuje prejšnji srednjeročni cilj, to je strukturni presežek v višini 0,5 %. Vendar pa ta srednjeročni proračunski cilj ni primeren glede na določbe Pakta za stabilnost in rast, ker se zdi, da glede na trenutne politike in projekcije ne upošteva v zadostni meri posrednih obveznosti v zvezi s staranjem prebivalstva, čeprav je dolg nižji od referenčne vrednosti iz Pogodbe. Poleg tega bi se glede na napoved služb Komisije iz pomladi 2012 in (ponovno izračunani) strukturni proračunski saldo Luksemburg od leta 2012 naprej pomembno oddaljil od svojega srednjeročnega cilja. Stopnja rasti javnofinančnih odhodkov brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov naj bi pomembno presegla referenčno vrednost za odhodke, določeno v Paktu za stabilnost in rast. Bruto javnofinančni dolg znaša 20 % BDP, kar je pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe.

(11)

Vlada je 20. januarja 2012 sprejela osnutek zakona o reformi pokojninskega sistema v zasebnem in javnem sektorju. Reforma bi vgradila nekatere korektivne mehanizme v primeru negativnega razvoja finančnih razmer v okviru sheme in vsebuje prilagoditve zelo radodarne metodologije izračunavanja prejemkov. Vendar pa bo novi način izračunavanja prejemkov uveden postopoma v zelo dolgem 40-letnem obdobju. Poleg tega bodo možnosti za zgodnje upokojevanje večinoma ostale nespremenjene in ni bil predlagan noben ukrep za vezanost zakonsko določene upokojitvene starosti na pričakovano življenjsko dobo. Luksemburg na splošno ukrepa v pravi smeri, vendar se predlagana reforma ne zdi zadostno jamstvo za dolgoročno vzdržnost javnih financ.

(12)

Parlament je januarja 2012 z zakonom omejil samodejno indeksacijo plač v obdobju 2012–2014, da bi s tem okrepil konkurenčnost luksemburškega gospodarstva. Vendar pa razen morebitne spremembe referenčnega indeksa vlada ni objavila nobenih nadaljnjih načrtov za trajno spremembo sistema določanja plač. Trenutno je produktivnost v Luksemburgu zelo visoka, vendar se manevrski prostor v smislu rasti produktivnosti krči. Da bi dolgoročno ohranili konkurenčnost luksemburškega gospodarstva, bo potrebna trajna sprememba sistema določanja plač v posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami.

(13)

Luksemburg je sprejel nekaj ustreznih in verodostojnih ukrepov za odpravo razmeroma visoke stopnje brezposelnosti mladih. Vendar pa je za olajšanje vključevanja mladih na trg dela potrebna celovita strategija, ki bi med drugim okrepila sodelovanje med občinami in izboljšala učinkovitost zavoda za zaposlovanje. Mladim iskalcem dela, zlasti tistim z nižjo stopnjo izobrazbe, bi koristila tudi večja vlaganja v usposabljanje in izobraževanje.

(14)

Pričakuje se, da bo Luksemburg stežka izpolnil svoj cilj glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020. Po zadnjih projekcijah za leto 2020, ki temeljijo na obstoječih ukrepih, se bodo emisije v Luksemburgu v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami, v obdobju 2005–2020 povečale za 6 %, cilj pa je emisije zmanjšati za 20 %. Največji vir emisij je sektor cestnega prometa, v katerem pa je tudi velik potencial za njihovo zmanjšane. Cena goriva ostaja med najnižjimi v EU, kar spodbuja „bencinski turizem“ in krepi negativne zunanje učinke v zvezi z onesnaževanjem in prometnimi zastoji. Za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov so potrebne dodatne politike, sicer bo treba uporabiti drage prožne mehanizme.

(15)

Luksemburg je v okviru Pakta „euro plus“ sprejel številne zaveze. Te zaveze in izvajanje zavez, predstavljenih leta 2011, se nanašajo na izboljšanje konkurenčnosti, večanje zaposlenosti in krepitev finančne stabilnosti. Komisija je ocenila izvajanje zavez iz Pakta „euro plus“. Rezultate te ocene je upoštevala v priporočilih.

(16)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo luksemburške ekonomske politike. Ocenila je program za stabilnost in nacionalni program reform. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Luksemburgu, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih iz točk 1 do 5 v nadaljevanju.

(17)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost, njegovo mnenje (5) pa je izraženo zlasti v priporočilu iz točke 1 v nadaljevanju –

1.

Ohrani trden fiskalni položaj z odpravo kakršnih koli odstopanj od srednjeročnega proračunskega cilja, ki zagotavlja dolgoročno vzdržnost javnih financ, zlasti z upoštevanjem posrednih obveznosti v zvezi s staranjem prebivalstva. V ta namen ob podpori dovolj podrobno opredeljenih ukrepov okrepi in dosledno izvaja proračunsko strategijo, ki naj za leto 2013 in pozneje vključuje doseganje referenčne vrednosti za odhodke.

2.

Okrepi predlagane pokojninske reforme s sprejetjem dodatnih ukrepov za povečanje stopnje vključenosti starejših delavcev, zlasti na podlagi preprečevanja zgodnjega upokojevanja, in s sprejetjem dodatnih ukrepov za zvišanje dejanske upokojitvene starosti, tudi prek vezave zakonsko določene upokojitvene starosti na pričakovano življenjsko dobo, da se zagotovi dolgoročna vzdržnost pokojninskega sistema.

3.

Sprejme dodatne ukrepe za reformo sistema kolektivnih pogajanj o plačah in indeksacije plač v posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami, da se dolgoročno ohrani konkurenčnost luksemburškega gospodarstva; prva ukrepa bosta ohranitev sedanjega enoletnega indeksacijskega intervala tudi po letu 2014 ter zmanjšanje vpliva energije in drugih nestanovitnih postavk na referenčni indeks.

4.

Nadaljuje prizadevanja za zmanjševanje brezposelnosti mladih z močnejšo vključenostjo zainteresiranih skupin ter s krepitvijo ukrepov usposabljanja in izobraževanja, zlasti za ljudi z nižjo stopnjo izobrazbe, s ciljem boljšega prilagajanja znanja in veščin mladih potrebam trga dela.

5.

Zagotovi izpolnitev ciljev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami, zlasti z zvišanjem obdavčitve energentov.

24.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/61

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo v zvezi s širšimi smernicami ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo pri nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 12. julija 2011 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim programom reform Malte za leto 2011 ter dal mnenje o posodobljenem programu Malte za stabilnost za obdobje 2011–2014.

(4)

Komisija je 23. novembra 2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020. Poleg tega je Komisija 14. februarja 2012 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (4) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Malte ni opredelila kot ene od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(5)

Svet je 1. decembra 2011 sprejel sklepe, v katerih je pozval Odbor za socialno zaščito, naj v sodelovanju z Odborom za zaposlovanje in drugimi odbori predstavi svoja stališča o priporočenih ukrepih v okviru političnega cikla strategije Evropa 2020. Ta stališča so del mnenja Odbora za zaposlovanje.

(6)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 15. februarja 2012 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2012 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2012.

(7)

Evropski svet je 2. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni vzpostavitvi običajnih pogojev dodeljevanja posojil gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave.

(8)

Evropski svet je 2. marca 2012 tudi pozval države članice, ki sodelujejo v Paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost oziroma konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(9)

Malta je 30. aprila 2012 predložila program za stabilnosti, ki zajema obdobje 2012–2015 in 23. aprila 2012 nacionalni program reform za leto 2012. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave.

(10)

Na podlagi ocene programa za stabilnost v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije, optimističen, zlasti v zadnjih letih obdobja programa, če se primerja s potencialno rastjo, kot jo ocenjuje Komisija. Cilj proračunske strategije iz programa za stabilnost je postopoma zmanjšati primanjkljaj, in sicer na 0,3 % BDP leta 2015, po načrtovanem zmanjšanju čezmernega primanjkljaja leta 2011. Program za stabilnost potrjuje prejšnji srednjeročni proračunski cilj strukturno uravnoteženega položaja, ki ga je treba doseči po koncu programskega obdobja. Srednjeročni proračunski cilj ustrezno odraža zahteve Pakta za stabilnost in rast. Obstajajo dejavniki tveganja, da bodo proračunski rezultati slabši od ciljnih, in sicer zaradi (i) nižjih prihodkov glede na to, da je makroekonomski scenarij osnovan nekoliko optimistično, (ii) morebitnih prekoračitev v trenutnih primarnih odhodkih in (iii) prestrukturiranja nacionalnega letalskega prevoznika (Air Malta), ki trenutno poteka, in finančnega položaja dobavitelja energije (Enemalta). Na podlagi (ponovno izračunanega) strukturnega proračunskega salda (5) se načrtuje, da bo letni napredek na poti do izpolnitve srednjeročnega proračunskega cilja v skladu z mejno vrednostjo 0,5 % BDP iz Pakta za stabilnost in rast.

Ob upoštevanju enkratnih ukrepov, ki jih je določila Komisija in so vključeni v proračunske cilje, je povprečni napredek k izpolnitvi srednjeročnega proračunskega cilja nekoliko večji (¾ % BDP), vendar zelo neenakomerno porazdeljen, saj v letu 2012 ne predvideva napredka, v letu 2013 pa sledijo prizadevanja v višini 1¼ %. V skladu z informacijami iz programa za stabilnost naj bi bila stopnja rasti javnofinančnih odhodkov ob upoštevanju diskrecijskih ukrepov glede prihodkov skladna z referenčno vrednostjo za odhodke iz Pakta za stabilnost in rast skozi celotno obdobje trajanja programa. Vendar pa dejavniki tveganja, ki bi lahko ogrozili proračunske cilje, pomenijo, da bi bila povprečna prilagoditev v smeri srednjeročnega cilja lahko počasnejša, kot bi bilo ustrezno. V programu za stabilnost je načrtovano, da se bo delež celotnega javnega dolga po najvišji vrednosti, doseženi leta 2011, in sicer 72 % BDP, začel zmanjševati in leta 2015 znašal 65,3 % BDP (kar je še vedno nad referenčno vrednostjo 60 % BDP iz Pogodbe).

Glede na načrte iz programa za stabilnost Malta dovolj hitro napreduje proti izpolnitvi mejne vrednosti znižanja dolga iz Pakta za stabilnost in rast do konca prehodnega obdobja (2015), vendar je ta ocena lahko tvegana, saj se delež javnega dolga lahko izkaže za višjega od pričakovanega zaradi možnosti večjih primanjkljajev ter prilagoditev stanj in tokov. Srednjeročni proračunski okvir Malte je še naprej nezavezujoč, kar pomeni razmeroma kratek okvir fiskalnega načrtovanja. Program za stabilnost napoveduje, da vlada razmišlja o reformah vsakoletnega proračunskega postopka, vključno s časovnicami, ter o uvedbi fiskalnega pravila v svojo ustavo, ki bo vključevalo spremljevalne in popravne mehanizme, v skladu z nedavnimi spremembami v upravljalnem okviru euroobmočja.

(11)

Kar zadeva dolgoročno vzdržnost javnih financ, naj bi na Malti glede na projekcije dolgoročno povečanje odhodkov zaradi staranja prebivalstva občutno preseglo povprečje EU. Zelo nizka stopnja aktivnosti starejših delavcev, vključno s starejšimi ženskami, razmeroma nizka upokojitvena starost in uporaba shem predčasne upokojitve povečujejo zahtevnost tega izziva. Neodvisna delovna skupina za pokojnine je decembra 2010 predložila predloge za nadaljnjo pokojninsko reformo, ki vsebuje povezavo med upokojitveno starostjo in pričakovano življenjsko dobo ter uvaja dodatne stebre pokojninskega sistema. To je bilo predmet posvetovanja z interesnimi skupinami, vendar mora vlada šele objaviti svoje stališče. Poleg tega nacionalni program reform ne predlaga celovite strategije za aktivno staranje. Malta je uvedla ukrepe za boj proti delu na črno, vendar obstaja nevarnost, da bodo ti ukrepi ustvarili nepotreben pritisk na vzdržnost javnih financ.

(12)

Prestrukturiranje malteškega gospodarstva je ustvarilo neskladje med povpraševanjem in ponudbo znanj, ki ga je še povečal nizek delež oseb z dokončano univerzitetno izobrazbo in visok delež mladih, ki zgodaj opustijo šolanje. Prizadevanja za izboljšanje povezav med izobraževalnim sistemom in potrebami na trgu dela je treba ohraniti, da se tako zagotovijo trajni rezultati. Od Malte se pričakuje, da bo do konca leta 2012 predstavila strategijo za odpravo zgodnjega opuščanja šolanja med mladimi. Poleg tega nima nobenega celovitega sistema za zbiranje in analiziranje informacij o tem pojavu.

(13)

Na Malti je še vedno prisotna nizka stopnja udeležbe žensk in starejših delavcev na trgu dela. Malta zdaj sprejema ukrepe za vrnitev žensk med delovno silo pri čemer priznava problematiko starejših žensk. Vendar so razlike v zaposlenosti med spoloma izrazito negativne za ženske, predvsem zaradi nezadostne ponudbe cenovno dostopnih ustanov za varstvo otrok in podaljšano bivanje po pouku, čemur se pridružuje še dejstvo, da je Malta skromna pri sprejemanju družini prijaznih ukrepov, kot sta prilagodljiv delovni čas in delo na daljavo.

(14)

Malta ostaja ena redkih držav članic s splošnim sistemom indeksacije plač. Medtem ko ima ta mehanizem značilnosti, ki lahko blažijo njegov učinek, vključuje tudi tveganje plačno-inflacijske spirale, zlasti ker cene uvoza niso izključene iz indeksa in lahko ovirajo konkurenčnost, zlasti v delovno intenzivnih sektorjih. Organi so opravili pregled, vendar njegovi rezultati še niso znani, poleg tega se tudi razprava o konkretnih predlogih za reformo še ni začela.

(15)

Energetska oskrba Malte ostaja skoraj v celoti odvisna od uvožene nafte, medtem ko je delež obnovljivih virov energije še naprej zanemarljiv. Visoke cene električne energije lahko ohromijo konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v državi. Odpravljanje pomanjkljivosti pri energetski učinkovitosti lahko ustvari dvojno korist, in sicer izboljšanje konkurenčnosti ter doseganje energetskih in podnebnih ciljev. Sprejete so bile številne pobude na teh področjih, kot so spodbujanje pridobivanja fotovoltaične energije in razvoj polj vetrnih elektrarn, vzpostavitev električne povezave s Sicilijo in spodbujanje uporabe avtomobilov z nizko porabo goriva. Vendar je še prezgodaj, da bi lahko ocenili dejanski učinek teh pobud, zato je treba njihovo izvajanje natančno spremljati.

(16)

Bančni sistem na Malti je zelo velik glede na velikost gospodarstva, njegova bilančna vsota pa znaša okrog 800 % BDP. Že sama velikost sektorja pomeni, da bi motnje finančne stabilnosti lahko imele nesorazmeren učinek na domače gospodarstvo. Globalni padec gospodarske rasti je sprožil povečanje števila problematičnih posojil, vendar brez istočasnega povečanja rezerv. Zlasti je vzrok ranljivosti velika izpostavljenost nepremičninskemu trgu, ki predstavlja več kot polovico vseh posojil domačemu prebivalstvu, predvsem ker ni mogoče izključiti nadaljnjega popravka navzdol pri cenah nepremičnin, medtem ko je razpoložljivih stanovanj trenutno preveč.

(17)

Malta je v okviru Pakta „euro plus“ sprejela številne zaveze. Te zaveze in izvajanje zavez, predstavljenih leta 2011, se nanašajo na izboljšanje konkurenčnosti, spodbujanje zaposlovanja in spodbujanje vzdržnosti javnih financ. Komisija je ocenila izvajanje zavez iz Pakta „euro plus“. Rezultate te ocene je upoštevala v priporočilih.

(18)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo malteške ekonomske politike. Ocenila je program za stabilnost za leto 2012 in nacionalni program reform za leto 2012. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Malti, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila, pripravljena med evropskim semestrom, so izražena v priporočilih v točkah od 1 do 6 v nadaljevanju.

(19)

Svet je ob upoštevanju te ocene proučil program za stabilnost, njegovo mnenje (6) pa je izraženo zlasti v priporočilu v točki 1v nadaljevanju –

1.

Okrepi proračunsko strategijo v letu 2012 z dodatnimi trajnimi ukrepi, da se zagotovi ustrezen napredek proti srednjeročnemu proračunskemu cilju in primanjkljaj zadrži pod 3 % BDP brez enkratnih ukrepov. Nato nadaljuje fiskalno konsolidacijo z ustrezno hitrostjo, tako da primerno napreduje proti izpolnitvi srednjeročnega proračunskega cilja, vključno z izpolnitvijo merila za odhodke, in proti izpolnitvi merila za zmanjšanje dolga z opredelitvijo konkretnih ukrepov, ki bodo podkrepili cilje v zvezi s primanjkljajem od leta 2013 dalje, pri tem pa mora biti v primeru odstopanj pripravljena na sprejetje dodatnih ukrepov. Najpozneje do konca leta 2012 naj izvede zavezujoč večletni fiskalni okvir, temelječ na predpisih. Izboljša naj izpolnjevanje davčnih obveznosti in se bori proti davčnim utajam ter zmanjša spodbude za zadolženost na področju obdavčitve dohodkov pravnih oseb.

2.

Takoj sprejme ukrepe za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema, vključno z zvišanjem dejanske upokojitvene starosti, tudi na podlagi znatno pospešenega postopnega zviševanja zakonsko določene upokojitvene starosti v primerjavi s trenutno zakonodajo ter na podlagi jasnega povezovanja zakonsko predpisane upokojitvene starosti in pričakovane življenjske dobe; sprejme ukrepe za spodbujanje zasebnega pokojninskega varčevanja. Sprejme ukrepe za večjo udeležbo starejših delavcev med delovno silo in odvračanje od uporabe shem predčasnega upokojevanja.

3.

Sprejme ukrepe za zmanjšanje visoke stopnje zgodnjega opuščanja šolanja. Na področju izobraževalnega sistema si prizadeva za politiko, s katero bo zagotovila znanja, ki so potrebna na trgu dela. Izboljša ponudbo in poveča cenovno dostopnost ustanov za varstvo otrok in izvenšolske dejavnosti, katerih namen je zmanjšati zaposlitvene razlike med spoloma.

4.

Sprejme nadaljnje ukrepe, ki so potrebni, da se ob posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami izvede reforma sistema kolektivnih pogajanj in indeksacij plač, da se bolje upošteva razvoj dogodkov na področju delovne produktivnosti in zmanjša vpliv uvoznih cen na indeks.

5.

Da bi zmanjšala odvisnost od uvožene nafte, okrepi prizadevanja za spodbujanje energetske učinkovitosti in poveča delež energije, pridobljene iz obnovljivih virov, s pozornim spremljanjem obstoječih spodbujevalnih mehanizmov in dajanjem prednosti nadaljnjemu razvoju infrastrukture, vključno z dokončanjem električne povezave s Sicilijo.

6.

Da bi okrepila bančni sektor, sprejme ukrepe za ublažitev morebitnih tveganj, ki izvirajo iz velike izpostavljenosti nepremičninskemu trgu. Sprejme ukrepe za nadaljnje večanje rezerv za izgube zaradi oslabitve posojil.

24.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/65

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo pri nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 12. julija 2011 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim programom reform Poljske za leto 2011 in dal mnenje o posodobljenem konvergenčnem programu Poljske za obdobje 2011–2014.

(4)

Komisija je 23. novembra 2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020. Komisija je 14. februarja 2012 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (4) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Poljske ni opredelila kot države članice, za katero bi bilo treba opraviti poglobljen pregled.

(5)

Svet je 1. decembra 2011 sprejel sklepe, v katerih je pozval Odbor za socialno zaščito, naj v sodelovanju z Odborom za zaposlovanje in drugimi odbori predstavi svoja stališča o priporočenih ukrepih v okviru političnega cikla strategije Evropa 2020. Ta stališča so del mnenja Odbora za zaposlovanje.

(6)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 15. februarja 2012 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2012 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2012.

(7)

Evropski svet je 2. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni vzpostavitvi običajnih pogojev dodeljevanja posojil gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave.

(8)

Evropski svet je 2. marca 2012 tudi pozval države članice, ki sodelujejo v Paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost oziroma konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(9)

Poljska je 25. aprila 2012 predložila konvergenčni program, ki zajema obdobje 2012–2015, 27. aprila 2012 pa nacionalni program reform za leto 2012. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave.

(10)

Na podlagi ocene konvergenčnega programa v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije v programu, verjeten in skladen z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2012. Namen proračunske strategije, opisane v konvergenčnem programu, je odpraviti čezmerni primanjkljaj do leta 2012 in do leta 2015 doseči srednjeročni proračunski cilj. Konvergenčni program tako potrjuje srednjeročni proračunski cilj glede primanjkljaja v višini 1 % BDP, ki ustrezno odraža zahteve Pakta za stabilnost in rast. Načrtovano zmanjšanje primanjkljaja je skladno z rokom, ki ga je določil Svet, načrtovana fiskalna prilagoditev pa ustreza priporočilu Sveta v okviru postopka o čezmernem primanjkljaju. Na podlagi (ponovno izračunanega) strukturnega primanjkljaja (5) je načrtovano letno napredovanje pri doseganju srednjeročnega cilja višje od 0,5 % BDP (v strukturnem smislu). Ob upoštevanju diskrecijskih ukrepov glede prihodkov stopnja rasti javnofinančnih odhodkov v skladu z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2012 ustreza referenčni vrednosti za odhodke iz Pakta za stabilnost in rast za celotno programsko obdobje, jo pa za malenkost presega v letu 2013. Za ustrezno približevanje srednjeročnemu cilju bodo morda potrebna dodatna prizadevanja, saj temelji predvsem na precejšnjem zmanjševanju odhodkov za javne naložbe in ni ustrezno podprto s podrobnimi ukrepi v zadnjih letih konvergenčnega programa. Bruto javni dolg naj bi na Poljskem ostal pod 60 % BDP v celotnem programskem obdobju. Nacionalni organi napovedujejo, da se bo postopoma zmanjšal s 56,3 % BDP leta 2011 na 49,7 % BDP leta 2015, Komisija pa ob upoštevanju morebitnih tveganj za načrte za konsolidacijo meni, da bo znižanje počasnejše.

(11)

Vlada še ni sprejela ukrepov za izvedbo stalnega izdatkovnega fiskalnega pravila do leta 2013. Izvajanje stalnega pravila je še vedno v pripravi in do sedaj niso bile posredovane nobene informacije v tej povezavi. Prav tako ni napredka pri prilagajanju klasifikacije nacionalnih računov evropskemu sistemu računov (standardi ESA95) in izboljševanju usklajevanja v proračunskem postopku med različnimi vladnimi ravnmi.

(12)

Brezposelnost mladih presega povprečje EU in je predvsem posledica neskladij med znanjem in spretnostmi ter majhno razpoložljivostjo vajeništva in učenja ob delu. Načrtujejo se ukrepi za olajšanja vstopa mladih na trg dela. Zdi se, da so glavni razlog za razdrobljenost trga dela in revščino zaposlenih, ki je med največjimi v Uniji, zlorabe samozaposlovanja in civilnopravnih pogodb, ki jih ne ureja delovno pravo. Poleg tega je treba pregledati obseg in ustreznost nadomestil za zaposlene z nizkimi dohodki.

(13)

Poljska je začela v drugi polovici leta 2011 izvajati ambiciozno reformo visokega šolstva. Njen namen je okrepiti povezave med univerzo in podjetji ter odpraviti neskladja med znanjem in spretnostmi diplomantov ter potrebami trga dela. Študij naj bi postal prožnejši in bolj prilagodljiv na spremembe potreb trga dela. Spodbuja tudi samozaposlovanje. Kljub temu je treba izboljšati primernost in kakovost izobraževanja s posebnim poudarkom na zasebnih visokošolskih ustanovah.

(14)

Povečati je treba udeleženost žensk na trgu dela z izboljšanjem sistema otroškega varstva. Delež otrok v predšolskem izobraževanju na Poljskem je najnižji v Evropi. Vzrok za to so pomanjkanje mest, ustrezne infrastrukture in usposobljenega osebja. Napoved vlade, da bo predšolskim ustanovam (za otroke od 3 do 5 let) namenila dodatna sredstva, ni upoštevana v zakonu o proračunu iz leta 2012, ki zmanjšuje subvencije za šolstvo. Zaradi tega nekatere občine zapirajo šole in vrtce.

(15)

Za odpravljanje majhne udeleženosti starejših delavcev na trgu dela je Poljska sprejela splošno pokojninsko reformo. Zakonsko predpisana upokojitvena doba se bo od leta 2013 postopoma zviševala, tako da bo dosegla 67 let, in sicer za moške leta 2020 (trenutno 65 let), za ženske pa leta 2040 (trenutno 60 let). Poljska si še naprej prizadeva za omejevanje ugodnih upokojitvenih pogojev za uniformirane službe. Leta 2011 je Poljska uvedla nekatere spremembe v delovanju sklada socialnega zavarovanja za kmete (KRUS). Vendar pa je reforma začasna in s stališča trga dela nezadostna. Za rudarje se še vedno uporablja posebna pokojninska ureditev.

(16)

Namen nedavnih reform za izboljšanje raziskovalnega okolja je usmerjanje financiranja v ustanove, ki so najbolj uspešne. Nacionalni raziskovalni program, sprejet avgusta 2011, je pomemben korak k temu. Vendar pa še ni jasno, kako so prednostne naloge programa povezane s politiko inovacij in industrijsko politiko ter kako ti politiki prispevata k njihovi uresničitvi.

(17)

Obstoječe omejitve pri zagotavljanju strokovnih storitev so velika ovira nadaljnji rasti, zlasti v gradbeništvu, prometu in zdravstvu. Vlada je napovedala, da namerava za polovico zmanjšati regulacijo strokovnih storitev, in sicer kar zadeva zahteve o izobrazbi in pridobivanje licenc. Kljub prizadevanjem je upravno breme za podjetja še vedno visoko, javna uprava pa ni dovolj učinkovita. Glavni razlogi za zaskrbljenost so visoki stroški skladnosti, zapletena in nestabilna davčna zakonodaja, pomanjkljivo izvrševanje pogodb, dolgotrajni in težavni postopki za pridobivanje licenc in dovoljenj, evidentiranje nepremičnin in prostorska zakonodaja. Sodni postopki in drugi pravni ukrepi so dolgotrajni, veliko je nerešenih zadev.

(18)

Nezadostno izvajanje zakonodaje EU ovira rast in konkurenco v energetskem sektorju, zlasti kar zadeva drugi in tretji sveženj pravil na področju energetike, Direktivo 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (6) (Direktiva o energiji iz obnovljivih virov) ter postopke za ugotavljanje kršitev, ki so v teku. Čeprav se omrežje avtocest in hitrih cest s pomočjo financiranja EU hitro razvija, je potreba po naložbah v železniško omrežje še toliko večja zaradi zelo slabega stanja infrastrukture. Poljska sredstev Kohezijskega sklada, ki so na voljo za to, ne izkorišča v polni meri. Še vedno obstajajo ovire za učinkovito izvajanje železniškega trga.

(19)

Poljska je sprejela številne zaveze v okviru Pakta „euro plus“. Te zaveze in izvajanje zavez, predstavljenih leta 2011, se nanašajo na spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje konkurenčnosti, izboljšanje vzdržnosti javnih financ in krepitev finančne stabilnosti. Komisija je ocenila izvajanje zavez iz Pakta „euro plus“. Rezultate te ocene je upoštevala pri priporočilih.

(20)

Komisija je v okviru evropskega semestra izvedla obsežno analizo poljske ekonomske politike. Ocenila je konvergenčni program in nacionalni program reform. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih v točkah 1 do 6 v nadaljevanju.

(21)

Svet je ob upoštevanju te ocene proučil konvergenčni program za leto 2012, njegovo mnenje (7) pa je izraženo zlasti v priporočilu v točki 1 v nadaljevanju –

1.

Zagotovi načrtovani napredek pri odpravljanju čezmernega primanjkljaja. V ta namen naj v polni meri izvršuje proračun za leto 2012 ter doseže ustrezno strukturno prilagoditev, določeno v priporočilih Sveta v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Nato naj podrobno opredeli ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev izvajanja proračunske strategije za leto 2013 in pozneje, kot je predvideno, pri čemer naj zagotavlja ustrezno strukturno prilagoditev, da se zagotovi zadosten napredek pri doseganju srednjeročnega cilja, vključno z doseganjem referenčne vrednosti za odhodke. V prihodnje naj čim bolj omeji zniževanje odhodkov, ki pospešujejo rast, in izboljša upoštevanje davčnih predpisov.

2.

Pospeši naj reformo fiskalnega okvira s sprejetjem zakonodaje za uvedbo stalnega izdatkovnega fiskalnega pravila do leta 2013. To pravilo bi moralo biti skladno z evropskim sistemom računov. Sprejme naj ukrepe za okrepitev mehanizmov usklajevanja med različnimi vladnimi ravnmi v srednjeročnem obdobju in letnih proračunskih postopkov.

3.

Za zmanjšanje brezposelnosti mladih naj poveča razpoložljivost vajeništva in učenja ob delu, izboljša kakovost poklicnega usposabljanja ter sprejme predlagano strategijo vseživljenjskega učenja. Bolje naj uskladi rezultate izobraževanja in potrebe trga dela ter izboljša kakovost poučevanja. Za odpravljanje razdrobljenosti trga dela in revščine zaposlenih naj omeji čezmerno uporabo civilnopravnih pogodb ter razširi poskusno dobo na pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

4.

Okrepi naj prizadevanja za povečanje udeleženosti žensk na trgu dela ter poveča število vpisnih mest tako v zgodnjem otroškem varstvu kot v predšolskem izobraževanju z zagotovitvijo stabilnega financiranja in naložb v javno infrastrukturo, usposobljenega osebja in dostopnih cen. Odpravi naj uveljavljeno prakso zgodnjega upokojevanja, da se poveča upokojitvena starost. Postopoma naj ukine posebno pokojninsko ureditev za rudarje in te vključi v splošno ureditev. Sprejme naj ambicioznejše trajne ukrepe za reformo sklada socialnega zavarovanja za kmete (KRUS), da se bodo bolje upoštevali prihodki posameznikov.

5.

Okrepi naj prizadevanja za povečanje spodbud za naložbe v zmogljivosti za proizvodnjo energije in energetsko učinkovitost, pospešitev razvoja čezmejnih povezav električnih omrežij in povečanje konkurence v sektorju plina s postopnim odpravljanjem reguliranih cen in vzpostavitvijo platforme za trgovanje s plinom. Izboljša naj dostop do financiranja raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti prek jamstev in premostitvenega financiranja.

6.

Okrepi naj prizadevanja za povečanje spodbud za naložbe v zmogljivosti za proizvodnjo energije in energetsko učinkovitost v celotni energetski verigi, pospešitev razvoja električnega omrežja, vključno s čezmejnimi povezavami, in odpravo ovir v čezmejni izmenjavi električne energije ter povečanje konkurence v sektorju plina s postopnim odpravljanjem reguliranih cen in vzpostavitvijo platforme za trgovanje s plinom. Poveča naj vlogo in sredstva regulatorja železniškega trga ter zagotovi učinkovito in hitro izvajanje projektov za naložbe v železnico. Zmanjša naj omejitve za poklicne storitve ter poenostavi izvrševanje pogodb in zahteve za gradbena dovoljenja.

24.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/69

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Evropske komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, da integrirane smernice upoštevajo pri svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 12. julija 2011 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim programom reform Portugalske za leto 2011.

(4)

Komisija je 23. novembra 2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(5)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 15. februarja 2012 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2012 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2012.

(6)

Evropski svet je 2. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni vzpostavitvi običajnih pogojev dodeljevanja posojil gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, reševanju problema brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave.

(7)

Evropski svet je 2. marca 2012 tudi pozval države članice, ki sodelujejo v Paktu „euro plus“, da pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost oziroma konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(8)

Portugalska je 2. maja 2012 predložila program za stabilnost za obdobje 2012–2016, 7. maja 2012 pa svoj nacionalni program reform.

(9)

Svet je 17. maja 2011 sprejel Izvedbeni sklep 2011/344/EU (4), s katerim je v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (5) Portugalski zagotovil srednjeročno finančno pomoč za triletno obdobje od leta 2011 do leta 2014. Priloženi memorandum o soglasju, ki je bil tudi podpisan 17. maja 2011, in njegove poznejše dopolnitve določajo pogoje ekonomske politike, na podlagi katerih se finančna pomoč izplača.

(10)

Portugalska je na več področjih dobro napredovala, vendar ostajajo nerešeni znatni izzivi. Uresničevanje fiskalnih ciljev ostaja bistveno, če želi vlada v obdobju programa gospodarskega prilagajanja ponovno pridobiti popoln dostop na trg. Za omejitev tveganj za fiskalne cilje v letu 2012 je bistveno hitro in odločno izvajanje strukturno-fiskalnih ukrepov programa gospodarskega prilagajanja. Istočasno mora vlada nadaljevati reforme, ki obravnavajo izzive Portugalske na področju konkurenčnosti. V proračunu za leto 2012 se ne sledi zgodnejšim načrtom za fiskalno devalvacijo. Zaradi tega je še toliko pomembneje hitro sprejeti dodatne strukturne reforme na trgu dela in proizvodnem trgu, da se zmanjšajo stroški dela na enoto, poveča prožnost in znižajo vstopne ovire. Vlada bo morala biti vztrajna in odločna, da bo premagala močne interese, ki ovirajo reforme.

(11)

S tretjim pregledom programa gospodarskega prilagajanja je bilo ugotovljeno, da je izpolnjevanje pogojevanja iz memoranduma o soglasju z dne 17. maja 2011 na Portugalskem na dobri poti. Zlasti je bil presežen ciljni fiskalni primanjkljaj za leto 2011 (5,9 % BDP) zaradi prenosa pokojninskih skladov bank na državo v višini 3,5 % BDP. Kljub tej enkratni operaciji je bila strukturna konsolidacija v letu 2011 obsežna in je znašala 3,5 % BDP. Banke so na dobri poti, da do konca leta 2012 izpolnijo kapitalske zahteve iz programa gospodarskega prilagajanja, vendar se morajo kapitalske pozicije v letu 2012 dodatno izboljšati v skladu z zahtevami iz tega programa in zaradi zahteve Evropskega bančnega organa, da poskrbijo za državne izpostavljenosti, posebni program pregledov na kraju samem in načrtovan prenos zasebnih pokojninskih shem bank. Vlada je v začetku junija 2012 napovedala, da bo trem večjim bankam zagotovila javna sredstva, s katerimi bo omogočena izpolnitev kapitalskih zahtev v skladu s programom gospodarskega prilagajanja. Četrti pregled programa gospodarskega prilagajanja na ravni osebja, ki se je končal v začetku junija 2012, potrjuje rezultate tretjega pregleda, in sicer da se ta program dosledno izvaja.

(12)

Padec BDP v letu 2011 je bil manj izrazit od napovedi, saj sta bila izvoz in potrošnja boljša od napovedanih. Za četrto četrtletje 2011 in začetek leta 2012 pa so bili značilni šibko domače povpraševanje, hitra porast brezposelnosti in majhno poslovno zaupanje. V skladu s spomladansko napovedjo Komisije so se obeti za leto 2012 poslabšali in po sedanjih napovedih naj bi se BDP zmanjšal za 3,3 %. Gospodarska rast v letu 2013 bo nižja, kot se je sprva pričakovalo. Medtem ko je bila zunanja prilagoditev do zdaj izjemno hitra, pri čemer je portugalski izvoz pridobil tržne deleže zunaj Unije, uvoz pa se je precej zmanjšal, je njena trajnost še vedno negotova. Glede na visok zunanji dolg, ki ga je Portugalska nakopičila, je potrebna precejšnja dodatna prilagoditev strukturne narave.

(13)

Cilj proračuna za leto 2012 je doseči javnofinančni primanjkljaj v višini 4,5 % BDP, kar je skladno z zahtevami programa gospodarskega prilagajanja in priporočili Sveta Portugalski v okviru postopka o čezmernem primanjkljaju. Načrti srednjeročne fiskalne konsolidacije, opredeljeni v programu za stabilnost, so prav tako v skladu s cilji, ki jih program gospodarskega prilagajanja določa za primanjkljaj, do leta 2013 pa naj bi delež javnega dolga v BDP znašal 3 %. Proračun za leto 2012 vključuje konsolidacijske ukrepe, ki znašajo več kot 5 % BDP in jih sestavljajo stalni strukturni ukrepi. Dve tretjini ukrepov se nanašata na stran odhodkov in vključujeta znatno zmanjšanje plač in pokojnin v javnem sektorju, zmanjšanje števila vladnih uslužbencev za 2 % (ekvivalent polnega delovnega časa) in racionalizacijo podjetij v državni lasti. Na strani prihodkov je v proračunu predvidenih manj davčnih oprostitev, večje število blaga in storitev, obdavčenih po splošni stopnji DDV, višja dohodnina in davek od dobička pravnih oseb, višje trošarine ter večja prizadevanja za boj proti davčnim utajam in goljufijam. Primanjkljaj naj bi se leta 2014 dodatno zmanjšal na 1,8 % BDP, leta 2015 pa na 1 % BDP. Največja tveganja za dosego proračunskih ciljev so povezana predvsem s sektorjem podjetij v državni rasti ter lokalno in regionalno ravnijo države. Glede strukturnega salda naj bi fiskalna strukturna prilagoditev v obdobju 2011–2012 presegla 7 odstotnih točk BDP. Srednjeročni proračunski cilj v višini –0,5 % BDP ustrezno odraža zahteve Pakta za stabilnost in rast. Javni dolg naj bi leta 2013 dosegel najvišjo vrednost 115,7 % BDP, nato pa se postopno zmanjševal. V četrtem pregledu programa gospodarskega prilagajanja na ravni osebja je bilo potrjeno, da je še vedno mogoče doseči ciljni fiskalni primanjkljaj za leto 2012, saj je izvrševanje proračuna v prvih štirih mesecih leta 2012 potekalo v skladu s pričakovanji, prihranki v drugih delih proračuna pa omogočajo spopadanje z negativnimi tveganji zaradi bolj izrazitega povečanja brezposelnosti in z davčnega vidika manj ugodne sestave rasti v primerjavi s proračunskimi napovedmi.

(14)

Do zdaj je bil dosežen viden napredek, popoln uspeh programa gospodarskega prilagajanja pa je odvisen predvsem od izvajanja več različnih strukturnih reform, ki bodo odpravile togost in ozka grla, ki so vzrok desetletje dolge stagnacije gospodarstva. Daljnosežen in ambiciozen program reform se dosledno izvaja na področju trga dela, zdravstva, stanovanjskih nepremičnin, sodstva in insolventnosti ter regulativnega okvira, vključno s konkurenco. Prav tako so bile doslej zelo uspešne tudi privatizacije. Na področju omrežnih industrij je bil napredek bolj neenoten. Natančneje, predstavljena je bila obsežna strategija za odpravo rastočega dolga v energetskem sektorju z reševanjem problema previsokih najemnin; v naslednjih mesecih bo to strategijo treba tudi izvesti.

(15)

Poteka strateško reprogramiranje strukturnih skladov, ki je usmerjeno na podporo zaposlovanju mladih in konkurenčnosti (zlasti malih in srednjih podjetij). Novi ukrepi krepijo prizadevanja na področju zaposlitvenega potnega lista, usposabljanja in poklicnih kvalifikacij ter dostopa do financiranja za mala in srednja podjetja.

(16)

Portugalska je v okviru Pakta „euro plus“ sprejela več zavez. Zaveze in izvajanje zavez, predstavljenih leta 2011, se nanašajo na izboljšanje konkurenčnosti, stopnje zaposlenosti in vzdržnosti javnih financ ob hkratni krepitvi finančne vzdržnosti –

24.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/72

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, da integrirane smernice upoštevajo pri svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 12. julija 2011 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim programom reform Romunije za leto 2011 in dal mnenje o posodobljenem konvergenčnem programu Romunije za obdobje 2011–2014.

(4)

Komisija je 23. novembra 2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(5)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 15. februarja 2012 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2012 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2012.

(6)

Evropski svet je 2. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni vzpostavitvi običajnih pogojev dodeljevanja posojil gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, reševanju problema brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave.

(7)

Evropski svet je 2. marca 2012 tudi pozval države članice, ki sodelujejo v Paktu „euro plus“, da pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost oziroma konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(8)

Romunija je 23. aprila 2012 predložila nacionalni program reform za leto 2012, 11. maja 2012 pa konvergenčni program, ki zajema obdobje 2012–2015.

(9)

Svet je 6. maja 2009 sprejel Sklep 2009/459/ES (4), s katerim je v skladu z določbami člena 143 Pogodbe Romuniji zagotovil srednjeročno finančno pomoč za triletno obdobje. Priloženi memorandum o soglasju, podpisan 23. junija 2009, ter poznejše dopolnitve določajo ekonomsko politične pogoje, na podlagi katerih se je izplačala finančna pomoč. Sklep 2009/459/ES je bil 16. marca 2010 spremenjen s Sklepom 2010/183/EU (5). Potem ko je Romunija uspešno izvedla program za srednjeročno finančno pomoč in pomembno vendar delno prilagodila tekoči račun zaradi preostalih strukturnih pomanjkljivosti na proizvodnem trgu in trgu dela Romunije, zaradi česar je država občutljiva na mednarodne cenovne pretrese, je Svet 12. maja 2011 sprejel Sklep 2011/288/EU (6), s katerim je v skladu s členom 143 Pogodbe Romuniji zagotovil srednjeročno finančno pomoč za triletno obdobje. Priloženi memorandum o soglasju je bil podpisan 29. junija 2011, njegova prva dopolnitev pa 27. decembra 2011.

(10)

Z drugim uradnim pregledom programa srednjeročne finančne pomoči, ki je potekal konec aprila in na začetku maja 2012, je bilo ugotovljeno, da je izvajanje tega programa v Romuniji na dobri poti. Cilj v zvezi z blagajniškim fiskalnim primanjkljajem za leto 2011 je bil dosežen, medtem ko bi bil cilj Evropskega sistema računov) dosežen, če ne bi bilo obsežnega enkratnega ukrepa, povezanega z odločitvami sodišča, ki vlado zavezujejo k plačilu nadomestila nekaterim kategorijam zaposlenih. Proračun za leto 2012 je na dobri poti, da primanjkljaj ne bo presegel 3 % BDP pod pogoji ESA. Romunski bančni sektor je ostal odporen kljub trenutnemu poslabšanju kakovosti sredstev, ki še vedno ovira donosnost bančnega sektorja. Pogojevanje v programu za srednjeročno finančno pomoč za finančni sektor je bilo izpolnjeno, čeprav v nekaterih primerih z zamudo. Napredek na ključnih področjih strukturnih reform, kot sta energetika in transport, in pri črpanju sredstev EU je bil neenakomeren.

(11)

Po dveh letih upadanja je realni BDP Romunije v letu 2011 narasel za 2,5 %. V letu 2012 naj bi se rast upočasnila na 1,4 %. Po napovedi naj bi bilo domače povpraševanje glavno gonilo rasti. Pri tem naj bi po pričakovanjih v letu 2012 imele ključno vlogo javne naložbe, podprte z izboljšanim črpanjem sredstev iz skladov EU.

(12)

Svet na podlagi ocene konvergenčnega programa v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi v tem programu, verjeten. Skladno s priporočili Sveta Romuniji v okviru postopka o čezmernem primanjkljaju je cilj proračunske strategije, opisane v konvergenčnem programu, leta 2012 doseči proračunski primanjkljaj, ki bi bil nižji od 3 % BDP. Zatem je cilj proračunske strategije, da se doseže srednjeročni proračunski cilj, opredeljen kot strukturni primanjkljaj v višini 0,7 % BDP. Srednjeročni proračunski cilj ustrezno odraža zahteve Pakta za stabilnost in rast. Po načrtovani odpravi čezmernega primanjkljaja leta 2012 naj bi se primanjkljaj po pričakovanjih nadalje zniževal, in sicer na 2,2 % BDP leta 2013, na 1,2 % BDP leta 2014 in 0,9 % BDP leta 2015. Glede na (ponovno izračunani) strukturni proračunski saldo (7) to pomeni zmanjšanje primanjkljaja za 1,5 % leta 2012, 0,5 % leta 2013 in 0,7 % leta 2014, kar je v skladu z mejno vrednostjo 0,5 % BDP, določeno v Paktu za stabilnost in rast. Stopnja rasti javnofinančnih odhodkov je v obdobju 2012–2015 skladna z mejno vrednostjo za odhodke, določeno v Paktu za stabilnost in rast. Izpolnitev srednjeročnega proračunskega cilja je v konvergenčnem programu predvidena v letu 2014. Glavna tveganja za doseganje proračunskih ciljev so zaostala plačila podjetij v državni lasti ter potencialno nakopičenje zaostalih plačil na lokalni ravni države in v zdravstvenem sektorju, kljub sprejetju nekaterih ukrepov v zdravstvenem sektorju. Javni dolg je bil konec leta 2011 nižji od 34 % BDP in bil tako precej nižji od 60 % BDP.

(13)

Romunija je v okviru Pakta „euro plus“ sprejela številne zaveze. Te zaveze in izvajanje zavez, predstavljenih leta 2011, se nanašajo na spodbujanje konkurenčnosti in zaposlovanja, izboljšanje vzdržnosti javnih financ in krepitev finančne stabilnosti –

24.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/74

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo pri nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 12. julija 2011 sprejel priporočilo (3) v zvezi nacionalnim programom reform Slovaške za leto 2011 in dal mnenje o posodobljenem programu Slovaške za stabilnost za obdobje 2011–2014.

(4)

Komisija je 23. novembra 2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020. 14. februarja 2012 je Komisija na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (4) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Slovaške ni opredelila kot ene od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(5)

Svet je 1. decembra 2011 sprejel sklepe, v katerih je pozval Odbor za socialno zaščito, naj v sodelovanju z Odborom za zaposlovanje in drugimi odbori predstavi svoja stališča o priporočenih ukrepih v okviru političnega cikla strategije Evropa 2020. Ta stališča so del mnenja Odbora za zaposlovanje.

(6)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 15. februarja 2012 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2012 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2012.

(7)

Evropski svet je 2. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni vzpostavitvi običajnih pogojev dodeljevanja posojil gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave.

(8)

Evropski svet je 2. marca 2012 tudi pozval države članice, ki sodelujejo v Paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost oziroma konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(9)

Slovaška je 30. aprila 2012 predložila program za stabilnost za obdobje 2012–2015 in nacionalni program reform za leto 2012. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave.

(10)

Na podlagi ocene programa za stabilnost v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije v programu, verjeten. Na splošno je skladen z spomladansko napovedjo služb Komisije iz leta 2012, čeprav slednja predpostavlja nekoliko višjo rast realnega BDP v letu 2012. Izrecni namen proračunske strategije iz programa za stabilnost je zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Vmesna koraka k temu sta dosledno izvrševanje proračuna za leto 2012 in zmanjšanje nominalnega primanjkljaja pod 3 % BDP v letu 2013, kar je rok za odpravo čezmernega primanjkljaja, ki ga je določil Svet. Vendar se lahko zgodi, da cilj za nominalni primanjkljaj v letu 2013 ne bo dosežen v skladu z načrti. V programu za stabilnost je bil spremenjen srednjeročni proračunski cilj, in sicer iz skoraj uravnoteženega proračuna v strukturni primanjkljaj 0,5 % BDP, ki po predvidevanjih ne bo dosežen v programskem obdobju. Novi srednjeročni proračunski cilj ustrezno odraža zahteve Pakta za stabilnost in rast. Glede na (ponovno izračunani) strukturni proračunski saldo (5) znaša povprečna letna fiskalna konsolidacija za obdobje 2010–2013 do 1,3 % BDP, kar znatno presega zahtevano stopnjo, ki jo je priporočil Svet, pri čemer je preostala fiskalna konsolidacija nekoliko preložena na leto 2013. Doseganje cilja za leto 2013 je negotovo, saj so lahko predlagani ukrepi na strani prihodkov neuspešni; hkratno izvajanje vseh manj obsežnih ukrepov je lahko težavno in v preteklosti so bili ciljni primanjkljaji večkrat spremenjeni navzgor.

Poleg tega se lahko druge splošne omejitve porabe izkažejo za nevzdržne na srednji rok. V letih 2014 in 2015 je znašal povprečni fiskalni napor 0,3 % BDP letno, kar je manj od zahtevane 0,5-odstotne prilagoditve za države, ki še niso dosegle srednjeročnega proračunskega cilja. Vendar naj bi bila v skladu s programom za stabilnost stopnja rasti javnofinančnih odhodkov ob upoštevanju diskrecijskih ukrepov glede prihodkov skladna z referenčno vrednostjo za odhodke iz Pakta za stabilnost in rast v zadnjih letih programa za stabilnost. Javni dolg naj bi bil še naprej precej pod 60 % BDP. Kljub temu, da je Slovaška sprejela zakonodajo o ustanovitvi fiskalnega sveta, ta do zdaj še ni bil ustanovljen, prav tako pa niso bila sprejeta zakonodaja o zgornjih mejah odhodkov.

(11)

Zaradi vse manjših možnosti za nadaljnjo konsolidacijo na podlagi odhodkov ter ob potrebi po tem, da se konvergenca podpre z odhodki na ključnih področjih, kot so izobraževanje, inovacije in prometna infrastruktura, se lahko oblikujejo ukrepi, usmerjeni v razširitev davčne osnove, omejevanje izogibanja plačevanju davkov in izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti, ne da bi to vplivalo na obete glede kratkoročne rasti. Odprava ene največjih vrzeli v sistemu DDV v EU bi lahko ustvarila precejšnje dodatne prihodke. Mogoče je tudi povečati davčne prihodke, ki najmanj negativno vplivajo na rast, vključno z obdavčitvijo nepremičnin in okoljsko obdavčitvijo. Učinkovita obdavčitev prihodkov iz dela se razlikuje glede na različne vrste zaposlitve. To spodbuja premik k bolj prožnim ureditvam dela z negativnimi kratko- in dolgoročnimi učinki na javne finance.

(12)

Slovaška je le delno obravnavala dolgoročno vzdržnost svojih javnih financ, ker ni izvedla predvidenih sprememb dokladnega stebra svojega pokojninskega sistema. Sprejeti so bili ukrepi za izboljšanje ekonomske upravičenosti popolnoma naložbenega pokojninskega stebra. Vendar nestabilno zakonodajno okolje s pogostimi velikimi spremembami v preteklosti ustvarja nezanemarljive stroške prilagoditve in vnaša negotovost glede popolnoma naložbenega pokojninskega stebra.

(13)

Slovaška ni sprejela nobenega pomembnejšega ukrepa za obravnavo brezposelnosti. Še vedno mora izboljšati učinkovitost aktivnih politik trga dela in zmogljivosti državnih zavodov za zaposlovanje. Obstaja tudi potreba po ukrepih za povečanje udeležbe starejših delavcev in žensk na trgu dela, zlasti z zagotavljanjem otroškega varstva. Davčna obremenitev, vključno z vsemi obveznimi plačili, ostaja razmeroma visoka za delavce z nizkimi prihodki, poleg tega del iskalcev zaposlitve nima zadostnih spodbud, da bi se odpovedali socialni pomoči in sprejeli slabo plačano delo.

(14)

Slovaška je sprejela le omejene ukrepe za izboljšanje slabe kakovosti sistema izobraževanja in usposabljanja. Za odpravo visoke brezposelnosti mladih na Slovaškem bi država v skladu z izsledki skupne akcijske skupine Slovaške in Komisije morala sprejeti akcijski načrt za mlade in ga takoj začeti izvajati, vključno z reformo poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter reformo visokošolskega izobraževanja. Sprejeta je bila posodobljena strategija o vseživljenjskem učenju. Vendar ni bila uvedena nobena posebna spodbuda za zagotovitev višjih stopenj aktivnosti.

(15)

Marginalizirane skupnosti, vključno z Romi, so večinoma izključene iz trga dela in standardnega izobraževalnega sistema in predstavljajo precejšen neizkoriščen delovni potencial v slovaškem gospodarstvu. Za odpravo te težave mora Slovaška pospešiti prizadevanja za boljše rezultate izobraževanja marginaliziranih skupin in okrepiti svoje politike za ponovno vključevanje odraslih.

(16)

Slovaška je precej izboljšala preglednost predpisov za javno naročanje in sodstva, čeprav sodni postopki ostajajo dolgi in dragi. Splošna kakovost in zmogljivost javnih institucij pa ostajata šibki. Javna uprava nima strateškega pristopa, se sooča s težavami zaradi pogostega menjavanja zaposlenih in njihove nezadostne usposobljenosti, kar ovira politični razvoj ter izvajanje in opravljanje javnih storitev.

(17)

Slovaška je v okviru Pakta „euro plus“ sprejela številne zaveze. Te zaveze in izvajanje zavez, predstavljenih leta 2011, se nanašajo na spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje konkurenčnosti, izboljšanje vzdržnosti javnih financ in krepitev finančne stabilnosti. Komisija je ocenila izvajanje zavez iz Pakta „euro plus“. Rezultate te ocene je upoštevala v priporočilih.

(18)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo slovaške ekonomske politike. Ocenila je program za stabilnost in nacionalni program reform. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Slovaškem, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila, pripravljena med evropskim semestrom, so izražena v priporočilih v točkah od 1 do 7 v nadaljevanju.

(19)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost, njegovo mnenje (6) pa je izraženo zlasti v priporočilu v točki 1 v nadaljevanju –

1.

Sprejme dodatne ukrepe v letu 2012 in natančno določi potrebne ukrepe v letu 2013, da se vzdržno odpravi čezmerni primanjkljaj in zagotovi strukturni fiskalni napor, kot je določen v priporočilih Sveta v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Izvede ciljno naravnana zmanjševanja porabe ter obenem ohrani odhodke s spodbujevalnim učinkom na rast, pri tem pa poveča prizadevanja za izboljšanje učinkovitosti javne porabe. Nato zagotovi ustrezni strukturni fiskalni napor, da se lahko dovolj približa uresničitvi srednjeročnega cilja, med drugim z dosego referenčne vrednosti za odhodke. Pospeši naj vzpostavitev fiskalnega sveta in sprejme pravila o zgornjih mejah za odhodke.

2.

Izboljša izpolnjevanje davčnih obveznosti, zlasti učinkovitost pobiranja DDV; zmanjša naj razlike v obdavčitvi dela med različnimi vrstami zaposlitve, tudi z omejevanjem davčnih olajšav; poveže obdavčevanje nepremičnin z njihovo tržno vrednostjo; poveča uporabo okoljskega davka.

3.

Nadalje prilagodi dokladni pokojninski steber, zlasti s spreminjanjem indeksacijskega mehanizma, uvedbo neposredne povezave med zakonsko določeno upokojitveno starostjo in pričakovano življenjsko dobo ter uvedbo trajnostnega faktorja v formulo za izračun pokojnine, ki odraža demografske spremembe. Zagotovi tudi stabilnost in ekonomsko upravičenost popolnoma naložbenega stebra.

4.

Izboljša upravno zmogljivost državnih zavodov za zaposlovanje, da se izboljšajo ciljna usmerjenost, oblikovanje in vrednotenje aktivnih politik trga dela, da se zagotovijo bolj posameznikom prilagojene zaposlitvene storitve za mlade, dolgotrajno brezposelne, starejše delavce in ženske. Zagotovi zmogljivosti za otroško varstvo. Zmanjša davčno obremenitev za slabo plačane delavce in prilagodi sistem nadomestil za brezposelnost.

5.

Sprejme in izvede akcijski načrt za mlade, zlasti v zvezi s kakovostjo izobraževanja in poklicnega usposabljanja ter njune povezave s potrebami trga dela, tudi prek uvedbe sheme pripravništva. Izboljša kakovost visokošolskega izobraževanja z okrepitvijo zagotavljanja kakovosti in usmerjenosti k rezultatom.

6.

Sprejme dejavne ukrepe za izboljšanje dostopnosti in kakovosti šolskega in predšolskega izobraževanja ranljivih skupin, vključno z Romi. Poskrbi za ponovno vključevanje odraslih na trg dela z ukrepi vključevanja in ciljno usmerjenimi zavodi za zaposlovanje, izobraževanjem za prekvalifikacijo in kratkoročnim poklicnim usposabljanjem.

7.

Okrepi kakovost javnih storitev, vključno z izboljšanjem upravljanja človeških virov in okrepitvijo analitičnih zmogljivosti. Dodatno skrajša trajanje sodnih postopkov in okrepi vlogo urada za javna naročila kot neodvisnega organa.

24.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/77

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo pri nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 12. julija 2011 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Slovenije za leto 2011 ter dal mnenje o posodobljenem programu Slovenije za stabilnost za obdobje 2011–2014.

(4)

Komisija je 23. novembra 2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020. 14. februarja 2012 je Komisija na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Slovenijo opredelila kot eno od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(5)

Svet je 1. decembra 2011 sprejel sklepe, v katerih je pozval Odbor za socialno zaščito, naj v sodelovanju z Odborom za zaposlovanje in drugimi odbori predstavi svoja stališča o priporočenih ukrepih v okviru političnega cikla strategije Evropa 2020. Ta stališča so del mnenja Odbora za zaposlovanje.

(6)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 15. februarja 2012 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2012 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2012.

(7)

Evropski svet je 2. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni vzpostavitvi običajnih pogojev dodeljevanja posojil gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave.

(8)

Evropski svet je 2. marca 2012 tudi pozval države članice, ki sodelujejo v Paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost oziroma konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(9)

Slovenija je 26. aprila 2012 predložila program za stabilnost za obdobje 2012–2015 in 13. aprila 2012 nacionalni program reform za leto 2012. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave. Komisija je v poglobljenem pregledu iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011 preučila tudi, ali je Slovenija prizadeta zaradi makroekonomskih neravnotežij. V poglobljenem pregledu je Komisija ugotovila, da so v slovenskem gospodarstvu prisotna notranja neravnotežja, ki vplivajo zlasti na bilance stanja v podjetniškem sektorju in stabilnost bančništva. Ta notranja neravnotežja in možna zunanja neravnotežja bi bilo treba natančno spremljati in jih upoštevati pri oblikovanju ekonomskih politik, da se zmanjša tveganje škodljivih učinkov za delovanje gospodarstva. Dokapitalizacija in prodaja največje banke ter trdna zavezanost k odpravi čezmernega primanjkljaja do roka, tj do leta 2013, sta dva pomembna in relevantna elementa trenutno načrtovanega odziva. Tveganje čezmernih neravnotežij se lahko najbolj omeji s hitrimi in temeljitimi ukrepi na teh področjih.

(10)

Na podlagi ocene programa za stabilnost v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije v programu za stabilnost, optimističen, če se primerja z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2012. Cilj proračunske strategije, opisane v programu za stabilnost, je znižati javnofinančni primanjkljaj pod 3 % BDP v letu 2013, ki je rok, ki ga je določil Svet, ter si prizadevati za nadaljnje znižanje primanjkljaja tudi po tem datumu, tako da bo Slovenija do leta 2015 v grobem dosegla srednjeročni proračunski cilj. Srednjeročni cilj je določen kot uravnotežen položaj v strukturnem smislu in ostaja nespremenjen glede na prejšnji program za stabilnost, vendar se ga ne more obravnavati kot ustrezen v skladu z določbami Pakta za stabilnost in rast, saj ob upoštevanju veljavnih politik in projekcij ne zagotavlja dovolj hitrega napredka v smeri dolgoročne vzdržnosti.

Obstaja tveganje, da bodo rezultati glede primanjkljaja slabši od ciljnih zaradi (i) pomanjkanja natančne opredelitve predvidenih ukrepov, zlasti za obdobje 2014–15; (ii) preteklih prekoračitev primarnih tekočih odhodkov; (iii) nižjih prihodkov v luči razmeroma optimističnega makroekonomskega scenarija in negotovosti v zvezi z učinkom nedavno odločenih davčnih ukrepov; in (iv) možnih dodatnih operacij kapitalske podpore ter unovčitve jamstev. Na podlagi (ponovno izračunanega) strukturnega salda (5) naj bi povprečna letna fiskalna konsolidacija v obdobju 2010–2013 po načrtih znašala skoraj 1 % BDP, kar nekoliko presega priporočilo Sveta. Vendar napoved služb Komisije iz pomladi 2012 kaže na to, da bodo za izpolnjevanje priporočil skozi celotno obdobje v letu 2013 potrebna dodatna prizadevanja. Po načrtovanem zmanjšanju čezmernega primanjkljaja je v programu za stabilnost predvidena hitrost letnega približevanja srednjeročnemu cilju leta 2015 v skladu z 0,5-odstotnim merilom iz Pakta za stabilnost in rast, leta 2014 pa pod to referenčno vrednostjo, medtem ko je stopnja rasti javnofinančnih odhodkov, ob upoštevanju diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, v skladu z referenčno vrednostjo za odhodke iz Pakta za stabilnost in rast v obeh letih, tako da je v programu za stabilnost načrtovani potek prilagoditve v smeri srednjeročnega cilja na splošno primeren. Ob upoštevanju zgoraj navedenih tveganj bi napredek pri doseganju srednjeročnega cilja v obeh letih lahko bil počasnejši, kot je primerno.

Bruto javnofinančni dolg naj bi se v skladu s projekcijami programa za stabilnost povečal z 48 % BDP v letu 2011 na najvišjo raven 53 % BDP v letu 2013 (s tem bi ostal pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe 60 % BDP), nato pa se do konca programskega obdobja ponovno rahlo znižal. Pri projekcijah dolga obstaja tveganje zvišanja zaradi zgoraj navedene možnosti višjih primanjkljajev ter večjih prilagoditev stanj in tokov. Srednjeročni proračunski okvir in izdatkovno fiskalno pravilo Slovenije ostajata premalo zavezujoča ter premalo osredotočena na doseganje srednjeročnega cilja in zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti.

(11)

Vlada do zdaj ni mogla uvesti nobenih sistemskih sprememb v pokojninskem sistemu zaradi 12-mesečnega moratorija na zakonodajo po neuspelem referendumu o pokojninski reformi v juniju 2011. Vendar so bili kratkoročni ukrepi za omejitev stroškov decembra 2011 in maja 2012 podaljšani in okrepljeni. Medtem ko so ti začasni ukrepi ustrezni in koristni na kratek rok, so očitno nezadostni, da bi z njimi lahko rešili dolgoročne izzive. Vlada predvideva novo pokojninsko reformo, ki naj bi se izvedla do konca leta 2013 in bi temeljila na večstebrnem sistemu in dvigu dejanske upokojitvene starosti. Podrobnejše informacije sicer niso bile zagotovljene, vendar se ambicioznost teh načrtov zdi skromna. Glede na težavnost izziva je potrebna celovita reforma, ki bo obravnavala naslednja vprašanja: nizka zakonsko določena upokojitvena starost, razlike v zakonsko določeni upokojitveni starosti za moške in ženske, veliko možnosti za zgodnjo upokojitev ter ugodna indeksacija pokojnin. Zaenkrat niso bili sprejeti nobeni posebni ukrepi za povečanje zaposlenosti starejših delavcev, čeprav „Smernice za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2012–2015“ in „Načrt za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto 2012“ starejše nezaposlene obravnavajo kot posebno ciljno skupino.

(12)

Razmere v slovenskem bančnem sektorju se zdaj zdijo še težavnejše kot v času ocene v letu 2011. Celoletne izgube sektorja v letu 2011 so bile precejšnje, v prihodnje pa bo upočasnitev gospodarstva povzročila nadaljnje izgube pri posojilih, ker ima vedno več podjetij težave s servisiranjem dolgov. Ukrepi, ki so bili doslej uvedeni ali napovedani, ob upoštevanju težavnosti izziva ne zadostujejo. Nujna druga dokapitalizacija največje banke (NLB) je še vedno predmet pogajanj z zasebnimi in mednarodnimi vlagatelji. Nova vlada je napovedala, da namerava zmanjšati svoje lastniške deleže v večjih bankah na manjšinske deleže, ki še lahko preprečijo sprejetje odločitev. Obstaja potreba po opredelitvi razmerja med temi dolgoročnejšimi težnjami ter takojšnjo in nujno potrebo po svežem kapitalu, pri čemer država kot večinski lastnik jasno nosi glavno odgovornost pri končni analizi. Z jasno privatizacijsko strategijo, podprto s pravočasnimi injekcijami kapitala za pokrivanje izgub, zajamčenim dobrim upravljanjem in profesionalnim, depolitiziranim vodstvom bi ta politika in morebitna prodaja teh bank bili bolj verodostojni.

(13)

V preteklem letu niso bili predstavljeni nobeni konkretni ukrepi za zmanjšanje asimetrije med zaščito delavcev s pogodbo za nedoločen čas in delavcev s pogodbo za določen čas. Pogajanja s socialnimi partnerji glede Zakona o delovnih razmerjih so se začela leta 2011, vendar ni bil dosežen sporazum niti ni bila sprejeta nobena sprememba. V nacionalnem programu reform so napovedani nekateri ukrepi za povečanje prožne varnosti in odpravljanje razdrobljenosti, vendar v njem ni nobenega urnika za njihovo sprejetje. Nedavno sprejeti Zakon za uravnoteženje javnih financ uvaja znatno višje koncesijske dajatve za študentsko delo, kar naj bi zmanjšalo privlačnost statusa študenta na trgu dela, vendar zaenkrat niso predvideni nobeni dodatni ukrepi.

(14)

Odzivnost sistema izobraževanja in usposabljanja na potrebe trga dela ostaja nezadostna, čeprav se službe za poklicno usmerjanje uvajajo v trenutno v celotnem izobraževalnem ciklu, hkrati pa je nekaj prizadevanj za zagotovitev informacij o prihodnjih karierah. Nič konkretnega ni bilo narejenega za vzpostavitev sistema za napovedovanje potreb na trgu dela. Začeli so se nekateri projekti za promocijo poklicev, po katerih je veliko povpraševanje na trgu dela, ti projekti so sofinancirani iz Evropskega socialnega sklada. Ti ukrepi so ustrezni, vendar skupaj predstavljajo nezadosten odziv na ta izziv. Zunanja strokovna ocena splošne učinkovitosti državnega zavoda za zaposlovanje v Sloveniji ni na voljo za presojo.

(15)

Kljub zakonodajnim spremembam iz aprila 2011, v skladu s katerimi naj bi Urad za varstvo konkurence (UVK) s 1. januarjem 2012 postal neodvisna agencija, UVK še vedno ni neodvisen, ker mora biti najprej izpolnjenih več postopkovnih pogojev. Poleg tega so se v letu 2011 sredstva UVK zmanjšala. Ti dogodki vplivajo na zmožnost UVK, da razširi področje ukrepanja in zagotavlja institucionalno podporo reformnim prizadevanjem za povečanje konkurence. Študija o deregulaciji poklicev je bila pravkar zaključena, vendar konkretni politični ukrepi na tem področju ostajajo nejasni. Bolj splošno lahko nekateri vidiki pravnega okvira za ustanovitev ponudnikov storitev privedejo do vprašanj glede skladnosti z Direktivo 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (6). Za poslovno okolje so na splošno značilne slabosti, ki omejujejo domače in tuje investitorje ter ovirajo hitro čiščenje bilanc stanja bank. Te slabosti so npr. neposredno in posredno vmešavanje države v gospodarstvo ter dolžnikom naklonjeni in včasih problematični insolvenčni postopki. Končno, zaradi vedno večjega pomena Slovenije kot tranzitne države za pretok električne energije postaja domače elektroenergetsko omrežje ozko grlo.

(16)

Po močnem diskrecijskem povečanju v marcu 2010 je bila minimalna plača kot delež povprečne plače v letu 2011 najvišja v EU, čeprav je tik pod pragom revščine. Indeksacija v prihodnjih letih je privedla do nadaljnjega 4-odstotnega nominalnega povečanja. Tak razvoj dogodkov zmanjšuje konkurenčnost delovno intenzivnih sektorjev in stopnjuje strukturno brezposelnost.

(17)

Slovenija je v okviru Pakta „euro plus“ sprejela številne zaveze. Te zaveze in izvajanje zavez, predstavljenih leta 2011, se nanašajo na spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje konkurenčnosti, izboljšanje vzdržnosti javnih financ in krepitev finančne stabilnosti. Komisija je ocenila izvajanje zavez iz Pakta „euro plus“. Rezultate te ocene je upoštevala pri priporočilih.

(18)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo slovenske ekonomske politike. Ocenila je program za stabilnost in nacionalni program reform ter predstavila poglobljeni pregled. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Sloveniji, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih v točkah od 1 do 7 v nadaljevanju.

(19)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost, njegovo mnenje (7) pa je izraženo zlasti v priporočilu v točki 1 v nadaljevanju.

(20)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je izvedla Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in program za stabilnost. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena zlasti v priporočilih v točkah 3, 6 in 7 v nadaljevanju –

1.

Izvrši proračun za leto 2012 in okrepi proračunsko strategijo za leto 2013 z zadostno opredeljenimi strukturnimi ukrepi ter bo pripravljena sprejeti dodatne ukrepe, da bi do leta 2013 zagotovila popravek čezmernega primanjkljaja na vzdržen način in doseganje strukturne prilagoditve, določene v priporočilih Sveta v skladu s postopkom o čezmernem primanjkljaju. Nato zagotovi ustrezno strukturno prilagoditev, da bo v zadostni meri napredovala pri doseganju primernega srednjeročnega cilja za proračunski položaj, med drugim pri doseganju referenčne vrednosti za odhodke. Okrepi srednjeročni proračunski okvir, vključno z izdatkovnim fiskalnim pravilom, tako da zagotovi, da bo bolj zavezujoč in pregleden.

2.

Sprejme nujne ukrepe za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema ob hkratnem ohranjanju primerne ravni pokojnin, tako da (i) izenači zakonsko določeno upokojitveno starost za moške in ženske; (ii) zagotovi zvišanje dejanske upokojitvene starosti, tudi s tem, da zakonsko določeno upokojitveno starost poveže s pričakovano življenjsko dobo; (iii) zmanjša možnosti za zgodnjo upokojitev; in (iv) opravi revizijo sistema indeksacije za pokojnine. Stopnjo zaposlenosti starejših delavcev zviša tudi z nadaljnjim razvojem aktivnih politik trga dela in ukrepov vseživljenjskega učenja.

3.

Sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev zadostnih kapitalskih rezerv za bančni sektor in odločno spodbuja čiščenje bilanc stanja, tako da se lahko ponovno začne ustrezno posojanje produktivnim dejavnostim. Pridobi potrditve kvalificiranih tretjih oseb glede ocen kreditnih izgub pri stresnih testih sistemsko pomembnih bank.

4.

Prilagodi zakonodajo za zaščito delovnih mest v zvezi s pogodbami za nedoločen čas, da bo zmanjšala razdrobljenost trga dela, to pa stori ob posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami. Tudi v prihodnje rešuje problem vzporednega trga dela, ki ga ustvarja študentsko delo.

5.

Izboljša usklajenost kvalifikacij s povpraševanjem na trgu dela, še posebej za nizko kvalificirane delavce in visokošolske diplomante, ter nadaljuje reforme na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

6.

Sprejme nadaljnje ukrepe za povečanje odprtosti trga ter pospeši reorganizacijo strokovnih storitev. Izboljša poslovno okolje z: (i) izvedbo reforme Urada za varstvo konkurence; (ii) vzpostavitvijo okvira za podjetja v državni lasti, ki bo jamčil neodvisno vodenje in visoke standarde za upravljanje podjetij, ter z (iii) izboljšanjem stečajnih postopkov, zlasti v smislu časovne ustreznosti in učinkovitosti.

7.

Po posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalno prakso zagotovi, da bo rast plač, vključno s prilagoditvijo minimalne plače, podpirala konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest.

24.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/81

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo pri nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 12. julija 2011 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Španije za leto 2011 in dal mnenje o posodobljenem programu Španije za stabilnost za obdobje 2011–2014.

(4)

Komisija je 23. novembra 2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020. 14. februarja 2012 je Komisija na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela Poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Španijo opredelila kot eno od držav članic, za katere bi bilo treba opraviti poglobljen pregled.

(5)

Svet je 1. decembra 2011 sprejel sklepe, v katerih je pozval Odbor za socialno zaščito, naj v sodelovanju z Odborom za zaposlovanje in drugimi odbori predstavi svoja stališča o priporočenih ukrepih v okviru političnega cikla strategije Evropa 2020. Ta stališča so del mnenja Odbora za zaposlovanje.

(6)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 15. februarja 2012 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2012 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2012.

(7)

Evropski svet je 2. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni vzpostavitvi običajnih pogojev zagotavljanja posojil gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave.

(8)

Evropski svet je 2. marca 2012 tudi pozval države članice, ki sodelujejo v Paktu „euro plus“, naj v svoje programe vključijo dodatne zaveze, osredotočene na manjše število bistvenih, pravočasnih in merljivih reform, da dosežejo cilje pakta.

(9)

Španija je 30. aprila 2012 predložila program za stabilnost za obdobje 2012–2015 in nacionalni program reform za leto 2012. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost. Komisija je v poglobljenem pregledu iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011 proučila tudi, ali so Španijo prizadela makroekonomska neravnotežja. Komisija je v poglobljenem pregledu ugotovila, da v Španiji obstajajo neravnotežja, ki sicer niso čezmerna, a jih je nujno treba obravnavati.

(10)

Na podlagi ocene programa za stabilnost v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temelji program, za leto 2012 na splošno verjeten, po tem letu pa optimističen. Službe Komisije so v svoji napovedi iz pomladi 2012 napovedala, da bo rast BDP v letu 2012 znašala – 1,8 %, v letu 2013 pa – 0,3 %, medtem ko program za stabilnost za navedeni leti napoveduje rast v višini – 1,7 % oziroma 0,2 %. Skladno s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem je cilj proračunske strategije, opisane v programu za stabilnost, do leta 2013 doseči javnofinančni primanjkljaj, ki bi bil nižji od referenčne vrednosti 3 % BDP, kar bi temeljilo zlasti na omejevanju odhodkov, pa tudi na nekaterih ukrepih za povečanje prihodkov. Na podlagi (ponovno izračunanega) strukturnega salda (5) naj bi se, kakor načrtuje program za stabilnost, strukturni saldo v obdobju 2011–2013 na leto povprečno izboljšal za 2,6 % BDP, kar je nad povprečno fiskalno konsolidacijo v višini več kot 1,5 % BDP v obdobju 2010–2013, priporočeno v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Po zmanjšanju čezmernega primanjkljaja program za stabilnost potrjuje srednjeročni proračunski cilj uravnoteženega proračunskega položaja v strukturnem smislu, ki bi bil do leta 2015 skoraj dosežen s strukturnim proračunskim primanjkljajem v višini 0,2 % BDP. Srednjeročni proračunski cilj ustrezno odraža zahteve Pakta za stabilnost in rast. S predvideno hitrostjo prilagajanja v strukturnem smislu v obdobju 2012–2013 bi bil dosežen zadosten napredek pri približevanju srednjeročnemu cilju, stopnja rasti javnofinančnih odhodkov pa je ob upoštevanju diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov skladna z referenčno vrednostjo za odhodke iz Pakta za stabilnost in rast.

V programu za stabilnost je predvideno, naj bi bil delež javnega dolga najvišji leta 2013, nato pa naj bi se začel zmanjševati. V letih 2014 in 2015 bo Španija v prehodnem obdobju; načrti, predstavljeni v programu za stabilnost, naj bi zagotovili zadosten napredek pri doseganju skladnosti s ciljem glede zmanjšanja dolga iz Pakta za stabilnost in rast. Potek prilagoditve primanjkljaja in dolga je odvisen od pomembnih negativnih tveganj.

Makroekonomske razmere bi bile lahko manj ugodne, kot se pričakuje. Poleg tega ukrepi od leta 2013 naprej niso dovolj natančno opredeljeni. Tudi proračunska skladnost regionalnih organov (glede na njihove nedavne slabe rezultate), večja občutljivost prihodkov na tekoče strukturne prilagoditve, negotov vpliv davčne amnestije na prihodke in morebitni dodatni finančni reševalni ukrepi pomenijo tveganja za proračunsko strategijo. Vsakršen učinek teh finančnih reševalnih ukrepov na primanjkljaj bi bil enkratnega značaja. Dosledno uveljavljanje zakona o stabilnosti proračuna in sprejetje strogih fiskalnih ukrepov na regionalni ravni bi zmanjšala tveganje odstopanj na regionalni ravni. Ker so španske javne finance decentralizirane, je strog fiskalni in institucionalni okvir bistvenega pomena. Svet izraža zadovoljstvo ob nameri Komisije, da v naslednjih tednih predstavi temeljito oceno izvajanja njegovega priporočila o zmanjšanju čezmernega primanjkljaja, pri čemer upošteva tudi napovedani načrt večletnega proračuna za obdobje 2013–2014.

(11)

Španija je leta 2011 sprejela pokojninsko reformo, ki je pomemben korak k izboljšanju dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Vendar pa vse slabši gospodarski obeti Španije zmanjšujejo vpliv reforme na načrtovane javne odhodke, povezane s staranjem prebivalstva. Poleg tega je treba reformo še dopolniti s konkretnimi ukrepi, ki bodo podpirali splošno zaposlitveno strategijo za starejše delavce za obdobje 2012–2014.

(12)

Glede na to, da je v Španiji delež davkov v razmerju do BDP med najnižjimi v EU, bi se učinkovitost davčnega sistema lahko izboljšala s povečanjem deleža rasti prijaznejših posrednih davkov. V tem okviru bi lahko zlasti proučili široko uporabo davčnih oprostitev in znižanih davčnih stopenj ter tako razširili davčno osnovo za DDV. Poleg tega španski sistem ugodneje obravnava zadolževanje in nakup stanovanj v primerjavi z najemom, ker se hipotekarne obresti odbijajo.

(13)

Španija je dosegla znaten napredek pri prestrukturiranju finančnega sektorja. Prestrukturiranje je treba nadaljevati, da se zagotovi, da se vse neuspešne banke ukinejo in da bodo uspešne banke sposobne izpolnjevati svojo funkcijo zagotavljanja posojil realnemu gospodarstvu, in sicer na vzdržen način in brez nepotrebnih izkrivljanj konkurence. Glede na vse slabše makroekonomske obete bo morda potrebna dodatna okrepitev kapitalskih osnov bank.

(14)

Vlada je februarja 2012 sprejela celovito reformo zaščite delovnih mest in sistem kolektivnih pogajanj, da bi se spoprijela z veliko brezposelnostjo in močno razdrobljenostjo trga dela. Učinke je treba spremljati, zlasti v zvezi z gibanjem plač in zmanjšanjem razdrobljenosti. Reforma lahko v celoti obravnava ta problem le, če se bodo bistveno spremenile tudi aktivne politike trga dela, ki bi izboljšale zaposljivost in usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela.

(15)

Zaradi velike brezposelnosti med mladimi bi bilo treba nemudoma začeti izvajati Akcijski načrt za mlade, vključno s pogodbami za pripravništvo in usposabljanje. Čeprav je Španija sprejela ukrepe za zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja, je njegova stopnja še vedno visoka, poleg tega pa iz nje niso razvidne velike razlike med regijami.