7.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 68/1

—

ob upoštevanju členov 311 in 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 29. junija 2011 ter spremenjenega predloga Komisije z dne 6. julija 2012 za uredbo Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (COM(2011)0398) in COM(2012)0388),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 29. junija 2011 o medinstitucionalnem sporazumu med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (COM(2011)0403),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. junija 2011 z naslovom "Proračun za strategijo Evropa 2020" (COM(2011)0500),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 27. aprila 2010 Evropskemu parlamentu in Svetu o delovanju Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (COM(2010)0185),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2007 o prihodnosti lastnih sredstev Evropske unije (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2012 o večletnem finančnem okviru in lastnih sredstvih (3),

—

ob upoštevanju skupne izjave o vprašanjih v zvezi z večletnim finančnim okvirom, priložene spremenjenim finančnim pravilom, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije,

—

ob upoštevanju člena 81(3) Poslovnika,

—

ob upoštevanju vmesnega poročila Odbora za proračun ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračunski nadzor,Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko,Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za ribištvo, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za pravne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za ustavne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0313/2012),

A.

ker Svet v skladu s členom 312(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in s posebnim zakonodajnim postopkom soglasno sprejeme uredbo, ki določa večletni finančni okvir, potem ko pridobi soglasje Evropskega parlamenta; ker lahko Evropski svet v skladu s členom 312(2) PDEU soglasno sprejme sklep, s katerim Svetu podeli pooblastila za sprejetje uredbe o večletnem finančnem okviru s kvalificirano večino;

B.

ker morajo biti v skladu s členom 310(1) PDEU v proračunu prikazane vse postavke prihodkov in odhodkov Unije;

C.

ker se Evropski parlament, Svet in Komisija v skladu s členom 295 PDEU med seboj posvetujejo in v medsebojnem soglasju določijo načine svojega sodelovanja in ker bi bilo treba v zvezi s tem sprejeti medinstitucionalni sporazum za izboljšanje delovanja letnega proračunskega postopka in sodelovanja med institucijami v zvezi s proračunskimi zadevami;

D.

ker se v členu 312(5) PDEU poziva Evropski parlament, Svet in Komisijo k sprejetju vseh potrebnih ukrepov za lažje sprejetje finančnega okvira;

E.

ker si mora v skladu s členom 311 PDEU Unija sama zagotoviti sredstva, potrebna za izpolnitev svojih ciljev in izvajanje politik, in ker se mora v celoti financirati iz lastnih sredstev; ker se mora Svet posvetovati s Parlamentom, preden sprejme nov sklep o reformi virov lastnih sredstev, in ker mora Parlament odobriti prošnjo Sveta, preden ta sprejme pravila o ukrepih za izvajanje sistema lastnih sredstev;

F.

ker bo uredba o večletnem finančnem okviru tokrat prvič sprejeta na podlagi novih določb Lizbonske pogodbe in zato prinaša nove ureditve sodelovanja med institucijami, ki so namenjene usklajevanju učinkovitega sprejemanja odločitev ob spoštovanju posebnih pravic iz Pogodbe;

G.

ker daje Lizbonska pogodba Evropski uniji pomembne nove pristojnosti, na primer na področju zunanjega delovanja (člen 27(3) PEU), športa (člen 165 PDEU), vesolja (člen 189 PDEU), podnebnih sprememb (člen 191 PDEU), energije (člen 194 PDEU), turizma (člen 195 PDEU) in civilne zaščite (člen 196 PDEU);

H.

ker je Parlament v resoluciji z dne 8. junija 2011, sprejeti z veliko večino, predstavil svoje splošne politične prednostne naloge za naslednji večletni finančni okvir, tako v zakonodajnem kot proračunskem smislu;

I.

ker je Parlament v resoluciji z dne 13. junija 2012, sprejeti z veliko večino, predstavil svoje splošne proračunske prednostne naloge za naslednji večletni finančni okvir, tako na strani prihodkov kot na strani odhodkov;

J.

ker so pristojni parlamentarni odbori, kot je razvidno iz priloženih mnenj, izvedli temeljito analizo potreb, da bi opredelili politične prednostne naloge;

K.

ker namerava ciprsko predsedstvo na izrednem zasedanju Evropskega sveta novembra 2012 predložiti "pogajalski okvir", vključno z zneski za zgornje meje (pa tudi možnosti politike, ki spadajo v redni zakonodajni postopek);

L.

ker proračun EU že zdaj določa jamstva za srednjeročno finančno pomoč pri plačilnih bilancah držav članic izven evroobmočja, in sicer v višini do 50 milijard EUR, pa tudi jamstva za evropski mehanizem za finančno stabilizacijo (EFSM) v višini do 60 milijard EUR (celotni neporavnani znesek posojil);

M.

ker je nujno, da ima EU tako proračun kot proračunski postopek, ki popolnoma odražata pregledno in demokratično bistvo parlamentarnega procesa sprejemanja odločitev in nadzora na podlagi spoštovanja načel enotnosti in univerzalnosti, ki zahtevata, da se vsi prihodki in odhodki izkazujejo v celoti brez neto izravnave ter da se v skladu s pristojnostmi iz Pogodbe organizira parlamentarna razprava in glasovanje o prihodkih in odhodkih;

1.

se popolnoma zaveda, da potekajo pogajanja o večletnem finančnem okviru 2014–2020 v zelo težkih socialnih, gospodarskih in finančnih razmerah, v katerih si države članice močno prizadevajo za fiskalne prilagoditve nacionalnih proračunov, da bi dosegle trajnost javnih financ ter stabilnost bančnega sektorja in enotne valute; vztraja pri tem, da se ne bi smelo razumeti, kot da Unija povečuje davčno obremenitev davkoplačevalcev; vendar je prepričan, da je proračun EU del rešitve, ki bo Evropi pomagala izkopati se iz sedanje krize, tako da bo spodbujala naložbe v rast in delovna mesta ter državam članicam pomagala skupaj in usklajeno ter trajnostno rešiti sedanje strukturne izzive, zlasti izgubo konkurenčnosti ter povečanje brezposelnosti in revščine;

2.

vendar meni, da so uravnotežene strukturne reforme na nacionalni in evropski ravni bistveni predpogoj za gospodarno in učinkovito izvajanje financiranja EU, hkrati pa opominja, kako pomembne so trdne javne finance;

3.

opozarja, da je Evropski svet ob več priložnostih vztrajal, da je treba okrepiti evropsko gospodarsko upravljanje, in podprl cilje strategije EU 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, in sicer spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje pogojev in povečanje javne porabe za inovacije, raziskave in razvoj, doseganje ciljev na področju podnebnih sprememb in energije, izboljšanje ravni izobrazbe ter spodbujanje socialne vključenosti, zlasti z zmanjševanjem revščine;

4.

opozarja, da je sam Evropski svet junija 2012 sprejel Pakt za rast in delovna mesta, ki priznava učinek finančnega vzvoda proračuna EU v smislu krepitve rasti in zaposlovanja ter daje velik poudarek njegovemu prispevku za pomoč celotni Uniji, da bo premagala sedanjo gospodarsko in finančno krizo;

5.

meni, da so zaporedne finančne krize v minulih štirih letih posebej prizadele Unijo delno tudi zato, ker so finančni operaterji, mednarodni partnerji in javnost dvomili v raven solidarnosti v EU; meni, da mora biti proračun EU v središču te solidarnosti; je zato prepričan, da bo odločitev o naslednjem večletnem finančnem okviru bodisi precej pozitivno vplivala na prizadevanja vlad držav članic, da bi premagale krizo, ali pa povzročila dodatno recesijo v EU;

6.

opozarja, da vsi makroekonomski ukrepi za finančno stabilizacijo, sprejeti po letu 2008, še niso končali gospodarske in finančne krize; zato meni, da si morajo za vrnitev k rasti in ustvarjanju delovnih mest v Evropi države članice še naprej prizadevati izkoristiti potencial za trajnostno rast, prav tako pa je potreben dobro usmerjen in zadosten proračun EU, ki bo nadalje v pomoč pri usklajevanju in povečanju nacionalnih prizadevanj;

7.

ugotavlja, da proračun EU predstavlja samo približno 2 % skupnih javnofinančnih odhodkov v Uniji in je tako več kot 45-krat manjši od vsote javnofinančnih odhodkov v državah članicah;

8.

opozarja, da morajo biti v skladu s členom 310 PDEU prihodki in odhodki, prikazani v proračunu EU, uravnoteženi in da zato proračun ne more ustvarjati primanjkljaja in javnega dolga;

9.

poudarja, da je proračun EU v prvi vrsti proračun za naložbe in da se 94 % njegovega celotnega donosa vloži v same države članice ali nameni za zunanje prednostne naloge Unije; poudarja, da se bodo brez prispevka iz proračuna EU javne naložbe v regijah in državah članicah zmanjšale ali bodo povsem nemogoče; meni, da bi vsakršno zmanjšanje proračuna EU neizogibno oviralo rast in konkurenčno moč celotnega gospodarstva Unije, pa tudi njeno povezanost, ter tako spodkopalo načelo solidarnosti, ki je temeljna vrednota EU;

10.

poudarja, da lizbonska strategija ni uspela doseči zastavljenih ciljev, to pa gre med drugim pripisati neustreznemu usklajevanju ter nezadostni predanosti na vseh ravneh, tako v proračunskem kot v zakonodajnem smislu; je prepričan, da bi morali začeti strategijo Evropa 2020 začeti izvajati zdaj in z njo ne več odlašati, če želimo, da bo učinkovita;

11.

opozarja, da bo uresničevanje sedmih vodilnih pobud strategije Evropa 2020 zahtevalo precejšnje naložbe, usmerjene v prihodnost, ki se ocenjujejo na nič manj kot 1 800 milijard EUR do leta 2020 (4); poudarja, da bo enega od glavnih ciljev strategije Evropa 2020, torej spodbujanje rasti in izjemno kakovostnih delovnih mest za vse Evropejce, mogoče doseči le, če bodo potrebne naložbe v izobraževanje, spodbujanje družbe znanja, raziskave in inovacije, MSP ter zelene in nove tehnologije opravljene zdaj in se z njimi ne bo več odlašalo; je naklonjen dvotirnemu pristopu z ukrepi za proračunsko konsolidacijo, ki spodbujajo rast, da bi zmanjšali primanjkljaj in javni dolg, ter s spodbujanjem tovrstnih naložb;

12.

meni, da zastrašujoče razmere, s katerimi se soočajo mladi po vsej EU, vključno z visoko stopnjo brezposelnosti, kot je še ni bilo, ter naraščajočo revščino in izzivi v zvezi z izobraževanjem, zahtevajo posebna prizadevanja s poenotenjem ukrepov in ustreznimi programi proračunske podpore, da bodo nove generacije še naprej predane vrednotam EU, kot so mir, demokracija in človekove pravice, gospodarska blaginja in socialna pravičnost;

13.

poudarja, da je močna, raznolika in konkurenčna industrijska podlaga ključnega pomena za pametno, trajnostno in vključujoče evropsko gospodarstvo; poudarja pomen industrijskega sektorja za podporo konkurenčnosti in ustvarjanju delovnih mest v EU in posledično njegov bistven prispevek k prebroditvi gospodarske krize;

14.

odločno podpira predlog Komisije o poenotenju ukrepov za boj proti podnebnim spremembam, pri čemer naj bi se vsaj 20 % odhodkov nanašalo na podnebje; meni, da mora proračun EU nujno pritegniti naložbe v trajnostno in uspešno nizkoogljično gospodarstvo, omogočiti zadostno podporo za doseganje ciljev strategije Evropa 2020 na področju podnebja, energije, učinkovitosti virov in biotske raznovrstnosti ter evropskim državljanom zagotavljati bolj zdravo okolje;

15.

zato poziva države članice, naj preučijo sinergije med nacionalnimi prizadevanji za konsolidacijo in dodano vrednostjo proračuna EU z dobro zastavljenimi prednostnimi nalogami, ki omogočajo izvajanje političnih zavez, ki so že bile dane na najvišji ravni;

16.

poudarja, da so nacionalni proračuni po letu 1988 v povprečju rasli hitreje kot proračun EU; ugotavlja, da so celo od začetka krize leta 2008 skupni javnofinančni odhodki v državah članicah rasli z letno nominalno stopnjo 2 %; sklepa, da je krčenje proračuna EU glede na nacionalne proračune v očitnem nasprotju s širjenjem pristojnosti in nalog, ki jih Uniji podeljuje Pogodba, in z glavnimi političnimi sklepi Evropskega sveta, še zlasti z razvojem okrepljenega evropskega gospodarskega upravljanja;

17.

poudarja, da se je od leta 2000 vrzel med zgornjo mejo lastnih sredstev EU (1,29 % BND za prevzem obveznosti in 1,23 % za odobritev plačil) in zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira dramatično povečala; nadalje ugotavlja, da večletni finančni okvir določa le najvišje stopnje odhodkov, proračun EU pa je vedno ostajal daleč pod temi stopnjami;

18.

meni, da predlog Komisije, ki predstavlja zamrznitev zgornjih meja večletnega finančnega okvira 2014–2020 na stopnji zgornje meje za leto 2013, ne bo dovolj za financiranje obstoječih političnih prednostnih nalog, povezanih z evropsko strategijo za pametno, trajnostno in vključujočo rast, novih nalog, ki jih nalaga Lizbonska pogodba, ali nepredvidenih dogodkov, sploh pa ne političnih ciljev in zavez, ki jih je določil sam Evropski svet;

19.

ponavlja svoje stališče z dne 8. junija 2011, da bo brez ustreznega povečanja proračuna nad zgornje meje za leto 2013 treba več prednostnih nalog in politik EU popraviti navzdol ali celo opustiti;

20.

svari Svet, naj ne poskuša dodatno zmanjšati stopnje odhodkov EU, kot je predlagala Komisija; odločno nasprotuje vsakršnemu pozivu k linearnim, vsesplošnim zniževanjem, ki bi ogrozila izvajanje in učinkovitost vseh politik EU, ne glede na njihovo evropsko dodano vrednost, politično težo ali uspešnost; namesto tega poziva Svet, naj v primeru, če bi predlagal znižanje, jasno in javno opredeli, katere od njegovih političnih prednostnih nalog ali projektov bi naj v celoti opustili;

21.

poudarja, da mora imeti proračun EU osrednjo vlogo pri doseganju dogovorjenih ciljev strategije EU 2020; je trdno prepričan, da lahko financiranje EU, če je dobro zastavljeno, sproži in spodbudi ukrepe z nedvoumno dodano vrednostjo EU, ki jih države članice ne morejo izvesti same, prav tako pa ustvari sinergije in dopolni dejavnosti držav članic, tako da jim omogoči, da se osredotočijo na najpomembnejše v prihodnost usmerjene naložbe;

22.

v zvezi s tem ponovno potrjuje svoje stališče, ki je naklonjeno občutnemu povečanju sredstev, namenjenih programom Unije na področjih konkurenčnosti, MSP, podjetništva in trajnostne infrastrukture, ki so v središču strategije Evropa 2020; meni, da bodo nadaljnja zniževanja v zvezi s predlogom Komisije resno ogrozila verodostojnost EU in njene politične zaveze za rast in delovna mesta;

23.

toplo pozdravlja predlog Komisije o instrumentu za povezovanje Evrope in realistično dodelitev sredstev za izboljšanje evropskih prometnih, energetskih in digitalnih omrežij; v zvezi s tem zahteva, da se znesek, prenesen iz kohezijskega sklada v instrument za povezovanje Evrope, prvih nekaj let porablja v skladu z nacionalnimi dodelitvami za ta sklad;

24.

poudarja, kako pomembne so raziskave in inovacije pri pospeševanju prehoda v trajnostno in v svetovnem merilu vodilno in na znanju temelječe gospodarstvo, ki učinkovito in odgovorno uporablja svoje naravne vire; poziva institucije EU in države članice, naj se dogovorijo o posebnem načrtu za doseganje cilja o namenitvi treh odstotkov BDP za naložbe v raziskave; izpostavlja velikansko gospodarsko zavezo, ki bi jo ta cilj prinesel, v smislu dodatnih odhodkov v skupnem znesku 130 milijard EUR, letno in iz vseh virov; zato poudarja, da je treba okrepiti, spodbuditi in zagotoviti financiranje raziskav in inovacij v Uniji z občutnim povečanjem ustreznih odhodkov, zlasti v okviru financiranja EU za raziskave in inovacije, predvsem s pomočjo programa Obzorje 2020;

25.

opozarja, da so mala in srednja podjetja ključno gonilo gospodarske rasti, konkurenčnosti, inovacij in zaposlovanja, ter priznava njihovo pomembno vlogo pri zagotavljanju okrevanja in krepitvi trajnostnega gospodarstva EU; zato pozdravlja poudarek, ki ga strategija Evropa 2020 namenja inovacijam in industrijski politiki; ostro zavrača vse poskuse nadaljnjega zmanjševanja sredstev za programe, kot je COSME, ki so samo osrčje evropske konkurenčnosti in zaposlovanja;

26.

meni, da je kohezijska politika EU (strukturni skladi in kohezijski sklad) strateško orodje za naložbe, rast in konkurenčnost in da je glavni steber evropske solidarnosti, ki nedvomno prinaša dodano vrednost EU; je prav tako seznanjen s precejšnjimi ugodnimi učinki kohezijskega financiranja za vse države članice EU; vztraja, da bi za učinkovito zmanjšanje makroekonomskih neravnovesij znotraj EU in prispevanje k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji morala imeti kohezijska politika trden, stabilen in trajnosten finančni okvir, na katerega bi se lahko oprla; ponavlja svoje stališče, da bi bilo treba glede na perečo potrebo po zavarovanju javnih naložb v rast in zaposlovanje financiranje kohezijske politike ohraniti vsaj na ravni iz obdobja 2007–2013 ter še naprej pokrivati vse regije EU, več pozornosti pa nameniti manj razvitim regijam; podpira predlog Komisije, da bi 25 % skupnih sredstev za kohezijsko politiko dodelili Evropskemu socialnemu skladu;

27.

ponavlja svoje stališče, da bi bilo glede na številne naloge, izzive in cilje, na katere mora skupna kmetijska politika odgovoriti, treba zneske, ki so bili za skupno kmetijsko politiko dodeljeni v proračunskem letu 2013, v naslednjem obdobju finančnega načrtovanja najmanj ohraniti; meni, da bi bilo treba pri novi skupni kmetijski politiki bolj učinkovito in uspešno porazdeliti proračun, med drugim s pravično porazdelitvijo neposrednih plačil in dodelitev za razvoj podeželja med države članice, regije in kmete, s čimer bi zmanjšali obstoječo vrzel; v zvezi s tem poudarja pomembno vlogo drugega stebra skupne kmetijske politike, ki znatno prispeva k naložbam in ustvarjanju delovnih mest v podeželskih območjih, k spodbujanju učinkovitosti in konkurenčnosti kmetijskega sektorja, zlasti v luči novih izzivov iz strategije Evropa 2020, ter k upravljanju okolja in ohranjanju biotske raznovrstnosti;

28.

poudarja, da je nujno treba okrepiti ciljno usmerjen in učinkovit program Unije za okolje in podnebje in da bi bilo treba v okviru ustreznih skladov Unije dejavno podpirati celostno porabo za okolje in podnebje;

29.

priznava velike izzive, s katerimi se srečujejo mladi v EU v okviru gospodarske krize; meni, da so sodelovanje, zaposlovanje, izobraževanje, neformalno izobraževanje, usposabljanje, mobilnost in socialna vključenost mladih Evropejcev strateško pomembna vprašanja za razvoj EU in evropske družbe; vztraja pri tem, da je treba poenotiti ta vprašanja in jim dati prednost v vseh ustreznih politikah in programih, ki se financirajo iz proračuna EU, prav tako pa v skladu s potrebami povečati financiranje konkretnih instrumentov za mlade, ki jih predlaga Komisija, kot je na primer uvedba jamstva za mlade, s katerim bi zagotovili, da bo vsaka mlada oseba v Evropi, ki ne najde zaposlitve, imela možnost nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja;

30.

poudarja, da je treba nadaljevati program za najbolj ogrožene osebe; spominja Komisijo na njeno zavezo za pravočasno predložitev zakonodajnega predloga glede tega, da bi tako zagotovili nadaljevanje podpore takšnega programa po letu 2013 na novi pravni podlagi in s samostojnimi finančnimi sredstvi;

31.

meni, da skupni znesek, ki ga je Komisija namenila območju svobode, varnosti in pravice, ne odraža ustrezno krepitve tega območja z Lizbonsko pogodbo ter naraščajočih nalog in izzivov; poudarja, da morajo financirane dejavnosti prinašati evropsko dodano vrednost in da je treba zagotoviti pravično, uravnoteženo in pregledno porazdelitev sredstev med različne cilje teh programov;

32.

opozarja, da so programi EU na področju izobraževanja, mladih, medijev in kulture blizu državljanom, beležijo izjemno visoko stopnjo izvajanja, ustvarjajo opazne učinke vzvoda in prelivanja, vključno s pomembnimi gospodarskimi rezultati ter z združevanjem sredstev ustvarjajo jasno in dokazano evropsko dodano vrednost ter spodbujajo mobilnost in aktivno državljanstvo ter povečujejo sodelovanje med različnimi sektorji in zainteresiranimi stranmi;

33.

ponavlja svoje stališče, da bodo nove odgovornosti, ki jih EU nalagajo Pogodbe, zahtevale ustrezna dodatna finančna sredstva v primerjavi z večletnim finančnim okvirom 2007–2013, da se Uniji omogoči, da izpolni svojo vlogo globalnega akterja, medtem ko ohranja zaveze, ki jih je že dala, predvsem glede uresničitve cilja v zvezi z dodelitvijo 0,7 % BND držav članic za uradno razvojno pomoč ter izpolnitve razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015; spominja na vlogo Unije pri spodbujanju demokracije, miru, solidarnosti, stabilnosti in boja proti revščini v soseščini in partnerskih državah; poudarja dopolnilen značaj pomoči EU k pomoči, ki jo dajo države članice, in njen učinek spodbujanja v smislu posredovanja v regijah, kjer dvostranska pomoč ni zagotovljena; zlasti podpira skupno načrtovanje programov med dejavnostmi držav članic in EU; zato poudarja, da je treba predloge Komisije za Evropo v svetu in Evropski razvojni sklad razumeti kot goli minimum, ki je potreben, da bi Evropa uresničila svoje ambicije v svetu; zlasti ugotavlja, da je treba ESZD dodeliti ustrezna proračunska sredstva, ki bodo ustrezala njenim zadolžitvam;

34.

poudarja strateški pomen velikih infrastrukturnih projektov, kot so ITER, Galileo in GMES, za prihodnost konkurenčnosti EU; zato zavrača vsakršen poskus spreminjanja programa GMES v medvladni program;

35.

je trdno prepričan, da bi morali finančna sredstva za te velike projekte zagotoviti v proračunu EU, vendar jih hkrati namensko vezati, da bi tako zajamčili, da morebitne prekoračitve stroškov ne bi ogrozile teh sredstev in uspešnega izvajanja drugih politik Unije;

36.

pozdravlja predlog Komisije za določitev najvišjega zneska za Galileo v uredbi o večletnem finančnem okviru in namensko vezavo proračunsko dodeljenih sredstev za ta projekt; prav tako meni, da bi morali v tej uredbi določiti tudi najvišja zneska za ITER in GMES; meni, da bi morali finančna sredstva za te tri projekte dodeliti nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira, da bi tako po potrebi lažje zagotovili dodatna sredstva držav članic;

37.

poudarja, da bi moralo biti doseganje evropske dodane vrednosti in zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja, učinkovitosti, uspešnosti in smotrnosti, zdaj še bolj kot kdaj koli prej, vodilno načelo proračuna EU; v tem pogledu pozdravlja vrsto zakonodajnih predlogov Komisije o novi generaciji večletnih programov, ki bodo sprejeti v okviru rednega zakonodajnega postopka; vztraja, da je treba čim bolj povečati sinergije med programi pomoči EU in nacionalnimi vlaganji;

38.

je prepričan, da bo zaradi aktualnih proračunskih omejitev treba nujno pritegniti druge vire financiranja, sicer ne bo mogoče izvesti dolgoročnih naložb, potrebnih za uresničevanje ciljev strategije EU 2020; meni, da je dodana vrednost Unije predvsem v dolgoročnih naložbah, ki so za posamezne države članice nedosegljive; v zvezi s tem izpostavlja sklepe in priporočila svoje resolucije o inovativnih finančnih instrumentih v povezavi z večletnim finančnim okvirom (5);

39.

poudarja potrebo po zagotovitvi skladnosti med pravili posameznih sektorjev in splošnim okvirom finančne uredbe ter po tem, da je treba najti ravnotežje med poenostavitvijo in dobrim finančnim poslovodenjem; je seznanjen s preglednico za poenostavitev, ki jo je izdelala Komisija, in potrjuje svojo odločenost, da podpre program za poenostavitev; je prepričan, da je treba dodatno zmanjšati upravno breme upravičencev, ter poziva, da se za novo generacijo večletnih programov opravi temeljito "preverjanje birokracije", da bi preprečili dodatno upravno breme na ravni EU in nacionalni ravni;

40.

meni, da je učinkovitost odhodkov EU odvisna od preudarne politike ter ureditvenih in institucionalnih okvirov na vseh ravneh; vztraja pri tem, da morajo države članice v skladu s členoma 310(5) in 317 PDEU izvrševati proračun v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja; spominja države članice, da imajo pravno obveznost zagotoviti, da se sredstva, vnesena v proračun, porabljajo v skladu s tem načelom in da morajo prevzeti svoj del odgovornosti za učinkovitejše financiranje EU; opozarja, da 90 % napak, ki jih zazna Računsko sodišče, nastane v državah članicah in da bi se večini teh napak lahko izognili; odločno poziva vse države članice, naj izdajajo nacionalne izjave o zanesljivosti, podpisane na ustrezni politični ravni;

41.

podpira uvedbo predhodnih določb glede pogojenosti, da se zagotovi, da so sredstva EU, predvsem v zvezi s Kohezijskim skladom, strukturnimi skladi in skladi za razvoj podeželja in ribištvo, bolje usmerjena v doseganje ciljev strategije Evropa 2020; meni, da bi določbe glede pogojenosti lahko izboljšale legitimnost in učinkovitost podpore EU, če bi njihovo izvajanje po eni strani temeljilo na načelu okrepljenega partnerstva prek večje udeležbe lokalnih in regionalnih oblasti, po drugi strani pa na pogojih, ki ustrezajo ciljem različnih skladov;

42.

zahteva, da je treba začeti sredstva v okviru sporazumov o partnerstvu pogojevati z določenimi posebnimi zavezami, ki se predhodno opredelijo v dialogu med Komisijo in državami članicami; meni, da je ustrezno, da ti pogoji vsebujejo zlasti pravilno izvajanje obstoječe zakonodaje EU (o regulaciji cen, razpisnih postopkih, prometu, okolju in zdravju), da bi tako preprečili nepravilnosti in zagotovili učinkovitost; vendar zavrača zahteve, naj države članice izvedejo temeljne socialne in ekonomske reforme; vsi pogoji morajo v celoti spoštovati načeli subsidiarnosti in partnerstva;

43.

poudarja pa, da ni neposredne povezave med uspehom regionalne politike in makroekonomskim uspehom države članice in da regij ne bi smeli kaznovati za neuspeh nacionalne ravni pri spoštovanju postopkov, povezanih z gospodarskim upravljanjem; meni, da lahko nalaganje dodatnih kazni še poslabša težave držav članic, ki se že zdaj spopadajo z makroekonomskimi težavami, zato makroekonomske pogojenosti niso sprejemljive;

44.

poudarja, da decentralizirane agencije EU opravljajo zelo pomembno delo, ko podpirajo cilje Unije, in da jim je treba dodeliti proračunska sredstva, ki bodo ustrezala njihovim nalogam;

45.

meni pa, da bi moralo delo decentraliziranih agencij EU zagotoviti precej večje prihranke na nacionalni ravni; poziva države članice, naj ocenijo večjo učinkovitost, ki jo ustvarjajo te agencije na nacionalni ravni, in izkoristijo njihov potencial in s tem racionalizirajo svoje nacionalne odhodke; prav tako poziva države članice, naj v zvezi z agencijami opredelijo morebitna področja, kjer se delo podvaja ali je dodana vrednost zmanjšana, da bi tako lahko racionalizirali njihovo delovanje;

46.

je prepričan, da bi morala vzpostavitev Evropske službe za zunanje delovanje povzročiti ekonomije obsega na ravni EU ter ustvariti precejšnje prihranke na nacionalni ravni, zlasti v nacionalnih diplomatskih službah v tretjih državah;

47.

predlaga, da se opravi neodvisna ocena učinkovitosti javne porabe na treh ravneh – nacionalni, regionalni in evropski, da bi natančno preučili dodano vrednost ter možnosti za združevanje virov in prihranke na področjih, kot so obramba, razvojna politika, decentralizirane agencije, Evropska služba za zunanje delovanje in znanstvene raziskave, in sicer s sredstvi, ki ne bi le spodbujali ekonomije obsega na ravni EU, pač pa bi spoštovali tudi načelo subsidiarnosti; meni, da bi s to oceno lahko dosegli prihranke; opozarja, da bi morala ocena v zvezi z decentraliziranimi agencijami upoštevati ustrezne določbe skupnega pristopa, priloženega skupni izjavi o decentraliziranih agencijah, ki so jo Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija podpisali 19. julija 2012;

48.

soglaša s stališčem Komisije, da je treba upravne odhodke racionalizirati; vendar poudarja, da je treba poiskati ravnotežje med ciljem ustvarjanja dodatnih prihrankov in zagotavljanjem, da bodo lahko institucije svoje naloge in dolžnosti opravljale v skladu z obveznostmi in pristojnostmi iz Pogodb, ob upoštevanju težkih izzivov, ki jih postavlja sedanja gospodarska kriza;

49.

odločno nasprotuje linearnemu zmanjšanju kadrovskih virov v vseh institucijah, organih in agencijah, saj se njihove naloge in odgovornosti po Pogodbah močno razlikujejo; poudarja, da bi bilo treba institucije, organe in agencije obravnavati individualno in bi morali sami odločiti, katerim delovnim mestom se lahko odpovejo, da to ne bo oviralo njihovega delovanja;

50.

opozarja na velike prihranke, ki bi jih lahko zagotovili z enim samim sedežem Evropskega parlamenta; odločno poziva proračunski organ, naj opozori na to vprašanje med pogajanji o naslednjem večletnem finančnem okviru 2014–2020;

51.

meni, da bi morali naslednji večletni finančni okvir, sedemletno obdobje, ki bo trajalo do leta 2020, obravnavati kot prehodno rešitev, ki je jasno povezana s strategijo Evropa 2020; vendar meni, da bi obdobje 5 ali 5+5 let bolje uskladilo trajanje večletnega finančnega okvira z mandatom institucij in s tem povečalo demokratično odgovornost; opozarja, da sedemletno obdobje zahteva kar največjo raven prožnosti, če želimo imeti uresničljiv in učinkovit večletni finančni okvir;

52.

poudarja potrebo po vmesnem pregledu, ki bi jo vključili v uredbo o večletnem finančnem okviru, s posebnim postopkom, ki zajema tudi zavezujoč časovni razpored ter zagotavlja polno sodelovanje naslednjega Parlamenta; meni, da bi morala Komisija predložiti zakonodajni predlog, ki bo omogočal, da se revidirani večletni finančni okvir sprejme pravočasno za proračunski postopek 2018; poudarja, da vmesni pregled ne bi smel ovirati stabilnosti naložbenih obetov ter bi moral zaščititi upravičence in stabilnost dolgoročnega načrtovanja in naložb;

53.

je načelno prepričan, da bodo spreminjajoče se politične in gospodarske razmere, pa tudi nepredvideni dogodki, zahtevali prilagoditve večletnega finančnega okvira v sedemletnem obdobju; vztraja, da mora prihodnji večletni finančni okvir zagotoviti večjo proračunsko prožnost tako znotraj razdelkov kot med njimi, pa tudi med finančnimi leti znotraj večletnega finančnega okvira, da se zagotovi popolna izkoriščenost razpoložljivih proračunskih sredstev;

54.

meni, da je nujno potrebna 5-odstotna prožnost, ko gre za zgornje meje (pod)razdelkov, da bi se bilo mogoče prilagoditi novim razmeram brez povečanja skupnega zneska in ne da bi bila potrebna revizija večletnega finančnega okvira;

55.

pozdravlja predlog Komisije za povečanje stopnje zakonodajne prožnosti (možnost odstopanja od dane vsote za celotno trajanje zadevnega programa) s 5 na 10 %;

56.

poudarja potrebo po čim boljši uporabi zgornje meje, ki jo določa večletni finančni okvir; zato predlaga, da se rezerve, ki so ostale pod zgornjimi mejami odobrenih proračunskih sredstev za prevzem obveznosti v proračunu za eno leto, prenesejo v naslednje leto in predstavljajo skupno rezervo večletnega finančnega okvira, ki bi se v prihodnjih letih dodelila različnim razdelkom v skladu z ocenjenimi potrebami in se uporabila v okviru letnega proračunskega postopka;

57.

enako poudarja potrebo po uvedbi skupne rezerve večletnega finančnega okvira za odobrena proračunska sredstva za plačila, s katero bo mogoče prenesti rezerve, ostale pod mejo odobritev plačil, na naslednja leta in jih uporabiti v okviru letnega proračunskega postopka;

58.

je še posebej zaskrbljen nad trenutno rastočo stopnjo neporavnanih obveznosti; poziva k skupni medinstitucionalni strategiji, s katero bi v večletnem finančnem okviru 2014–2020 ohranili neporavnane obveznosti pod nadzorom, ter zahteva, da se v zvezi s tem sprejmejo ustrezni ukrepi; v zvezi s tem spodbuja razpravo o tem, kako bi bolj enakomerno porazdelili stopnjo sredstev za plačila skozi celotno obdobje večletnega finančnega okvira, da bi v čim večji meri preprečili tveganje, da bi bilo izvajanje programov EU ovirano, ker bi ob koncu finančnega okvira zmanjkalo sredstev za plačila;

59.

ugotavlja, da proračun EU vsako leto beleži presežek in da se prispevki držav članic v proračun EU zmanjšajo za ta znesek; hkrati obžaluje, da Svet redno linearno zmanjšuje ocenjena sredstva za plačila, ki jih Komisija vnese v predlog proračuna, prav tako pa je Svet v zadnjih letih večkrat nasprotoval temu, da se proračunu EU ob koncu proračunskega leta zagotovi raven dodatnih plačil, ki jih potrebuje Komisija, da bi EU izpolnila svoje finančne obveznosti; meni, pri tem pristopu ne gre za dobro finančno poslovodenje in da bi, čeprav vrnjeni presežek ne vpliva na skupno stopnjo primanjkljaja držav članic, ta znesek utegnil biti zelo pomemben za letni proračun EU; opozarja na zavezo institucij o reviziji finančne uredbe, da bi omogočile prenos neporabljenih sredstev in zagotovile proračunsko ravnotežje;

60.

odločno podpira varnostno rezervo, vendar poudarja, da njena sprostitev, če naj bo učinkovita, ne bi smela pomeniti obvezne izravnave zgornjih mej in bi jo morali sprejeti s kvalificirano večino glasov v Svetu;

61.

pozdravlja predlog Komisije za povečanje sredstev instrumenta prilagodljivosti in uporabo letnih zneskov do vključno leta n+3;

62.

ponovno izraža močno podporo predlogu Komisije, da je treba rezervo za nujno pomoč, Solidarnostni sklad Evropske unije, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in rezervo za krize v kmetijskem sektorju ob upoštevanju njihove nepredvidljive narave, ki onemogoča načrtovanje, vnesti v proračun nad zgornje meje za zadevne razdelke;

63.

poudarja dodano vrednost Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji kot kriznega intervencijskega instrumenta za pomoč delavcem, ki so izgubili službo, pri vrnitvi na trg dela; poudarja, da se mora Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji po letu 2013 nadaljevati kot instrument, ki je enako dostopen vsem kategorijam delavcev; poudarja tudi, da je treba poenostaviti in pospešiti postopek glede plačil nepovratnih sredstev, da bi povečali njihovo učinkovitost;

64.

opozarja, da proračun EU zajema vse prihodke in odhodke na podlagi sklepov, ki so jih sprejele institucije EU v okviru svojih pristojnosti, in da ločeno upošteva finančno poslovanje Unije v obliki dajanja in najemanja posojil in jamstev;

65.

poziva Komisijo in Svet, naj v posebni prilogi navedeta proračunske ali finančne obveznosti ter jamstva Unije ali držav članic v okviru evropskih stabilizacijskih mehanizmov (EFSM, EFSF, ESM) v skladu z določbami členov 122(2), 136(3) in 143 PDEU, pa tudi neposredno dvostransko finančno pomoč drugim državam članicam ali druge projekte, povezane z bančno unijo;

66.

poudarja, da bi bilo treba vse odločitve o krepitvi gospodarske in monetarne unije sprejemati na podlagi pogodb, pri tem pa bi morale sodelovati ustrezne institucije; poudarja, da bo vsakršno odstopanje od metode skupnosti ter povečana uporaba medvladnih sporazumov le razdelila in oslabila Evropsko unijo, vključno z območjem eura;

67.

izraža odločno prepričanje, da je treba v okviru Unije razviti vsako novo fiskalno zmožnost držav članic evroobmočja, vzpostavljeno s ciljem prilagoditve asimetričnim šokom, specifičnim za posamezno državo, in strukturnim reformam, če njenih fiskalnih funkcij ne pokriva večletni finančni okvir; za vsako tako fiskalno zmožnost mora veljati demokratični nadzor, ki ga izvajajo obstoječe institucije; opozarja, da Pogodbi določata, da je treba vsako proračunsko zmožnost vključiti v proračun EU in s tem spoštovati njegovo enotnost; meni tudi, da bi bilo treba za boljšo prepoznavnost in zagotovljeno dopolnjevanje take nove proračunske zmožnosti v večletni finančni okvir uvesti poseben nov razdelek; odločno zavrača vsakršne poskuse zniževanja zgornjih meja v predlogu Komisije o večletnem finančnem okviru, da se za takšno novo zmožnost zagotovijo viri;

68.

odločno zahteva, da se države članice trdno zavežejo k vključitvi Evropskega razvojnega sklada v proračun EU od leta 2021 dalje; ugotavlja, da bo zaradi te reforme treba ustrezno povečati zgornje meje večletnega finančnega okvira;

69.

potrjuje, da bo v prihodnosti kot del pregleda osnutka letnega proračuna organiziral posebno javno razpravo in glasovanje o prihodkovnem delu proračuna; je trdno prepričan, da bo na ta način zagotovljena stalna razprava o sistemu financiranja Unije, hkrati pa se v celoti zaveda, da proračunski organ trenutno nima nobene pristojnosti za predlaganje sprememb tega dela proračuna;

70.

meni, da pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru, ki so se začela pred več kot enim letom, jasno kažejo na zastoj, ki je nastal, ker ni dejanskega sistema lastnih sredstev; ta pogajanja potekajo v Svetu v dveh nasprotujočih si taborih, ki jih vodijo države neto plačnice v proračun EU na eni strani in države neto prejemnice iz proračuna EU na drugi, po sistemu, ki vodi do zgolj računovodsko utemeljenega pogleda na "pravično vračanje", zaradi česar je na koncu vsak dogovor o večletnem finančnem okviru pogojen z dogovorom o dolgem seznamu izjem in kompenzacij, o katerem se pogajajo za zaprtimi vrati in je evropskim državljanom nerazumljiv;

71.

je trdno prepričan, da se mora financiranje proračuna Unije vrniti k dejanskemu sistemu lastnih sredstev, kot je določeno v Rimski pogodbi in vseh nadaljnjih pogodbah EU; globoko obžaluje dejstvo, da sedanji sistem, po katerem velika večina financiranja prihaja iz nacionalnih prispevkov, ni pregleden in ni pravičen ter ni predmet parlamentarnega nadzora ne na evropski ne na nacionalni ravni; poudarja, da ta sistem v svojem bistvu krši črko in duh Pogodbe;

72.

poudarja, da prestrukturiranje sistema lastnih sredstev kot takega ni povezano z velikostjo proračuna EU, ampak z iskanjem učinkovitejše kombinacije sredstev za financiranje sprejetih politik in ciljev EU; poudarja, da uvedba novega sistema ne bi povečala skupnega davčnega bremena za državljane, ampak bi nasprotno zmanjšala obremenitev nacionalnih proračunov;

73.

ponovno poudarja svoje temeljno stališče, kot je navedeno v resoluciji z dne 13. junija 2012, da ni pripravljen dati soglasja za naslednji večletni finančni okvir brez političnega dogovora o reformi sistema lastnih sredstev, v skladu s predlogom Komisije z dne 29. junija 2011, vključno z zakonodajnimi predlogi za dejanska nova lastna sredstva; meni, da bi moral biti cilj takšne reforme do leta 2020 zmanjšati delež prispevkov držav članic na podlagi BND v proračun EU na največ 40 % in s tem prispevati k prizadevanjem držav članic za konsolidacijo;

74.

je trdno prepričan, da bi moral nujen politični dogovor zajemati naslednje elemente:

75.

poudarja, da so potrebne stroge zahteve glede večine tako v Parlamentu kot v Svetu za sprejetje večletnega finančnega okvira, in poudarja, da je pomembno v polni meri izkoristiti določbe člena 321(5), ki določa, da so se institucije dolžne pogajati, da se doseže dogovor o besedilu, ki ga Parlament lahko odobri;

76.

poudarja, da bo uredba o večletnem finančnem okviru tokrat prvič sprejeta na podlagi novih določb Lizbonske pogodbe, ki prinaša nove ureditve sodelovanja med institucijami, namenjene združevanju učinkovitega sprejemanja odločitev s spoštovanjem zadevnih posebnih pravic; zato pozdravlja ukrepe madžarskega, poljskega, danskega in ciprskega predsedstva Sveta za vzpostavitev strukturiranega dialoga in redne izmenjave informacij s Parlamentom;

77.

izraža pripravljenost za začetek obsežne razprave s Svetom tako o uredbi o večletnem finančnem okviru kot tudi o medinstitucionalnem sporazumu, in poziva Svet, naj v povezavi z zasedanjem Evropskega sveta dne 22. in 23. novembra 2012 okrepi stike na vseh ravneh; poudarja, da je treba čim prej doseči dokončni dogovor o večletnem finančnem okviru;

78.

ugotavlja, da vsak politični sporazum, dosežen na ravni Evropskega sveta, predstavlja le pogajalski mandat za Svet; vztraja, da morajo po tem, ko Evropski svet doseže politični sporazum, potekati polnopravna pogajanja med Parlamentom in Svetom, preden Svet uradno predloži svoje predloge o uredbi o večletnem finančnem okviru v odobritev Parlamentu;

79.

poudarja, da sta v skladu s PDEU zakonodajna organa Parlament in Svet, Evropski svet pa nima vloge zakonodajalca; poudarja, da bodo pogajanja o zakonodajnih predlogih v zvezi z večletnimi programi sledila v okviru rednega zakonodajnega postopka;

80.

vztraja pri kvalitativnem pristopu k pogajanjem o uredbi o večletnem finančnem okviru in povezanih večletnih programih; poudarja, da bi jih bilo treba obravnavati kot sveženj, in ponovno poudarja načelo, da "ni nič dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno";

81.

opozarja, kako pomembna so mnenja odborov EP, priložena vmesnim poročilom, saj dopolnjujejo pogajalske smernice za večletni finančni okvir in medinstitucionalni sporazum ter zagotavljajo dragocene smernice in podrobnosti; vztraja pri tem, da bi se morala politična priporočila iz teh mnenj upoštevati v pogajanjih o ustreznih večletnih programih; v zvezi s tem ponovno zavzema trdno stališče, da se v okviru posebnega zakonodajnega postopka glede večletnega finančnega okvira ne bi smelo obravnavati vprašanj, za katera se uporablja redni zakonodajni postopek;

82.

spominja Svet na priloženi delovni dokument, v katerem so navedene spremembe k predlogu Uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 in k predlogu medinstitucionalnega sporazuma o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju; opominja, da bi utegnile biti potrebne dodatne spremembe, odvisno od poteka pogajanj o večletnem finančnem okviru; poudarja, da je mogoče medinstitucionalni sporazum dokončno oblikovati šele, ko bo končan postopek glede večletnega finančnega okvira;

83.

nazadnje poudarja, da se bodo, če večletni finančni okvir ne bo sprejet do konca leta 2013, zgornje meje in druge določbe za leto 2013 podaljšale, vse dokler se ne sprejme nov večletni finančni okvir; opozarja, da bo v tem primeru Parlament pripravljen sprejeti hiter dogovor s Svetom in Komisijo, da se prilagodi notranja struktura večletnega finančnega okvira, ki bo odražala nove politične prednostne naloge;

84.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, parlamentom in vladam držav članic ter drugim zadevnim institucijam in organom.

7.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 68/13

—

ob upoštevanju člena 215 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju predloga priporočila Svetu, ki ga vlagata Guy Verhofstadt in Kristiina Ojuland v imenu skupine ALDE (B7-0196/2012),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. februarja 2011 o pravni državi v Rusiji (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2010 o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu za leto 2009 in politiki EU na tem področju (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2011 o prihodnjem vrhunskem srečanju med EU in Rusijo 15. decembra 2011 ter izidu volitev v dumo 4. decembra 2011 (3),

—

ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 2. februarja 2012 o dosledni politiki do režimov, proti katerim EU uporablja omejevalne ukrepe (4),

—

ob upoštevanju tega, da je odbor za zunanje odnose senata ZDA 26. junija 2012 sprejel Akt o odgovornosti pravne države za Sergeja Mangnickega, katerega namen je uvedba prepovedi izdajanja vizumov in zamrznitve premoženja ruskim uradnikom, ki so domnevno vpleteni v pridržanje, zlorabo in smrt Sergeja Magnickega,

—

ob upoštevanju osnutka resolucije „Pravna država v Rusiji: primer Sergeja Magnickega“, ki je bil predložen na letnem zasedanju Parlamentarne skupščine OVSE leta 2012 in v katerem so bili nacionalni parlamenti pozvani, naj sprejmejo ukrepe za uvedbo vizumskih sankcij in zamrznitev premoženja,

—

ob upoštevanju člena 121(3) Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A7-0285/2012),

A.

ker so prijetje, pogoji pridržanja in nato smrt Sergeja Magnickega v priporu dobro dokumentiran in nazoren primer nespoštovanja temeljnih človekovih pravic;

B.

ker se s posmrtnim pregonom Sergeja Magnickega krši mednarodna in nacionalna zakonodaja, s čimer se nedvoumno kaže, da rusko kazensko pravosodje slabo deluje;

C.

ker se je Ruska federacija kot članica Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi zavezala k polnemu spoštovanju temeljnih pravic in načel pravne države in ker ji je Evropska unija večkrat ponudila dodatno pomoč ter strokovno znanje za posodobitev njenega ustavnega in pravnega reda ter delovanje v skladu s tem redom;

D.

ker so kljub ugotovitvam preiskave o nezakonitosti prijetja in pridržanja Sergeja Magnickega ter o tem, da mu ni bil omogočen dostop do pravnega varstva, ki jih je leta 2011 objavil svet za človekove pravice ruskega predsednika, preiskave zastale, vpleteni uradniki pa so bili oproščeni in jim je bila celo dodeljena preiskava zadevnega posmrtnega primera; ker takšno ravnanje oblasti dokazuje, da je bil pregon Magnickega politično motiviran;

E.

ker je Evropska unija ruske oblasti ob številnih priložnostih in na različne načine – od rednega posvetovanja o človekovih pravicah do vrhovnih srečanj – pozvala, naj opravi temeljito neodvisno preiskavo tega posebnega, dobro dokumentiranega primera in preneha s trenutno prakso nekaznovanja;

F.

ker je primer Sergeja Magnickega sicer le eden od mnogih primerov zlorabe pristojnosti ruskih organov pregona, ki so grobo kršili pravno državo, je pa najbolj razvpit in dobro dokumentiran; ker obstajajo številni drugi sodni postopki, v katerih se domnevni gospodarski zločini in obtožbe o korupciji sistematično uporabljajo za obračunavanje s poslovnimi ali političnimi tekmeci;

G.

ker same omejitve izdajanja vizumov in drugi omejevalni ukrepi niso običajne pravosodne sankcije, temveč politični odraz zaskrbljenosti EU, ki naj bi bil viden širši javnosti, zato ostajajo potrebno in legitimno orodje zunanje politike;

H.

ker bi lahko sankcije EU v povezavi s primerom Magnickega ruske oblasti spodbudile, da bi se resnično potrudile ter se znova odločneje in bolj prepričljivo posvetile vprašanju pravne države v Rusiji in trenutni praksi nekaznovanja;

I.

ker so nacionalni parlamenti nekaterih držav članic EU, med drugimi Nizozemske, Združenega kraljestva, Švedske in Poljske, že sprejeli resolucije, v katerih so svoje vlade pozvali, naj uvedejo sankcije v zvezi s primerom Magnickega, nekateri drugi nacionalni parlamenti, na primer portugalski, francoski, španski in latvijski, pa takšne resolucije še pripravljajo;

1.

naslovi naslednja priporočila na Svet:

2.

spodbuja Svet, naj na podlagi dobro dokumentiranih, nenasprotujočih si in neodvisnih virov ter prepričljivih dokazov zavzame dosledno in proaktivno stališče do drugih hudih kršitev človekovih pravic v Rusiji ter v skrajnem primeru zoper kršitelje uvede podobne omejevalne ukrepe;

3.

poudarja, da je zavezanost ruskih oblasti osnovnim vrednotam, kot so pravna država ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, še vedno glavni pogoj za odnose med EU in Rusijo ter za razvoj trdnega in zanesljivega partnerstva med njima;

4.

naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu, v vednost pa tudi Komisiji, državam članicam ter dumi in vladi Ruske federacije.

7.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 68/15

—

ob upoštevanju Poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju zakonodaje o enotnem nebu: čas za ukrepanje (COM(2011)0731),

—

ob upoštevanju Sporočila Komisije o mehanizmih upravljanja in spodbujanja za uvedbo programa SESAR, tehnološkega stebra enotnega evropskega neba (COM(2011)0923),

—

ob upoštevanju Bele knjige o enotnem evropskem prometnem prostoru – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu (COM(2011)0144),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenj Odbora za zunanje zadeve ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0254/2012),

A.

ker je izvajanje projekta Enotno evropsko nebo (enotno nebo) že precej napredovalo;

B.

ker se pričakuje, da bo leto 2012 odločilno za izvajanje projekta enotnega neba;

C.

ker bo dopolnitev projekta enotnega neba omogočila velike prihranke z ekonomskega, varnostnega in okoljskega vidika, saj bosta vzpostavljena trajnejši zračni prostor in učinkovitejši sistem upravljanja zračnega prometa na evropski ravni;

D.

ker se obseg zračnega prometa neprestano povečuje, zaradi česar zmogljivosti postajajo nezadostne in zamude potniških letal vse večje, to pa vpliva tudi na načrte rasti letalskih prevoznikov; ker je evropski zračni prostor med najbolj zasedenimi na svetu, saj več kot 750 milijonov potnikov uporablja letališča EU, do leta 2030 pa naj bi se to število podvojilo;

E.

ker je za uspešno dokončanje projekta enotnega neba potreben celovit pristop, pri čemer posamezne države članice ne smejo ogroziti njegovega celostnega izvajanja;

F.

ker je 4. decembra 2012 rok za zaključek izvedbe funkcionalnih blokov zračnega prostora, najnovejši podatki pa kažejo, da stanje še zdaleč ni v skladu s to določbo zakonodaje o enotnem evropskem nebu;

G.

ker bi morala Komisija v skladu s členom 13(3) Uredbe (EU) št. 691/2010 štiri mesece po tem, ko od držav članic prejme načrte izvedbe, izdati priporočila v zvezi s sprejetjem pregledanih ciljev uspešnosti za tiste, ki niso skladni z vseevropskimi cilji;

H.

ker se pri nacionalnih izvajalcih navigacijskih služb letalskega prometa (ANSP), ki izvajajo kontrolo zračnega prometa, odraža razdrobljena politična geografija celine, kar na žalost povzroča neučinkovitost in zastoje;

I.

ker je treba za dokončno vzpostavitev enotnega neba nujno sprejeti ukrepe, ki bodo omogočali dosego ciljev EU na področju varnosti v letalstvu, da bi zvišali veljavne standarde ter zagotovili enotno in visoko raven varnosti za javnost;

J.

ker drugi programi, kot sta Galileo in Globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS), hitro napredujejo;

K.

ker se je treba čim prej dogovoriti o potrebnih finančnih sredstvih in finančnih okvirih;

1.

se zaveda omejitev glede izvajanja zakonodaje o enotnem evropskem nebu; kljub temu meni, da je treba dosedanji napredek bistveno izboljšati in določiti zavezujoč časovni okvir za izvajanje projekta enotnega neba, hkrati pa upoštevati poslovno plat;

2.

poudarja potrebo po takojšnjem ukrepanju in pospešitvi izvajanja zakonodaje o enotnem evropskem nebu in načrta izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa, zlasti funkcije omrežja;

3.

poudarja, da je na vrsti odločilna faza uvajanja, ki jo je treba uresničiti pravočasno, sinhronizirano in usklajeno;

4.

opozarja, da povečanje obsega zračnega prometa pomeni, da se evropski zračni prostor hitro približuje svoji največji zmogljivosti in da se je treba čim prej spoprijeti s to težavo, da bi evropskim državljanom zagotovili kakovostne storitve zračnega prometa in zagotovili, da se vpliv na okolje in podnebje ne bi povečal;

5.

opozarja na pomen, ki ga imajo letališča kot vstopne in izstopne točke evropskega omrežja; opozarja, da je treba v celoti upoštevati razvoj projekta enotno evropsko nebo, vključno z regionalnimi letališči, saj ta pomembno prispevajo k zmanjševanju preobremenjenosti omrežja in povečanju zmogljivosti;

6.

opozarja na nujnost izvajanja zakonodaje o enotnem evropskem nebu z namenom preprečiti povečanje prometnih tokov in odpraviti uporabo zastarele tehnologije ter se tako izogniti povečanju zastojev in zagotoviti večjo usklajenost evropskih določb o varnosti v letalstvu;

7.

ugotavlja, da stalno ohranjanje varnosti in pogojev delovanja na visokih ravneh postaja v Evropi vedno večji izziv; poziva države članice in Komisijo, naj pojasnijo vlogo pristojnih evropskih organov, da bi ohranili zanesljive in pregledne mednarodne standarde varnosti v letalstvu;

8.

poudarja, da je treba čim bolj povečati učinkovitost evropskega zračnega prostora, ne samo z vidika ekonomskih prednosti, ampak tudi zaradi okoljskih, energetskih in družbenih koristi, tudi za letalske potnike;

9.

poudarja, da Komisija v zadnjem poročilu o tej temi ocenjuje, da bi lahko v obdobju 2013–2030 v EU–27 kumulativni učinek na BDP EU znašal 419 milijard EUR, da bi lahko ustvarili 328 000 novih delovnih mest, ustvarjenih neposredno ali posredno in neto prihranek približno 50 milijonov ton emisij CO2, če bo pravočasno in v celoti uvedena tehnologija v okviru programa za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR);

10.

opozarja, da bi po mnenju Komisije pravočasna uvedba programa SESAR prinesla praktične koristi za potnike, saj bi se čas poletov skrajšal za približno 10 % (ali 9 minut), bilo bi v povprečju 50 % manj odpovedi in zamud, cene letalskih prevozov pa bi se verjetno znižale; opozarja pa, da bi bile posledice, če bi prišlo do desetletnih zamud pri uvedbi programa SESAR, nepredstavljive, saj bi izgube zaradi manjšega kumulativnega vpliva na BDP EU znašale približno 268 milijard EUR, bilo bi približno 190 000 manj novih delovnih mest in približno 55 milijonov ton manj prihranka CO2;

11.

ugotavlja, da druge ključne države in regije hitro napredujejo na področju raziskav in razvoja inovativnih tehnologij, zato obžaluje, da utegne EU izgubiti prednost pred drugimi mednarodnimi akterji, če ne bo pospešila izvajanja zakonodaje o enotnem nebu;

12.

meni, da je ustrezno delovanje projekta SES mogoče zagotoviti le, če bodo vsi udeleženi strogo spoštovali različne roke za izvajanje;

13.

poudarja, da so se začeli pilotni programi in da so njihovi rezultati pozitivni;

14.

poziva Komisijo, naj Odboru za promet in turizem do decembra 2012 posreduje poročilo o napredku pri izvajanju načrta izvedbe vseh izvajalcih navigacijskih služb letalskega prometa;

15.

poziva Komisijo, naj Odboru za promet in turizem do marca 2013 posreduje poročilo o napredku pri izvajanju zakonodaje o enotnem nebu skupaj z oceno posledic zamud pri izvedbi funkcionalnih blokov zračnega prostora;

16.

spominja države članice, da so se z odločno podporo zadevni zakonodaji javno zavezale k doseganju cilja glede enotnega evropskega neba, in poudarja, da morajo še naprej dejavno sodelovati pri izvajanju te zakonodaje; zato poziva države članice, naj predložijo nacionalne načrte izvedbe v skladu s cilji uspešnosti EU in sprejmejo revidirane cilje uspešnosti, ki jih je predlagala Komisija; poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe v primeru nespoštovanja rokov pri izvajanju omenjene zakonodaje;

17.

opozarja na cilje za letalstvo, ki so navedeni v beli knjigi o prometni politiki in v dokumentu skupine na visoki ravni o raziskavah na področju letalstva z naslovom Smer poleta 2050 – evropska vizija za letalstvo;

18.

vztraja, da je treba ta problem prednostno obravnavati in da je za popolno in pravočasno izvedbo projekta enotnega neba potrebna proaktivna politična podpora vseh držav članic;

19.

poudarja, da bo uspešno izvajanje zakonodaje o enotnem evropskem nebu pozitivno in spodbudno vplivalo na konkurenco v celotni EU in po svetu, saj bo pospešilo rast in zaposlovanje predvsem v aeronavtični in letalski industriji;

20.

obžaluje, da javnost enotnega evropskega neba ne pozna oziroma ne razume dovolj kljub njegovim znatnim socialnim in okoljskim koristim in poziva Komisijo, države članice in zainteresirane strani, naj okrepijo prizadevanja na področju obveščanja javnosti;

21.

se zaveda izzivov evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (ATM) in priznava odločilno vlogo človeškega dejavnika ter učinkovitega socialnega dialoga pri uresničitvi enotnega neba; se zaveda, da je treba stalno poudarjati odprte postopke poročanja; poudarja, da bo izvajanje enotnega neba prineslo tudi veliko povpraševanje po kakovostnih in visoko usposobljenih kadrih;

22.

v celoti spoštuje suverenost in nacionalne pristojnosti držav članic v zvezi z upravljanjem zračnega prometa, povezanega z operacijami in usposabljanjem z vojaškimi in drugimi državnimi zrakoplovi; ugotavlja zavezanost držav članic zagotavljanju, da se pojem prožne uporabe zračnega prostora (1) uporablja v celoti in enotno, ter priznava, da je treba podpreti njihova prizadevanja v ta namen; poudarja, da državni zrakoplovi poleg vojaških vključujejo zrakoplove policije, gasilske službe, obalne straže, carine, civilne zaščite in drugih misij ter tako v okviru svojih operacij izvajajo širok razpon dejavnosti zaščite in kriznega upravljanja;

23.

meni, da bo uspešno izvajanje enotnega neba prineslo koristi celotni dobavni verigi, vključno s proizvajalci, letalskimi družbami ter malimi in srednjimi podjetji, turističnemu sektorju itd.;

24.

je še vedno zaskrbljen, ker vzpostavitev funkcionalnih blokov zračnega prostora po vsej Evropi ni samo v zaostanku, ampak tudi nima vsebine, zato odločno podpira prizadevanja koordinatorja; poudarja pomen sodelovanja, usklajevanja in političnega ukrepanja posameznih držav članic in med njimi, da bi do 4. decembra 2012 dosegli cilj glede izvedbe funkcionalnih blokov zračnega prostora; poziva Komisijo, naj skrbno spremlja razvoj in po potrebi pravno, tudi s sankcijami, ukrepa proti državam članicam, ki kršijo svoje obveznosti iz zakonodaje o enotnem evropskem nebu;

25.

poudarja, da se vzpostavitev funkcionalnih blokov zračnega prostora ne sme razumeti kot samostojna zahteva, temveč kot sredstvo za uresničitev ciljev defragmentacije evropskega zračnega prostora in izboljšanja zmogljivosti, ter da brez njih ne bo mogoče dovršiti enotnega neba; poziva Komisijo, naj predlaga strategijo za pospešitev izvajanja funkcionalnih blokov zračnega prostora, ki bo vsebovala polno izvajanje centraliziranih modelov (na primer upravljavec omrežja, skupno podjetje SESAR, upravljavec uvajanja); poziva Komisijo, naj v večji meri uporablja svoje metode opozarjanja in če pri tem ni bi bila uspešna, uvede postopke za ugotavljanje kršitev zoper tiste države članice, ki še niso podpisale sporazumov za vzpostavitev svojih funkcionalnih blokov zračnega prostora;

26.

meni, da je pristop od zgoraj navzdol najuspešnejši in najučinkovitejši način za vzpostavitev enotnega neba, in zato poziva Komisijo, naj na podlagi poročila iz odstavka 15 predlaga ukrepe za odpravljanje posledic zamud pri izvedbi funkcionalnih blokov zračnega prostora in naj hitro preide od pristopa od spodaj navzgor k pristopu od zgoraj navzdol za zagotovitev, da se dosežejo cilji drugega paketa zakonodaje o enotnem evropskem nebu;

27.

poziva države članice, naj na nacionalni politični ravni čim prej odpravijo pomanjkanje sredstev, zlasti v zvezi z nacionalnimi nadzornimi organi;

28.

poudarja, da morajo biti nacionalni nadzorni organi funkcionalno ločeni od izvajalcev navigacijskih služb letalskega prometa ter svoja pooblastila izvajati nepristransko, neodvisno in pregledno;

29.

poudarja, da je treba od nacionalnih izvajalcev navigacijskih služb letalskega prometa zahtevati, naj bodo proaktivni pri izvajanju zakonodaje o enotnem evropskem nebu;

30.

ponovno poudarja, da lahko varno, učinkovito in prožno uporabo zračnega prostora dosežemo le s tesnim sodelovanjem in usklajevanjem med civilnimi in vojaškimi uporabniki zračnega prostora;

31.

poziva države članice, naj se s pomočjo pristojnih evropskih agencij osredotočijo na krepitev civilno-vojaškega sodelovanja in usklajevanja s sosednjimi državami;

32.

vztraja, naj države članice za dokončno vzpostavitev enotnega neba čim prej zagotovijo potrebna finančna sredstva; pozdravlja dejstvo, da je Komisija predlagala kot horizontalno prednostno nalogo financiranje projekta enotnega neba in programa SESAR v instrumentu za povezovanje Evrope;

33.

priznava, da sta industrija in EU v raziskave in razvoj tehnologije SESAR vložili precejšnja finančna sredstva in da je zdaj čas za izvedbo potrebnih ukrepov, s katerimi bo mogoče izkoristiti prednosti teh naložb preko izvajanja zakonodaje o enotnem evropskem nebu;

34.

opozarja, da je treba načrte za izvedbo enotnega neba uskladiti z razvojno fazo in fazo uvajanja programa SESAR kot dela enotnega evropskega neba, kakor je navedeno v Uredbi (ES) št. 1070/2009;

35.

vztraja, da usklajevanje kljub potrebnim velikim naložbam prinaša veliko pomembnih in oprijemljivih koristi, vključno z optimizacijo letov, učinkovito porabo goriva, zmanjšanjem hrupa in onesnaženosti zraka, manjšim vplivom na podnebne spremembe ter prožno in varno uporabo manj razdrobljenega neba; poudarja učinkovitost, ki bi jo prineslo okrepljeno civilno-vojaško usklajevanje, saj bi uporaba skupne infrastrukture prispevala k zmanjšanju stroškov; poudarja, da bi okrepljena interoperabilnost med državami članicami in vzpostavitev funkcionalnih blokov zračnega prostora prinesli tudi koristi pri čezmejnih operacijah;

36.

razume, da sta tehnologija SESAR in izvajanje projekta enotnega neba neločljivo povezani politiki, ki jih je treba razvijati, da bi prinesli koristi, zato industrijo poziva, naj resno pristopi k fazi uvajanja projekta SESAR;

37.

poudarja, da so proizvajalci že razvili ustrezne tehnologije in so te trenutno na razpolago, kar pomeni, da uspešna izvedba projekta SESAR predstavlja uresničljiv cilj;

38.

se zaveda, da je več poslovnih razlogov za naložbe v tehnologijo SESAR v večjih in bolj prometnih vozliščih kot pa na manjših regionalnih letališčih ali letališčih, ki poslujejo sezonsko; vendar vztraja, da bi bilo celotno omrežje bolj zmogljivo, če bi se s pomočjo javnega financiranja na splošno razširile zmogljivosti SESAR;

39.

meni, da je treba kot odziv na prizadevanja za standardizacijo, kar želi Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO), na svetovni ravni sprejeti usklajen pristop in tako na svetovni ravni zagotoviti interoperabilnost novih tehnologij ter spodbuditi k podpisu protokolov o sodelovanju pri raziskavah in razvoju;

40.

meni, da je treba še bolj spodbujati steber uspešnosti, s katerim se navigacijskim službam letalskega prometa in drugim zainteresiranim stranem omogoči, da čim bolje razvijejo strateška partnerstva in prejmejo spodbude za doseganje ciljev;

41.

poudarja, da je vojska ključni akter v okviru enotnega neba in mora biti v celoti vključena na vseh ravneh in v zelo zgodnji fazi; priznava napredek, dosežen pri izvajanju zakonodaje o enotnem evropskem nebu, in poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za uskladitev na strani vojske; ob upoštevanju nacionalnih posebnosti civilno-vojaških odnosov poziva države članice, naj se osredotočijo na krepitev civilno-vojaškega sodelovanja in interoperabilnosti ter uporabljajo najboljšo prakso na tem področju;

42.

meni, da je treba spodbujati sodelovanje med sosednjimi državami z namenom razširitve enotnega evropskega neba preko meja EU;

43.

poudarja, da je treba zmanjšati razdrobljenost evropskega zračnega prostora z uporabo tehnoloških inovacij, okrepitvijo načrta za navigacijske službe zračnega prometa in pravočasno vzpostavitvijo funkcionalnih blokov zračnega prostora, da bi tako zagotovili koristne učinke projekta enotnega neba;

44.

pozdravlja nenehno podporo držav članic in zainteresiranih strani, ki nudijo pomoč pri usklajevanju razlag in izvajanja zakonodaje o enotnem evropskem nebu;

45.

podpira javno-zasebni partnerski pristop, saj lahko ta v primeru, da je strukturiran in se ustrezno in učinkovito izvršuje na podlagi sodelovanja s pobudami in zavzetostjo, ustvarja položaj, ki je koristen za vse udeležene;

46.

vztraja, da bo izvajanje zakonodaje o enotnem evropskem nebu prineslo veliko koristi za vse zainteresirane strani, na primer z zmanjšanjem uporabniške takse, ki se prenese na končnega potrošnika, tj. potnika;

47.

meni, da bi morali organi, pristojni za izvajanje projekta enotnega neba, ves čas tesno sodelovati in da med njimi ne sme biti navzkrižij;

48.

poziva, naj se pravočasno pripravi zakonodajni predlog o prihodnji vlogi skupnega podjetja SESAR, da bo ohranil sedanjo vlogo tudi v prihodnje, saj je ključnega pomena za zagotovitev uspeha projekta enotnega neba; opozarja na dosedanja prizadevanja, da se dokaže njegova učinkovitost;

49.

spodbuja Komisijo, naj čim prej vzpostavi mehanizme upravljanja, spodbujanja in financiranja, vključno z javnim financiranjem, ki bodo zagotovili pravočasno in učinkovito uvedbo tehnologij SESAR, pri tem pa naj sodeluje z ustreznimi organi in zainteresiranimi stranmi in nameni posebno pozornost uporabi inovativnih finančnih instrumentov;

50.

ugotavlja, da strokovno znanje na vojaškem in civilno-vojaškem področju na različnih ravneh zagotavlja več udeleženih institucij, kot so Odbor za enotno nebo, Eurocontrol in Skupno podjetje SESAR, vendar je kljub temu še vedno potrebna usklajena in celovita analiza posledic enotnega evropskega neba/programa SESAR za vojsko; opozarja na potrebo po vključitvi Vojaškega odbora EU v ta proces, saj bo to zagotovilo ustrezno obveščenost načelnikov generalnih štabov;

51.

ob tem priznava, da je Evropska obrambna agencija po svoji naravi most med obrambno skupnostjo in Komisijo ter posrednik med vojaškimi zainteresiranimi stranmi; podpira krepitev vloge Evropske obrambne agencije pri krepitvi politične zavesti, mrežnem povezovanju, nudenju pomoči v fazi uvajanja programa SESAR in podpiranju držav članic pri finančni analizi in operativni analizi tveganj; ugotavlja, da ima Evropska obrambna agencija veliko možnosti, da prispeva k prihodnjim izzivom enotnega neba, na primer na področju opreme in usposabljanja; pozdravlja odločitev držav članic, da bodo v podporo Evropski obrambni agenciji pri programu SESAR vključile vojaški štab EU (EUMS); pozdravlja vzpostavitev vojaškega izvedbenega foruma enotnega neba/programa SESAR, ki ga podpira Evropska obrambna agencija, in spodbuja njegovo učinkovito nadaljevanje, saj ima moč, da združi vse pomembne akterje v obrambni skupnosti; poudarja, da je sodelovanje z Natom nujno in v zvezi s tem pozdravlja sedanji razvoj dogodkov;

52.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

7.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 68/21

—

ob upoštevanju naslova IV Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) o prostem pretoku oseb,

—

ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o evropski viziji za potnike: sporočilo o pravicah potnikov pri vseh vrstah prevoza (COM(2011)0898),

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. maja 2012 (1),

—

ob upoštevanju konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2009 o odškodninah za potnike v primeru stečaja letalske družbe (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o mobilnosti in vključevanju invalidov ter Evropski strategiji o invalidnosti 2010–2020 (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2012 o delovanju in uporabi veljavnih pravic letalskih potnikov (4),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0287/2012),

A.

ker je bil od določitve pomembnih ciljev v beli knjigi Komisije leta 2001 oblikovan celovit sklop pravic potnikov EU v vseh vrstah prometa (letalskem, železniškem, ladijskem in cestnem prometu), ki zagotavlja minimalno varstvo in hkrati prispeva k enotnim konkurenčnim pogojem za prevoznike;

B.

ker prevozniki nekaterih pravic potnikov še ne uresničujejo v celoti, nacionalni organi pa jih še ne usklajeno nadzorujejo in ne skrbijo za njihovo ustrezno uveljavljanje; ker so nekateri obstoječi predpisi nejasni glede pravic potnikov in dolžnosti ponudnikov storitev in jih je zato treba pregledati; poleg tega pa potniki nimajo informacij o svojih pravicah in pričakovani kakovosti storitev ter imajo pogosto težave pri uveljavljanju svojih pravic;

C.

ker je to potrdila tudi anketa, ki jo je poročevalec izvedel med poslanci in uslužbenci Evropskega parlamenta;

D.

ker Komisija s svojim nedavnim sporočilom in drugimi pobudami (revizija Uredbe (ES) št. 261/2004 o pravicah potnikov v letalskem prometu in Direktive 90/314/EGS o paketnem potovanju) želi pojasniti in okrepiti pravice potrošnikov v vseh vrstah prometa;

E.

ker si je treba prizadevati, da se prepreči preveliko birokratsko breme za manjše avtobusne prevoznike na podeželskih območjih, ki pogosto opravljajo dragoceno delo v korist skupnosti v odročnih krajih;

F.

ker je nujno treba najti ravnotežje med potrebo po pravicah potnikov pri podeželskih avtobusnih prevozih in potrebo, da se zagotovi, da breme ni tako veliko, da bi zaradi tega takšne storitve v prihodnje postale nevzdržne;

G.

ker člen 169 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člen 38 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah zagotavljata visoko raven zaščite potrošnikov;

H.

ker so še vedno težave s preglednostjo cen za potrošnike pri nakupi vozovnic prek spleta;

1.

podpira namen Komisije, da odločneje zagotovi spoštovanje veljavnih določb o pravicah potnikov in jih po potrebi izboljša, ter predloženo sporočilo pozdravlja kot uporaben pregled dosedanjih dosežkov;

2.

poudarja, da potniki nimajo le pravic, temveč tudi obveznosti, z izpolnjevanjem katerih prispevajo k varnim in nemotenim postopkom zanje in za druge potnike pred in med potovanjem ter po njem;

3.

meni, da so skupna merila (nediskriminacija, enako ravnanje, fizična in IKT dostopnost, zahteve po "oblikovanju za vse", izpolnitev prevozne pogodbe, točne in dostopne informacije, dane na voljo pravočasno pred in med potovanjem ter po njem, ter takojšnja ustrezna pomoč pri morebitnih težavah in možna odškodnina), skupaj z desetimi specifičnimi pravicami potnikov iz sporočila Komisije, poglavitne pravice v vseh vrstah prometa ter trdna podlaga za sestavo listine sodno izterljivih pravic potnikov;

4.

ugotavlja, da mora ostati predpogoj varnosti, vključno s tehnično varnostjo prevoznih sredstev in fizično varnostjo potnikov, prednostna naloga;

5.

priporoča Komisiji, naj na svoj seznam pravic potnikov uvrsti pravico do minimalnega standarda kakovosti storitve prevoznika ter jo jasno opredeli;

6.

opozarja, da morajo prihodnje pobude Evropske komisije v zvezi s pravicami potnikov obravnavati vse, kar manjka v razdrobljenih obstoječih uredbah, in sicer neprekinjeno verigo potovanja za vse potnike in vse vrste prevoza; poudarja, da bi bilo treba v prihodnjih pregledih pravil EU o pravicah potnikov (v zračnem, železniškem, vodnem in cestnem prometu) prednostno obravnavati boljše konvergence med različno zakonodajo na teh štirih področjih in jih ustrezno spremeniti;

7.

poziva Komisijo, naj temeljito pregleda in nadzoruje izvajanje celovitih predpisov, ki ne dopuščajo dvoumnosti in nesporazumov glede pravic potnikov in dolžnosti ponudnikov storitev;

8.

zlasti meni, da opredelitve zamud in odpovedi ne bi smele povzročati izkrivljanja med pravicami, veljavnimi v različnih načinih prevoza;

9.

se zaveda, da obstajajo strukturne razlike med posameznimi vrstami prometa in da mora vsakršna krovna uredba o pravicah potnikov za vse vrste prometa to upoštevati; priznava, da take uredbe trenutno ni mogoče sestaviti, saj še nista začeli veljati uredbi o pravicah potnikov ladijskega in avtobusnega prometa, čeprav je treba tako uredbo razglasiti za srednjeročni cilj; vendar meni, da je potreben celosten pristop, da se vse pravice potnikov – med drugim do odškodnine, povračila stroškov in informacij – povežejo v skupen zakonodajni okvir, s čimer bi se ustvarili pogoji za pravično konkurenco med različnimi vrstami prevoza;

10.

zato poziva Komisijo, naj zaenkrat poda smernice o uveljavljanju in izvrševanju pravic v vseh vrstah prometa, njihov učinek pa ne bo poenotenje predpisov ali omilitev pravic potnikov, pač pa priznanje različnih potreb vsake vrste prevoza ter vidikov, ki so skupni vsem;

11.

predlaga Komisiji, naj pripravi skupni referenčni okvir za zakonodajo o potnikih, ki bo vseboval načela, opredelitve in vzorčna pravila zakonodaje o potnikih za vse vrste prevoza in bo podlaga za prihodnjo konsolidacijo zakonodaje o potnikih; meni, da bi moral skupni referenčni okvir za zakonodajo o potnikih slediti zgledu skupnega referenčnega okvirja o evropskem pogodbenem pravu;

12.

meni, da morajo pravice potnikov in prevozne storitve slediti spremembam potovalnih navad, ter v zvezi s tem opozarja zlasti na nove izzive, s katerimi se soočajo potniki in prevozniki pri intermodalnih potovanjih ter ustreznih informacijskih in rezervacijskih sistemih; poudarja, da je treba tudi pri paketnih potovanjih (5) prilagoditi pravice potnikov in obveznosti organizatorjev potovanj, da bodo odražale trenutno stanje, ter poziva Komisijo, naj nemudoma poda popravljen predlog, ki bo hitro odpravil zlasti sedanje pomanjkljivosti glede področja uporabe predpisov, nakupa paketnih potovanj prek spleta in zlonamernih klavzul v pogodbah;

13.

poudarja pomen tega, da EU še naprej obravnava pravice potnikov v dvostranskih in mednarodnih sporazumih za vse vrste prevoza ter da se tako izboljša varstvo potnikov onkraj njenih meja;

14.

pozdravlja odločitev Komisije, da do leta 2014 nadaljuje informacijsko kampanjo o pravicah potnikov; priporoča, naj se v kampanjo vključijo nacionalnih organi in centri za varstvo potrošnikov in potovalne agencije, saj lahko koristno prispevajo k ozaveščanju o pravicah potnikov (na primer zagotovijo informacijsko gradivo v potovalnih agencijah in na spletu); hkrati vztraja, da bi morale biti bistvene informacije, vključno s pravicami potnikov in morda tudi pregledi uspešnosti prevoznikov, dosegljive pri istem viru, kar bi potnikom olajšalo poizvedovanje; poziva javne organe, nacionalne agencije za varstvo potrošnikov in organizacije, ki predstavljajo vse potnike, naj začnejo podobne kampanje;

15.

poziva, naj bo seznam pravic, ki veljajo za vse vrste prometa, na voljo povsod, v strnjeni obliki in v vseh jezikih EU;

16.

ker je potovanje pogodba med ponudnikom storitve in potrošnikom, ki se jo lahko uresniči na različne načine, poziva, naj se potrošnika seznani z vsemi elementi v pogodbi v trenutku, ko je ta sestavljena, in naj se zainteresirane strani pravočasno seznanijo z vsemi nadaljnjimi spremembami; meni, da bi pogodba morala vsebovati informacije o ustreznih vidikih potovanja ter o pravicah potnikov v primeru težav;

17.

poziva prevoznike in druge ponudnike storitev, naj okrepijo prizadevanja za boljšo obveščenost potrošnikov, zlasti v primeru čezmejnih potovanj; meni, da morajo biti informacije razumljive, natančne, celovite in zlahka dostopne za vse uporabnike ter na voljo v različnih oblikah ter v nacionalnem jeziku, pa tudi v angleščini, in bi morale vsebovati podrobnosti o ustreznih spletnih straneh in aplikacijah za pametne telefone, pa tudi poštne naslove za pritožbe in formularje za pritožbe;

18.

poleg tega zahteva, da so potniki s pravicami seznanjeni na enak način, ko so seznanjeni z dolžnostmi;

19.

poudarja, da morajo biti pravice in obveznosti potnikov in drugih zadevnih zainteresiranih strani (npr. prevoznikov, upravljavcev infrastrukture in oseb, ki spremljajo potnike invalide) določene, pa tudi, da morajo biti vse informacije pred potovanjem (vključno s spletnimi stranmi), rezervacijski sistemi, sprotne informacije o potovanju in spletne storitve na voljo potnikom v oblikah, dostopnih invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo;

20.

poziva prevoznike, naj na vozovnici zagotovijo informacije o pravicah potnikov, zlasti kontaktne podatke za pomoč in asistenco;

21.

poudarja, da bi pri enotnih vozovnicah morale biti podane jasne informacije o odgovornosti prevoznikov v primeru poškodbe prtljage med potovanjem, o različnih omejitvah za prtljago, o nadomestilih za zamude in pravilih, ki veljajo med prevozniki, ter o primernih nadomestnih prevozih v primeru motenj v prometu in zamujenih povezav, vključno z intermodalnimi nadomestnimi prevozi;

22.

pozdravlja novo aplikacijo za pametne telefone, ki jo ponuja Komisija in ki zagotavlja informacije o pravicah potnikov v več jezikih in v obliki, dostopni za invalide; poziva države članice in prevoznike, naj spodbujajo razvoj in uporabo podobnih sodobnih tehnologij (med drugim sporočila SMS in uporabo družabnih omrežij, videostoritve v znakovnem jeziku in tekstovne storitve, da se zagotovi vključitev gluhih in naglušnih uporabnikov ter oseb z govorno-jezikovno motnjo); poziva javne organe, organe za varstvo potrošnikov in organizacije, ki predstavljajo interese vseh potnikov, naj začnejo podobne pobude; poleg tega poziva Komisijo, naj vedno upošteva položaj starejših ljudi, ki med potovanjem niso vedno opremljeni s sodobno tehnologijo; meni, da bi treba razmisliti o tem, da bi se na letališčih, postajah in drugih velikih odhodnih točkah dal na razpolago brezplačen internet, da se tako omogoči boljši izkoristek teh storitev;

23.

poziva Komisijo, naj pri vseh vrstah prevoza za izdajo, veljavnost in prikazovanje vstopnih kuponov prek elektronskih naprav za vse vrste prevoza podpre uporabo novih tehnologij zaradi spodbujanja hitrejšega vkrcanja in okoljske trajnosti potovanja;

24.

priporoča, naj bodo na vidnih osrednjih mestih odhodov in prihodov (na letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter v pristaniščih) vzpostavljene informacijske točke in službe za pomoč, ki bodo dostopne fizično in s pomočjo IKT ter z dovolj osebja, primerno usposobljenega za pomoč invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo, da bi potniki v primeru individualnih ali skupnih motenj potovanja dobili celovitejšo pomoč, zlasti pa bi se bilo treba osredotočiti na potnike, ki potujejo z otroki ter na invalide in osebe z omejeno mobilnostjo; priporoča, naj bo dosegljivo ustrezno usposobljeno osebje, ki lahko sprejme hitre odločitve o preusmeritvi ali novi rezervaciji, pomaga pri izgubljeni, zapozneli ali poškodovani prtljagi in obravnava zahteve po odškodnini ali nadomestilu; na malih železniških in avtobusnih postajah brez osebja bi morale biti na voljo alternativne rešitve, na primer telefonska številka ali spletna stran, na kateri so na voljo informacije;

25.

meni, da morajo po tem, ko je bilo potovanje rezervirano, vsi prevozniki za vse potnike zagotoviti dostopno in učinkovito pomoč prek telefona; v primeru motenj v prometu mora pomoč vključevati informacije in nadomestne predloge ter v primeru zračnega, pomorskega ali železniškega prometa njeni stroški ne bi smeli presegati stroškov lokalnega klica;

26.

meni, da bi morali biti potniki pri nakupu vozovnic primerno obveščeni o prevelikem številu rezervacij;

27.

poziva Komisijo, naj posodobi vse vire informacij (svojo spletno stran, dokumente, brošure), ki zadevajo pravice potnikov v različnih vrstah prevoza, ob upoštevanju zadnjih sodb, zlasti sodb Sodišča Evropske unije;

28.

poziva Komisijo, naj obveznost poročanja o standardu storitve, ki že velja za prevoznike v železniškem prometu, razširi še na druge vrste prometa ob upoštevanju posebnosti vsake vrste prevoza; meni, da bi objava primerljivih podatkov lahko koristila potrošnikom za orientacijo kot tudi prevoznikom za oglaševanje;

29.

poziva Komisijo, naj države članice obveže k zbiranju statističnih podatkov o kršitvah pravic potnikov in obravnavanju vseh pritožb ter o številu in dolžini zamud in podatkih o izgubljeni, zapozneli ali poškodovani prtljagi; jo tudi poziva, naj analizira statistične podatke, ki jih posredujejo države članice, objavi rezultate te analize in vzpostavi podatkovno zbirko za izmenjavo informacij; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in nacionalnimi izvršilnimi organi sprejme potrebne ukrepe v zvezi s tem;

30.

meni, da so spletne strani mnogih prevoznikov še vedno precej nejasne in lahko ob rezervaciji vozovnice potrošnika zavedejo v zmoto; poziva Komisijo, naj omogoči učinkovito izvajanje in izvrševanje veljavnih predpisov o preglednosti cen in nepoštenih poslovnih praksah, v skladu z direktivama 2011/83/EU in 2005/29/ES, ter naj preuči možnost uvedbe sistema kazni, ki bi se naložile, če bi se ugotovilo, da je bila kršena zakonodaja EU o preglednosti cen;

31.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo zlasti pri računalniških sistemih rezervacij, urejenih z Uredbo (ES) št. 80/2009, neizbirni operativni stroški vključeni v prevoznine ter da bodo dejansko izbirni elementi objavljeni in na izbiro z vsemi potrebnimi informacijami ter stroški za dodatne storitve (npr. stroški za plačilo s kreditno kartico ali za ravnanje s prtljago), tako da se nobeni dodatni stroški ne prištejejo tik preden se nakup opravi in da lahko potniki jasno ločijo med neizbirnimi operativnimi stroški, ki so vključeni v prevoznino, in izbirnimi elementi, ki so na voljo;

32.

poziva Komisijo, naj zagotovi strožji nadzor nad spletnimi stranmi ter naj nacionalne izvršilne organe obvesti, če se veljavni predpisi nepravilno uporabljajo, da bi se tako okrepilo njihovo izvrševanje;

33.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z nacionalnimi oblastmi preuči možnost izvajanja usklajene, intermodalne vizije za vsebino storitev prevoza potnikov in elementov cene, ki jih je treba vključiti v osnovno prevoznino, za vse vrste prevoza;

34.

meni, da bi morale biti temeljne storitve zajete v osnovni ceni in bi morale pokrivati vsaj vse obratovalne stroške, ki so nujni za prevoz potnikov (vključno s stroški, ki so povezani z zakonskimi obveznostmi prevoznika, na primer varnostjo, zanesljivostjo in pravicami potnikov), vsa vprašanja, ki so bistvena za potovanje z vidika potnika (na primer zagotavljanje vozovnic in vstopnih kuponov ali prevoz minimalne količine prtljage in osebnih stvari) ter vse stroške, povezane s plačilom (kot so stroški plačila s kreditno kartico);

35.

poziva Komisijo, naj obravnava problematiko razširjanja nepoštenih pogojev v pogodbah letalskih prevoznikov, kot je nepoštena zahteva, da morajo potniki uporabiti prvi del povratne vozovnice, da jo lahko uporabijo tudi za povratek, ter da morajo uporabiti vse vozovnice za posamezno potovanje v določenem zaporedju;

36.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bosta izdaja vozovnic in preglednost cen na voljo vsem brez diskriminacije in neodvisno od lokacije ali narodnosti potrošnikov ali potovalnih agencij, ter naj zagotovi temeljito preiskavo cenovne diskriminacije potnikov na podlagi njihove države stalnega prebivališča in popolno odpravo odkritih primerov;

37.

poziva Komisijo, naj se posveti problematiki preglednosti in nevtralnosti distribucijskih poti, ki so nastale zunaj področja uporabe Uredbe (ES) št. 80/2009 na računalniških sistemih rezervacij;

38.

znova poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za uvedbo enotnih standardov glede prevoza ročne prtljage ter tako zaščiti potnike pred pretiranimi omejitvami in jim omogoči, da na letalo nesejo razumno količino ročne prtljage, vključno z izdelki, ki jih kupijo v trgovinah na letališčih;

39.

poziva Komisijo, naj pospeši pripravo zakonodajnega predloga o pregledu direktive o paketnih potovanjih 90/314/EGS, da bi zagotovila jasen pravni okvir za potrošnike in podjetja v sektorju prevoza tako v običajnih kot v izrednih razmerah; poleg tega meni, da bi morala Komisija pri pregledu preučiti možnost, da bi se ista zakonodaja uporabljala za vse strani, ki ponujajo turistične storitve, saj bi morala biti kakovost storitve, opravljene za potrošnika, in poštena konkurenca glavna dejavnika v tem oziru;

40.

pričakuje, da bo Komisija pri ponovnem pregledu direktive o paketnih potovanjih celovito preučila vpliv e-trgovine in digitalnih trgov na vedenje potrošnika v evropski turistični industriji; meni, da bi morala Komisija okrepiti prizadevanja za izboljšanje kakovosti in vsebine podatkov, ki se posredujejo turistom, ter da morajo biti podatki zanesljivi in lahko dostopni za potrošnike;

41.

ugotavlja, da se predpisi EU o pravicah potnikov v EU še vedno ne uporabljajo in izvršujejo enako pri vseh vrstah prevoza, kar škodi prostemu pretoku na notranjem trgu in zaupanju državljanov, ko potujejo, ter slabi pošteno konkurenco med prevozniki;

42.

poziva Komisijo, naj pripravi jasen sklop pravil za vzpostavitev nacionalnih izvršilnih organov, da bi se prispevalo k preglednejšemu in lažjemu dostopu potnikov do teh organov;

43.

meni, da je združitev nacionalnih izvršilnih organov za različne vrste prevoza nujen korak pri doseganju skladnega izvajanja pravic potnikov;

44.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da nacionalni izvršilni organi tesneje sodelujejo, sprejmejo bolj usklajene delovne metode in si intenzivno izmenjujejo informacije na nacionalni ravni in ravni EU z namenom mreženja in izvrševanja, ter naj uporabi vse svoje pristojnosti, po potrebi tudi postopek za ugotavljanje kršitev, da zagotovi, da bi se zakonodaja EU dosledneje izvrševala;

45.

ponovno opozarja, da bo uporaba enotne delovne metode v vseh nacionalnih izvršilnih organih zagotovila usklajeno uveljavljanje pravic potnikov v vseh državah članicah;

46.

poziva države članice, naj namenijo zadostna sredstva za učinkovito izvajanje in sodelovanje z nacionalnimi izvršilnimi organi v drugih državah članicah; poudarja, da so potrebne enotne, učinkovite, odvračilne in sorazmerne sankcije ter odškodninske sheme, da bi se ustvarili enaki pogoji in močne gospodarske spodbude za vse sodelujoče akterje za izpolnjevanje določb o pravicah potnikov;

47.

poziva Komisijo, naj vpliva na to, da bi se vzpostavili skupni mehanizmi za obravnavanje pritožb za nacionalne izvršilne organe, ki bi imeli obliko osrednjih elektronskih klirinških hiš; meni, da bi morala ta klirinška hiša potnikom svetovati pri vlaganju pritožb ter jih na časovno in stroškovno učinkovit način napotiti na ustrezne nacionalne izvršilne organe; priporoča, da se za obveščanje in svetovanje prek klirinške hiše vzpostavita standardni elektronski naslov in evropska brezplačna telefonska številka;

48.

poziva Komisijo, naj spodbudi smernice za hitro in enostavno reševanje pritožb;

49.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in ob posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi sestavi specifični standardni evropski obrazec za pritožbe za vse vrste prevoza, ki bi se moral prevesti v vse uradne jezike držav članic EU in bi moral biti dostopen vsem potnikom, tudi slepim, ter na voljo v različnih oblikah, tako v fazi rezervacije kot tudi na vseh terminalih in na spletu; poziva Komisijo, naj predlaga najdaljši rok v vseh vrstah prometa tako za potnike, ki vlagajo pritožbo, kot za prevoznike in nacionalne izvršilne organe pri obravnavi pritožb;

50.

poziva Komisijo, naj vsem potnikom zagotovi možnost stika s prevoznikom, zlasti zaradi informacij ali pritožb, prek vseh možnih načinov obveščanja, uporabljenih za rezervacijo, ter po nepovišanih tarifah;

51.

meni, da bi morale poprodajne storitve, ki jih zagotavlja prevoznik, kot so informacije za potnike in obravnava pritožb, biti jasno navedene na vozovnici, enako kot vse druge bistvene sestavine prevoznih storitev, na primer cena ter pogoji in način potovanja;

52.

spodbuja Komisijo, naj skupaj z državami članicami ugotavlja strukturne in postopkovne pomanjkljivosti nacionalnih pritožbenih organov in naj jih odpravi ter naj poskrbi za izvajanje predpisov v zvezi z načrtovanimi ukrepi EU o alternativnem reševanju sporov in za učinkovit mehanizem kolektivnega reševanja sporov, da bo potnikom zagotovljena možnost uveljavljanja svojih pravic v cenovno ugodnem, hitrem in dostopnem vseevropskem sistemu, pri čemer je treba potnikom še vedno omogočiti dostop do sodnega varstva; odločno poziva države članice, naj ob podpori Komisije vzpostavijo in razvijejo dobro regulirane instrumente mediacije za obravnavanje sporov med potniki in ponudniki storitev za vse vrste prevoza, ki jih upravljajo izvršilni organi in drugi neodvisni organi;

53.

pozdravlja povečano uporabo mobilnih aplikacij za temeljne storitve, zlasti v letalskem prevozu, kot sta nakup vozovnic in prijava za let, ter odločno poziva prevoznike, naj pospešijo razvoj podobnih orodij za obravnavo pritožb in izgubljene prtljage;

54.

poudarja dejstvo, da je treba pri vseh vrstah prevoza najti nedvoumne opredelitve pomembnih izrazov, zlasti pa "izjemnih okoliščin", saj bi to prevoznikom omogočilo, da bolj skladno izvršujejo predpise, potnikom bi dalo uporabno sredstvo za uveljavljanje svojih pravic ter bi zmanjšalo sedaj obstoječe razlike pri nacionalnem izvajanju, pa tudi možnost sodnega izpodbijanja pravil o odškodninah; poziva Komisijo, naj poda ustrezne zakonodajne predloge ob vključitvi zainteresiranih strani na področju prometa in ob upoštevanju zadevnih sodb Sodišča Evropske unije; poudarja, da mora taka opredelitev upoštevati razlike med vrstami prevoza; opozarja, da tehnična okvara ne bi smela biti obravnavana kot izjemna okoliščina in da gre za odgovornost prevoznika; poudarja, da prevoznik ne bi smel nositi odgovornosti za motnje, ki jih ni povzročil, če je storil vse v okviru svojih zmožnosti, da bi motnje preprečil;

55.

meni, da so sedanje ravni varstva potrošnikov v primeru stečaja ali insolventnosti letalske družbe nezadostne ter da politike izbirnih zavarovanj ne nadomeščajo zakonskih pravic; poziva Komisijo, naj poda zakonodajni predlog, ki bi obsegal ustrezne ukrepe za zaščito potnikov v primeru insolventnosti, stečaja ali odvzema obratovalnega dovoljenja letalske družbe in ki obsegal taka področja, kot so vrnitev v domovino potnikov, ki zaradi prenehanja obratovanja obtičijo, obvezno zavarovanje letalskih družb ali vzpostavitev jamstvenega sklada; v zvezi s tem opozarja na svojo resolucijo z dne 25. novembra 2009 o odškodninah za potnike v primeru stečaja letalske družbe, poziva Komisijo, naj si prizadeva za sprejetje mednarodnega sporazuma, ki bo takšne ukrepe predvidel tudi za letalske prevoznike iz tretjih držav;

56.

opominja države članice na obveznosti iz Uredbe (ES) št. 1008/2008, ki zahteva redno ocenjevanje finančnega stanja letalskih prevoznikov in v primeru neizpolnjevanja pogojev sprejetje predvidenih ukrepov, vključno z morebitnim odvzemom obratovalnega dovoljenja letalske družbe; poziva Komisijo, naj zagotovi, da nacionalne oblasti spoštujejo te obveznosti;

57.

poziva Komisijo, naj predlaga obveznost za ponudnike prevoznih storitev v različnih vrstah prevoza, da morajo zagotoviti končno jamstvo za kritje svojih obveznosti v primeru insolventnosti, stečaja ali odvzema licence;

58.

pozdravlja namero Komisije, da bo pregledala Uredbo (ES) št. 261/2004; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v okviru ocene učinka svojega zakonodajnega predloga preuči tudi posledice sodbe v zadevi Sturgeon (6);

59.

zahteva, naj Komisija obravnava vprašanje odgovornosti v primeru poškodovanja prtljage, zlasti kar zadeva opremo za gibanje potnikov z omejeno mobilnostjo ali pomoč tem potnikom, pri kateri je cena nadomestila pogosto višja od zgornje meje povračila v skladu z mednarodnim pravom; vztraja, da mora biti vsaka škoda na opremi za gibanje potnikov z omejeno mobilnostjo in invalidov, nastala pri ravnanju s strani prevoznika oziroma ponudnika storitve, v celoti povrnjena, saj je takšna oprema pomembna za celovitost, dostojanstvo in neodvisnost potnikov ter zaradi tega nikakor ni primerljiva s prtljago;

60.

poziva države članice, naj razjasnijo pristojnosti svojih nacionalnih izvršilnih organov, kar zadeva obravnavo pritožb glede neustreznega ravnanja s prtljago v pomorskem in letalskem prometu;

61.

meni, da morajo letalske družbe v primeru izgube, zapoznitve ali poškodovanja prtljage najprej zagotoviti odškodnino potnikom, s katerimi so sklenile pogodbo, kasneje pa morajo imeti možnost, da zahtevajo odškodnino od letališč ali ponudnikov storitev, če same niso odgovorne za nastalo škodo;

62.

poziva prevoznike, naj največjo možno pozornosti namenijo vidiku varnosti, vključno s tehnično varnostjo prevoznih sredstev in fizično varnostjo potnikov, ter svoje osebje ustrezno izobražujejo in dodatno usposabljajo za primere nesreč, vključno z ohranjanjem stika z osebami z omejeno mobilnostjo in invalidi; poudarja, da je treba takšno usposabljanje osebja izvajati v sodelovanju s predstavniškimi organizacijami oseb z omejeno mobilnostjo in invalidov;

63.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju s prevozniki pregleda varnostne standarde, povezane z invalidi in osebami z omejeno mobilnostjo, da bi določili specifične standarde, ki se bodo uporabljali v različnih sektorjih prevoza, zlasti v letalskem prevozu (7);

64.

poziva prevoznike, predstavnike panoge, ponudnike storitev in reprezentativne organizacije invalidov, naj določijo razumljive in enotne postopke obveščanja ter naj po možnosti vzpostavijo usklajene sisteme obveščanja, da bi invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo olajšali potovanje, zlasti intermodalno potovanje, in odstranili ovire zanj, ter jim omogočili vnaprejšnje in brezplačno obveščanje o potrebi po pomoči, tako da se lahko prevozniki prilagodijo specifičnim zahtevam in tako izpolnijo svojo obveznost nudenja pomoči;

65.

meni, da je za vse vrste prevoza treba določiti minimalna merila za pomoč invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo, da se zagotovi usklajen pristop na celotnem ozemlju EU;

66.

poziva Komisijo, naj določi usklajena minimalna pravila za vse vrste prevoza o najnižji ravni oskrbe, ki jo je treba zagotoviti v primeru daljše zamude na potniškem terminalu/postaji ali v vozilu oziroma na vozilu/vlaku/ladji/letalu; vztraja, da morata biti invalidom dostopna nastanitev ali nadomestni prevoz in da jim je treba zagotoviti ustrezno pomoč;

67.

ugotavlja, da dostopnost neposredno vpliva na kakovost zdravja in družabnega življenja starejših, ki se pogosto soočajo z zmanjšano mobilnostjo in zmanjšano senzorično ali umsko sposobnostjo, kar vpliva na njihove možnosti potovanja in nadaljnje dejavne udeležbe v družbi;

68.

poziva Komisijo, naj oblikuje splošni sklop standardov v zvezi z dostopnostjo prometne infrastrukture in storitev, ki bodo vključevali vidike, kot so izdaja vozovnic, potovalne informacije v realnem času in spletne storitve, da se invalidom zagotovi enak in neoviran dostop do proizvodov ter storitev v prometnem sektorju;

69.

vztraja, da mora prometna infrastruktura biti taka, da invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo omogoči neoviran in nediskriminatoren dostop do vseh prevoznih sredstev in povezanih storitev ter mora zagotavljati dostopne oblike (npr. v braillovi ali lahko berljivi pisavi), v skladu z zahtevami "oblikovanja za vse", vključno s prehodom z ene vrste prevoza na drugo in na vseh stopnjah potovanja, od možnosti za rezervacijo vozovnice, dostopa do platforme in vstopa v vozilo do možnosti vložitve pritožbe, če je to potrebno;

70.

meni, da je kljub boljši kakovosti pomoči še vedno preveč arhitektonskih ovir, ki osebam z omejeno mobilnostjo preprečujejo popoln izkoristek storitev, zlasti kar zadeva dostop do prevoznih sredstev (letal, vlakov, avtobusov itd.); meni, da morajo prevozniki izboljšati kakovost pomoči za invalide in osebe z omejeno mobilnostjo ter pri usposabljanju svojega osebja bolj poudariti ozaveščenost o potrebah te skupine ljudi in zmožnost odzivanja nanje; poudarja, da je treba takšno usposabljanje osebja izvajati v sodelovanju s predstavniškimi organizacijami oseb z omejeno mobilnostjo in invalidov;

71.

poziva prevoznike, naj pri razvoju vsake nove storitve upoštevajo potrebe invalidov ali oseb z omejeno mobilnostjo, zlasti nove načine plačila, kot so pametni telefoni in pametne kartice;

72.

upa, da bo prenehala nezakonita in/ali diskriminatorna praksa nekaterih prevoznikov, ki od oseb z omejeno mobilnostjo zahtevajo, da imajo spremstvo; poudarja, da prevozniki ne morejo redno zahtevati, da take potnike spremlja še ena oseba; opozarja na sodbo višjega sodišča v Bobignyju z dne 13. januarja 2012, ki se nanaša na zavrnitev vkrcanja invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo brez spremstva zaradi varnostnih določb;

73.

meni, da bi morala v primerih, ko mora invalid potovati v spremstvu, oseba, ki ga spremlja, potovati brezplačno, saj je njena prisotnost potrebna zato, da potnik lahko potuje;

74.

poudarja, da je treba v zvezi s tem v vseh razmerah omogočiti uporabo opreme za gibanje in spremstvo priznanega psa vodnika ali psa pomočnika;

75.

meni, da je treba v primeru motenj v prometu posredovati informacije o zamudah ali odpovedih, hotelskih nastanitvah, nadomestnih prevozih, shemah povračil ter možnostih nadaljevanja ali nadomestne poti, in sicer v obliki, dostopni za invalide ali osebe z zmanjšano mobilnostjo;

76.

poziva k brezplačni zagotovitvi posebnih prostorov za osebe z visoko stopnjo invalidnosti, ki potrebujejo prostore za preoblačenje in stranišča (t. i. prostori za preoblačenje) za potnike na vseh letališčih v EU z letnim prometom več kot 1 000 000 potnikov;

77.

priznava dejstvo, da bo Evropska unija z začetkom veljavnosti uredbe o prometu po morju in celinskih plovnih poteh (8) decembra 2012 ter uredbe o avtobusnem prometu (9) marca 2013 vzpostavila prvo integrirano območje pravic potnikov za vse vrste prevoza na svetu; ugotavlja, da bodo morale države članice odslej izvajati ustrezno zakonodajo EU na enoten in usklajen način, da se zagotovi preobrazba potniške politike Unije iz strateško povsem modalne v intermodalno;

78.

poziva Komisijo, naj ustvari nove modele komuniciranja, ki bodo vključevali predstavniške organizacije potnikov, prevoznike in zainteresirane strani v prometu, da bi v praksi spodbudili načelo intermodalnosti;

79.

poziva države članice, naj si pri izvrševanju uredbe o železniškem in avtobusnem prometu prizadevajo, da ne bi uveljavljale izjem, da bi se tako omejile težave, ki nastanejo zaradi intermodalniega prometa s stališča pravic potnikov;

80.

poudarja, da bi bilo treba intermodalnost spodbuditi s prostori za kolesa, invalidske in otroške vozičke v vseh vrstah prevoza in storitvah, vključno s čezmejnimi povezavami in povezavami na velikih razdaljah ter hitrih vlakih;

81.

poziva Komisijo, naj vzpostavi intermodalno skupino zainteresiranih strani, ki bo nudila svetovalno podporo pri vprašanjih o uporabi posamezne uredbe v intermodalnem prometu;

82.

spodbuja sektor, naj oblikuje jasno infrastrukturo, dostopno za vse z IKT, za zagotavljanje "enotnih vozovnic" (tj. ena prevozna pogodba za več delov poti z eno vrsto prevoza) in integriranih vozovnic (tj. ena pogodba za eno intermodalno potovalno verigo), s poudarkom na pametnih karticah; v zvezi s tem opozarja na uredbo o železniškem prometu, v skladu s katero je treba računalniške sisteme za potovalne informacije in rezervacije uskladiti s skupnimi standardi, da se po vsej EU zagotovijo potovalne informacije in storitve izdajanja vozovnic;

83.

odločno poziva Komisijo, naj še naprej poskuša oblikovati evropski multimodalni načrtovalec poti, ki velja za glavni element uvedbe inteligentnih prometnih sistemov in bo potnikom zagotovil informacije na dom tako glede cene kot trajanja potovanj, in poziva države članice, naj skupaj s Komisijo odpravijo obstoječe ovire pri dostopu do javnih podatkov o prometu in prenosu podatkov, brez poseganja v ustrezno ureditev o varstvu podatkov;

84.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

7.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 68/30

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. oktobra 2011 z naslovom Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe (COM(2011)0637 – SEC(2011)1172 – SEC(2011)1173),

—

ob upoštevanju sklepov Komisije na temo Povečanje učinka razvojne politike EU: "agenda za spremembe" (1),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. oktobra 2011 z naslovom Prihodnji pristop k proračunski podpori EU za tretje držav (COM(2011)0638),

—

ob upoštevanju Sklepov Sveta z naslovom Prihodnji pristop k proračunski podpori EU za tretje držav (2),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z naslovom Usklajenost politik za razvoj (3),

—

ob upoštevanju skupnega sporočila z dne 12. decembra 2011 z naslovom "Človekove pravice in demokracija v središču zunanjega delovanja EU – za učinkovitejši pristop" (COM(2011)0886),

—

ob upoštevanju Skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije o razvojni politiki Evropske unije: "Evropsko soglasje" (4) z dne 20. decembra 2005,

—

ob upoštevanju Pariške deklaracije z dne 2. marca 2005 o učinkovitosti pomoči: lastništvo, uskladitev, prilagajanje, rezultati in medsebojna odgovornost (5),

—

ob upoštevanju agende za ukrepanje iz Akre z dne 4. septembra 2008 (6),

—

ob upoštevanju partnerstva za učinkovito razvojno sodelovanje iz Busana z dne 1. decembra 2011 (7),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28.2.2007 z naslovom "Kodeks ravnanja EU o delitvi dela v razvojni politiki" (COM(2007)0072),

—

ob upoštevanju predloga za direktivo Sveta o skupnem sistemu davka na finančne transakcije in spremembi Direktive 2008/7/ES (CΟΜ(2011)0594),

—

ob upoštevanju vseh zavez, ki jih je mednarodna skupnost sprejela na področju razvoja in sodelovanja v okviru OZN in drugih pristojnih mednarodnih organizacij, v katerih sodelujejo EU in države članice,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2010 o napredku pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja: vmesni pregled za pripravo na srečanje ZN na visoki ravni septembra 2010 (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o Uredbi (ES) št. 1905/2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja: pridobljene izkušnje in obeti za prihodnost (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2011 o povečevanju učinka razvojne politike EU (10),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2011 o okviru politike EU za pomoč državam v razvoju pri reševanju vprašanja zanesljive preskrbe s hrano (11),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o četrtem forumu na visoki ravni o učinkovitosti pomoči (12),

—

ob upoštevanju medsebojnega pregleda Odbora za razvojno pomoč OECD o politikah in programih na področju razvojnega sodelovanja Evropske unije, ki ga je ta odbor objavil 24. aprila 2012 (13),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2011 o prihodnosti proračunske podpore EU državam v razvoju (14),

—

ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 16. februarja 2012 (15),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj (A7-0234/2012),

A.

ker je v skladu z Lizbonsko pogodbo glavni cilj razvojne politike Evropske unije zmanjšanje in dolgoročno izkoreninjenje revščine;

B.

ker je Evropsko soglasje o razvoju, ki so ga podpisali Komisija, Svet in Evropski parlament dosežek; opozarja na pomen in obseg tega dokumenta, ki vsebuje evropski časovni načrt za razvoj ter dosežke in smernice, ki izhajajo iz tega;

C.

ker je leto 2015 skrajni rok za dosego razvojnih ciljev tisočletja,

D.

ker bo agenda za spremembe morala dati odgovore za zelo spremenjen svet, v katerem se prepad med bogatimi in revnimi v vseh državah – in še zlasti v državah v razvoju – še naprej poglablja;

E.

ker globalizacija, ki je sicer pomemben vir blaginje, zlasti v državah s srednjimi dohodki, ni prispevala k zadostnemu zmanjšanju negotovosti ali celo revščine, zgovoren dokaz tega pa je povečanje absolutnega števila lačnih in podhranjenih ljudi na svetu, tudi v mnogih državah s srednjimi dohodki;

F.

ker v sporočilu Komisije piše, da je spoštovanje človekovih pravic in dobro upravljanje še vedno nujen pogoj za razvoj; ker je zato treba oblikovati ustrezne ukrepe in pogoje za okoliščine v posameznih državah, tako da bosta oblika in raven razvojnega sodelovanja prilagojena stanju v vsaki partnerski državi, vključno z njeno sposobnostjo izvajanja reform;

G.

ker razvojno sodelovanje sestoji iz spodbujanja in izpopolnitve človeka v vseh njegovih razsežnostih, tudi v kulturni;

H.

ker sta krepitev sinergij in strateška povezava med humanitarno in razvojno pomočjo potrebna pogoja za razvoj odpornosti in začetek procesa trajnostnega razvoja v nestabilnih državah ali državah v tranziciji, katerih prebivalstvo je med najrevnejšimi in najbolj ranljivimi;

I.

ker je v skladu s členom 2(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije eden od ciljev Unije spodbujanje trajnostnega socialno-tržnega gospodarstva in ker ta pristop velja tudi za razvojno in sosedsko politiko;

J.

ker je treba v skladu z Lizbonsko pogodbo razvojno politiko izvajati skladno in morajo biti ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti v državah v razvoju v prvi vrsti namenjeni boju proti revščini in izključenosti, zlasti z dostopom do izobraževanja in zdravstvenih storitev;

K.

ker je treba zavrniti kakršen koli poskus za razširitev opredelitve uradne razvojne pomoči, vključno s pristopom "celotne Unije" in pristopom "uradne razvojne pomoči plus", ki ju je nedavno predlagala Komisija, ter postavkami, ki niso pomoč, kot so finančni tokovi, izdatki za vojaške namene, odpis dolga (zlasti odpis dolga zaradi izvoznih kreditov) ter poraba sredstev za študente in begunce v Evropi;

L.

ker želi Komisija odpraviti uradno razvojno pomoč za države s srednjimi dohodki v okviru diferenciacije, kot je predvidena v agendi za spremembe;

M.

ker je cilj agende za spremembe, ki jo predlaga Komisija, okrepitev sedanjega vpliva razvojne politike, zato je treba uresničevanje strategije Evropa 2020 in drugih interesov Evropske unije na področju zunanjega delovanja Unije zasnovati v skladu s cilji njene razvojne politike,

N.

ker v strukturah sprejemanja odločitev na mednarodni ravni, zlasti na ravni G20, ki temeljijo na vrsti upravljanja, ki izključuje najrevnejše države v razvoju, primanjkuje demokracije;

O.

ker se upošteva analiza Komisije o sedanjih pomanjkljivostih razvojne politike (razdrobljenost pomoči in podvajanje, ki izvirata iz tega, da delitev dela med donatorkami še zdaleč ni optimalna);

P.

ker nova agenda predvideva omejeno število prednostnih nalog, ki so primernejše za sprejemanje novih izzivov, vključno z vplivom finančne krize, podnebnimi spremembami, energetskimi težavami in ponavljajočimi se prehranskimi krizami;

1.

meni, da je agenda za spremembe inovativna, ker med drugim daje prednost uporabi proračunske podpore, kombinaciji nepovratnih sredstev in posojil ter spodbujanju zasebnega sektorja; meni, da mora uporaba teh mehanizmov najprej pomagati državljanom držav v razvoju, da se rešijo revščine in odvisnosti od pomoči, ter pri širjenju in izvajanju načel dobrega upravnega in davčnega upravljanja;

2.

čestita Svetu, da je v sklepih z dne 14. maja 2012 upošteval obe osnovni načeli, na katerih temelji razvojno sodelovanje EU, in nekatere predloge, ki jih je Parlament predstavil v svojih zadnjih resolucijah o razvojnem sodelovanju;

3.

obžaluje pomanjkanje političnega dialoga med institucionalnimi akterji, kar škodi predvsem skladnosti politik za razvoj; pri tem obžaluje, da Komisija v svojem sporočilu ni predstavila predlogov za izvajanje usklajenosti politik za razvoj v praksi, tako da bi se razvojna pomoč povezala z drugimi področji politike EU, zlasti trgovinsko, kmetijsko in ribiško politiko Unije; v tem smislu podpira ugotovitev Sveta, da je za doseganje večje doslednosti zunanjega delovanja EU in skladnosti politik za razvoj potrebno tesno sodelovanje Evropske službe za zunanje delovanje in Evropske komisije;

4.

ugotavlja, da naj bi mehanizem kombiniranja, kakršen je zdaj, združil javna nepovratna sredstva s posojili finančnih institucij in drugimi mehanizmi za delitev tveganj v času finančne krize, ki pomeni proračunske omejitve za razvoj; zato zahteva, naj Komisija zagotovi jasne informacije o tem, kako ta mehanizem služi namenu razvojne politike, ki temelji na merilih uradne razvojne pomoči, in kako se bo izvajala nadzorna pristojnost Parlamenta;

5.

je seznanjen z namero Komisije, da bo podpirala vključujočo in trajnostno rast za človekov razvoj, vendar obžaluje, da se dokument ne sklicuje na potrebo po spodbujanju pravičnejše delitve; poudarja, da je z vidika razvoja cilj tega novega instrumenta lahko le zmanjšanje revščine in boj prosti neenakosti; opozarja, da lahko izključna pozornost, namenjena gospodarski rasti, in preveliko zaupanje v učinke samodejne prerazporeditve razvoja zasebnega sektorja vodita do neuravnotežene in nevključujoče rasti, ne da bi dejansko vplivala na zmanjšanje revščine; zahteva, naj EU ponovno preuči to politiko v korist politik trajnostnega razvoja, ki vključujejo trgovino, porazdelitev bogastva in socialno pravičnost, da bi se izboljšali življenjski in delovni pogoji za celotno prebivalstvo na mestnih in podeželskih območjih;

6.

meni, da je s finančnega, regulativnega, upravnega in socialnega vidika ustanovitev mikro ter malih in srednje velikih podjetij v državah v razvoju za spodbuditev podjetništva in razvoja zasebnega sektorja bistvenega pomena za oblikovanje ugodnega poslovnega okolja v državah v razvoju; meni, da bi se morala EU osredotočiti na odpravo čezmernih regulativnih bremen, ki jih nosijo mala in srednje velika ter mikro podjetja, ter da bi morala v zvezi s tem spodbujati in dodatno okrepiti dostop do mikro posojil in mikro financiranja;

7.

meni, da bi morala agenda za spremembe pripeljati do pravega premika v politiki, tako da bi se osredotočila na izpolnjevanje individualnih in kolektivnih pravic prebivalstva v državah v razvoju, kot je zapisano v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Deklaraciji o pravici do razvoja in pogodbah o varstvu okolja;

8.

meni, da so učinkoviti sistemi zemljiških pravic v državah v razvoju bistveni za izkoreninjenje revščine ter za oblikovanje pravične in vključujoče družbe; zato bi moral biti eden od ciljev agende za spremembe zagotovitev, da so v državah v razvoju vzpostavljeni varni sistemi zemljiških pravic in da se ti sistemi redno spremljajo;

9.

v teh okoliščinah potrjuje zavezo socialni vključenosti in odločitev, da se najmanj 20 % celotne pomoči Unije nameni osnovnim socialnim storitvam, kot jih je OZN opredelila v razvojnih ciljih tisočletja;

10.

ugotavlja, da približno 82 % invalidnih oseb v državah v razvoju živi pod pragom revščine; zato meni, da je bistveno, da se z agendo za spremembe izvaja člen 32 Konvencije OZN o pravicah invalidov, ki jo je EU že podpisala in ki priznava potrebo po tem, da mednarodno sodelovanje postane dostopno invalidnim osebam in da so te osebe vključene vanj;

11.

poziva predstavnike nacionalnih parlamentov držav članic EU, naj imajo strukturirane letne sestanke z Evropskim parlamentom, da se zagotovi skladnost pri porabi razvojne pomoči in okrepi usklajenost politik za razvoj;

12.

je seznanjen, da Komisija revščino umešča v jedro svoje nove politike diferenciacije; vendar ugotavlja, da 70 % oseb z dohodki pod pragom revščine živi v državah s srednjimi dohodki, med katerimi so mnoge še vedno krhke in občutljive, zlasti majhne otoške države v razvoju, in zato obžaluje, da revni v teh državah še vedno nimajo dostopa do izobraževanja, zdravstvene oskrbe in drugih sadov notranje gospodarske rasti, za kar so odgovorne te države; poziva Komisijo, naj za izvajanje koncepta diferenciacije določi merila ranljivosti v skupnih programskih smernicah novega instrumenta za razvojno sodelovanje in 11. Evropski razvojni sklad, ki je trenutno v obravnavi, ter upošteva resničnost revščine, človeški razvoj in neenakosti v državi, in ne samo bruto nacionalni dohodek;

13.

poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj izpolnita svojo obljubo o pristopu, temelječem na človekovih pravicah, v celotnem postopku razvojnega sodelovanja;

14.

poudarja odgovornost vseh državnih in nedržavnih akterjev, da svojo strategijo osredotočijo na izkoreninjenje revščine; poudarja, po eni strani, odgovornost EU, da do leta 2015 doseže cilj 0,7 %, in, po drugi strani, osnovno značilnost boja proti revščini v državah v vzponu s sredstvi, ki so del njihove notranje solidarnosti; v tem smislu pozdravlja sklepe Sveta, ki spodbuja Unijo, naj nadaljuje politični dialog z razvitejšimi državami o zmanjševanju revščine in boju proti neenakosti;

15.

poudarja pomen solidarnosti med generacijami; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj vključevanje vprašanja družine sprejme kot splošno vodilno načelo za doseganje razvojnih ciljev EU;

16.

poziva k nadaljnjemu razvoju jasnega povezovanja pomoči, obnove in razvoja, zlasti z vidika trajajoče krize zaradi pomanjkanja hrane, ter poudarja potrebo po učinkoviti in trajni pomoči na podlagi kombinacije javno-zasebnih partnerstev in družbene odgovornosti podjetij; obnavlja poziv Parlamenta in Sveta Komisiji za jasnejšo in bolj osredotočeno strategijo o prehrani, ki bi obravnavala upravljanje prehranske varnosti in s katero bi se do konca leta 2012 zmanjšalo nihanje cen hrane;

17.

meni, da je obravnavanje vprašanja nezadostne prehrane bistvenega pomena, saj to v državah v razvoju ostaja glavno zdravstveno breme; v ta namen poziva k posebnim naložbam v hrano, zdravje in prehrano ter priznava, da je izboljšanje prehrane mater in otrok ključnega pomena za izkoreninjenje revščine in dosego trajnostne rasti;

18.

meni, da je nujno, da države s srednjimi dohodki vedno večji del svojih dohodkov namenijo za socialne cilje, zlasti z razvojem davčnih sistemov in drugih sistemov notranje prerazporeditve in socialnega varstva, in tako EU omogočijo, da postopoma zmanjša svoje razvojne programe, ki še potekajo, v korist najrevnejših držav, hkrati pa vseeno ohrani tesno partnerstvo na področjih socialne politike z državami s srednjimi dohodki;

19.

odobrava koncept diferenciacije; vseeno poziva Komisijo, naj se z državami s srednjimi dohodki pogaja o časovnem načrtu za postopno zmanjšanje uradne razvojne pomoči ter naj jih postopno vključi v tristranska sodelovanja vrste sever-jug-jug; prav tako zahteva, da se pri tem postopnem zmanjšanju vedno upošteva načelo predvidljivosti pomoči; poleg tega poziva EU, naj razmisli o sredstvih neposrednega sodelovanja z regionalnimi grozdi revščine v državah s srednjimi dohodki;

20.

meni, da je dobro oceniti, ali je treba organizirati mednarodno konferenco, ki bi se je udeležile tudi države BRICS, o prihodnjem financiranju razvojnih ciljev tisočletja in spodbujanju tristranskega sodelovanja med donatorico s severa, državo v vzponu in državo v razvoju; poudarja, da pojem razvojne učinkovitosti ni koristen samo za merjenje usklajenosti politik za razvoj, ampak ponuja tudi priložnost za poglobitev dialoga z državami BRICS, saj je to pojem, ki mu dajejo prednost novi donatorji v razvojnem sodelovanju;

21.

pozdravlja poseben pomen, ki je bil v agendi za spremembe pripisan človekovim pravicam, demokraciji in pravni državi; poziva EU, naj si dodatno prizadeva za bolj učinkovito vključevanje človekovih pravic in demokracije v razvojno sodelovanje ter zagotovi, da razvojni programi EU prispevajo k temu, da partnerske države izpolnjujejo svoje mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic;

22.

podpira Komisijo pri prizadevanju, da se proračunska pomoč partnerski državi dodeli, takoj ko se ta v političnem dialogu zaveže, da bo svoje proračunske prednostne naloge preusmerila v razvoj osnovnih socialnih sektorjev; meni, da mora biti proračunska podpora tesneje povezana z razmerami na področju človekovih pravic in upravljanja v državah prejemnicah; znova poziva k določitvi natančnejših meril za dodeljevanje proračunske podpore;

23.

je ob sočasnem priznavanju povezave med razvojem in varnostjo prepričan, da mora proračun EU za razvoj ostati ločen od financiranja vprašanj v zvezi z vojaško varnostjo, ki spadajo pod notranje zadeve;

24.

prosi Komisijo, naj pojasni povezavo med razvojem in migracijami; vztraja, da bi morala proračunska sredstva za razvoj na tem področju podpirati namen načrta celostnega regionalnega razvoja na glavnih območjih priseljevanja, kot so ustvarjanje delovnih mest, vzpostavitev infrastrukture za pitno vodo, elektriko, zdravstvene centre, šole itd.;

25.

meni, da bo morala nova strategija na področju človekovih pravic – ki zadeva tako ekonomske, socialne in kulturne pravice kot pravice, ki so že potrjene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah – vplivati na podrobnosti proračunske podpore; se zavzema za pozitivno in ponderirano pogojevanje na tem področju, ki temelji na dinamičnem pristopu – ki si prizadeva za ohranitev znanja, pridobljenega po letih partnerstva – in ki se mora izvajati v okviru partnerstva, temelječega na političnem dialogu o uporabi različnih načinov izvajanja finančne podpore Evropske unije;

26.

poziva Komisijo, Evropski svet in države članice, naj posebno pozornost namenijo pravicam manjšin, ter vztraja, naj se nesporne človekove pravice in nediskriminacijske klavzule vključijo v razvojne programe, med drugim v povezavi z diskriminacijo na podlagi spola, rasnega in etničnega izvora, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti in tisto, ki jo trpijo bolniki s HIV/aidsom;

27.

podpira poziv Sveta k sprejetju razvojnega pristopa, temelječega na pravicah, s katerim EU priznava zlasti pravice do splošnega dostopa brez diskriminacije do osnovnih storitev, sodelovanja v demokratičnih političnih procesih, preglednosti in odgovornosti ter pravičnosti in pravne države, pri čemer je poseben poudarek na revnih in ranljivih skupinah;

28.

vendar obžaluje, da se človekove pravice v sporočilih Komisije pojavljajo predvsem kot del širše pogojenosti z dobrim upravljanjem, za katero se zdi, da ima pri razvoju samo instrumentalno vrednost; poudarja, da pristop k razvoju, ki temelji na človekovih pravicah, ne more biti omejen na pogojenost, ter da je potrebno celostno razumevanje človekovih pravic, pri čemer se enaka pozornost nameni državljanskim, kulturnim, ekonomskim, političnim in socialnim pravicam, razvoj pa se v prvi vrsti razume kot človeški razvoj;

29.

v tem okviru opozarja na pomen tega, da EU priznava pravico do razvoja teh partnerskih držav, in na obveznosti, ki za države donatorke izhajajo iz te pravice;

30.

v skladu z akcijskim programom, sprejetim na mednarodni konferenci o prebivalstvu in razvoju v Kairu leta 1994, poziva Komisijo, naj še naprej podpira pristop k agendi o prebivalstvu in razvoju, ki temelji na pravicah, zlasti s sodelovanjem z organizacijami civilne družbe in agencijami OZN, kot je UNFPA;

31.

spodbuja Svet, naj se odzove na predlog Komisije za dobro zasnovan in učinkovit davek na finančne transakcije, ki je namenjen povečanju dohodkov, da bi lahko izpolnili vključujoče svetovne razvojne prednostne naloge;

32.

ponovno odločno opozarja Komisijo in države članice, da mora uradna razvojna pomoč ostati hrbtenica evropske politike razvojnega sodelovanja za izkoreninjenje revščine; zato poudarja, da, če naj bi se močno spodbujali inovativni viri financiranja razvoja, morajo biti ti viri dodatni ter se morajo uporabljati za pomoč revnim, v nobenem primeru pa kot nadomestilo za uradno razvojno pomoč;

33.

meni, da mora biti določitev pogojev za uporabo nekaterih načinov izplačila uradne razvojne pomoči in proračunska podpora povezana s solidnimi operativnimi institucijami in demokratičnim nadzorom proračunov s strani parlamentov, računskih sodišč, civilne družbe ter regionalnih in lokalnih organov v državah prejemnicah ter z zagotovili EU o nadaljevanju in predvidljivosti pomoči, ki jo zagotavlja Unija; pozdravlja dejstvo, da je Svet ta priporočila povzel v svojih sklepih; poudarja potrebo po nadaljevanju in posplošitvi sistema pogodb o razvojnih ciljih tisočletja;

34.

meni, da objava uradne razvojne pomoči le nezadostno odraža sredstva, ki so resnično na voljo na tem področju;

35.

poudarja potrebo po krepitvi političnega dialoga, zlasti med tremi institucijami EU, za utrditev ravni soglasja in zaveze, ki je obstajala ob sprejetju Evropskega soglasja o razvoju leta 2005 in bi morala ostati pravni okvir za usklajenost politik za razvoj; zato meni, da je novi program lahko le instrument, ki je združljiv s Soglasjem in vodi k učinkovitejši razvojni politiki za ključni cilj razvojnega sodelovanja EU, ki je izkoreninjenje revščine – zlasti s prizadevanjem za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja ter z vlogo zdravstvenega varstva in izobraževanja – v okviru trajnostnega razvoja;

36.

želi ohraniti soglasnost vseh institucionalnih akterjev EU v razvojnem sodelovanju, kot je bilo opredeljeno 20. decembra 2005, ter v tem duhu poziva Visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj doda svoj podpis k Evropskemu soglasju o razvoju, ker ima Evropska služba za zunanje delovanje, kateri predseduje, pomembne odgovornosti na področju načrtovanja;

37.

meni, da mora Unija kot najpomembnejša svetovna donatorica razvojne pomoči prevzeti polno odgovornost ter bolje izkoristiti in uporabiti svoj politični potencial in na mednarodni ravni okrepiti vodilno vlogo pri vprašanjih razvoja, zlasti z razširjanjem načel dobrega upravljanja in usposabljanjem lokalnih akterjev in tako, da odločno uporablja člen 210 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki ji daje pooblastila, da sprejme vse potrebne pobude za usklajevanje politik razvojnega sodelovanja in uskladitev programov pomoči med Unijo in državami članicami;

38.

obžaluje, da Komisija poziva le Svet k odobritvi njene agende za spremembe, in to čeprav se mora demokratični nadzor, kot je predviden v Lizbonski pogodbi, v celoti izvajati na področju izvajanja razvojne politike; poudarja, da se bosta morala Parlament in Svet o vsaki spremembi geografskih, tematskih in sektorskih prednostnih področij sodelovanja Unije, da bi postala operativna, odločiti v postopku soodločanja v okviru instrumentov za financiranje razvojnega sodelovanja, ki spadajo v redni zakonodajni postopek;

39.

pozdravlja poudarek na večjem usklajevanju držav članic prek razvoja skupnega načrtovanja programov, enotnih pogodb EU za proračunsko podporo in skupnih okvirov EU za oceno in sporočanje rezultatov ter pogojenost s človekovimi pravicami;

40.

meni, da je ohranitev visokih ravni financiranja za razvojno izobraževanje bistveno, saj spodbuja nujno ozaveščenost javnosti o razvojnih vprašanjih;

41.

pozdravlja namen Komisije, da bi si EU morala prizadevati pomagati nestabilnim državam; vendar ugotavlja, da dvostranski odnosi glede na nov proračunski okvir in dejstvo, da v državah v takem položaju vlada ali pravni sistem pogosto ne delujeta, morda ne bodo zadostovali; zato poziva EU, naj sodeluje s tretjimi državami v regiji, da bi podprla razvoj in delovanje institucij, pravne države in sodnih sistemov partnerske države;

42.

poziva Komisijo, naj razvije potrebna orodja za zagotovitev strateške povezave med humanitarno pomočjo in razvojem v nestabilnih, kriznih in pokriznih razmerah, da bi okrepili odpornost prebivalstva in zadevnih držav;

43.

opozarja, da mora biti pri predlogu za 11. Evropski razvojni sklad kakršna koli nova politična usmeritev po sprejetju agende za spremembe v skladu s črko in duhom Sporazuma iz Cotonouja;

44.

meni, da je nujno poudariti primerjalne prednosti politike razvojnega sodelovanja EU, in zato poziva Komisijo, naj s pomočjo OECD opredeli metodologijo, ki ji bo omogočila presojati vpliv njene politike in primerjati ta vpliv z vplivom politike drugih akterjev, zlasti tako imenovanih gospodarstev v vzponu;

45.

opozarja, da je nujno usklajeno delovanje 28 akterjev, ki so že zbrani v okviru Soglasja, ter vztraja pri skupni razlagi razmer in skupnem dojemanju strateških izzivov;

46.

poziva k ustanovitvi neodvisne skupine za razmislek, ki bi upravno spadala pod Komisijo in katere cilj bi bil razviti zmogljivost za analizo in svetovanje pri vseh evropskih udeležencih sodelovanja, da bi se zagotovila dodana vrednost dobro usklajene in dosledne politike;

47.

podpira namen Komisije, da dejavnosti, ki jih EU izvaja v vsaki partnerski državi, osredotoči na omejeno število prednostnih področij, vendar opozarja, da bo treba za dosego boljših rezultatov opredeliti ta prednostna področja v okviru partnerstva ter v celoti upoštevati lastništvo in prednostne naloge partnerja;

48.

podpira opozorilo Sveta glede obveznosti, določene v Pogodbi, da se upoštevajo cilji razvojnega sodelovanja pri izvajanju politik, ki lahko vplivajo na države v razvoju, in da se ti cilji uresničujejo v splošnem okviru zunanjega delovanja Unije;

49.

poudarja bistveni pomen spodbujanja in zaščite dobrega upravljanja; v zvezi s tem zahteva, da Komisija podpre programe usposabljanja pravnih strokovnjakov in programe posodabljanja zakonodaj, predvsem zakonodaje o rabi zemljišč;

50.

meni, da trajnostni razvoj vključuje učinkovito pobiranje domačih davkov, samodejno razkritje dobička nadnacionalnih korporacij in plačilo davkov v vsaki državi v razvoju, v kateri poslujejo, boj proti zlorabam davčnih oaz, davčnim utajam in nezakonitim tokovom kapitala; v zvezi s tem pozdravlja osnutek zakonodaje EU o poročanju po posameznih državah in posameznih projektih, ki bi moralo biti vključeno v agendo za spremembe EU;

51.

meni, da bi bilo treba pomoč EU za trgovino in instrumente za olajšanje trgovine, ki so trenutno usmerjeni samo na izvozni sektor, spremeniti, da bi olajšali trgovino za lokalne in regionalne trge;

52.

opozarja, da je tako v državah na severu kot tudi na jugu dejavna in vključujoča civilna družba najboljše jamstvo za dobro demokratično upravljanje, zaščito ranljivih skupin, zlasti invalidov in manjšin, odgovoren zasebni sektor in boljšo porazdelitev rezultatov gospodarske rasti;

53.

obžaluje, da Komisija ne daje dovolj poudarka vidiku spola pri revščini; meni, da mora EU vlagati v posebne potrebe žensk in oblikovati svežnje socialnega varstva, v katerih so obravnavani izzivi, s katerimi se srečujejo ženske; poudarja, da sta enakost in krepitev vloge žensk bistvena za doseganje mednarodnih razvojnih ciljev; poudarja dejstvo, da krepitev gospodarske in politične vloge žensk ni samo gonilna sila za enakost spolov, ampak je tudi temelj za doseganje splošne gospodarske rasti v državah v razvoju in zmanjšanje revščine; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bosta enakost spolov in krepitev vloge žensk vključena v vse razvojne politike in programe EU v okviru njenega akcijskega načrta za enakost spolov iz leta 2010;

54.

želi, da bi bili v agendi za spremembe civilna družba ter regionalni in lokalni organi opredeljeni kot pomembni in neodvisni akterji, ne le pri izvajanju razvojnih programov ali projektov, ampak kot temeljni akterji v procesu oblikovanja razvojnih politik, temelječih na dokazih; poudarja pomen izboljšanja sodelovanja z njimi ter poziva k rednemu dialogu in posvetovanjem z njimi pri oblikovanju politike; v zvezi s tem poudarja pomen vzpostavitve dialoga med EU in organizacijami civilne družbe ter regionalnimi in lokalnimi organi;

55.

poziva k povečanju ozaveščenosti v novih državah članicah o pomenu razvojne pomoči;

56.

izraža upanje, da bo razvojno sodelovanje pomembnejša tema v prelomnem letu 2015, ko bo potreben temeljit razmislek, zlasti z vidika ukrepov, ki jih bo treba sprejeti v okviru razvojnih ciljev tisočletja; želi, da Komisija leto 2015 določi za Evropsko leto za razvoj;

57.

poudarja, da je boljše razumevanje vplivov nerazvojnih politik na razvoj ključnega pomena pri vzpostavitvi in spremljanju učinkovitega razvojnega okvira; zato meni, da je bistveno, da se v agendi za spremembe spodbuja na dokazih temelječa usklajenost politik za razvoj;

58.

zahteva, da se vsaka podpora zasebnemu sektorju iz uradne razvojne pomoči vključi v nacionalne načrte in/ali strategije partnerskih držav in dodeljena sredstva usmerijo v razvoj človeških virov, dostojno delo, trajnostno upravljanje naravnih virov in razvoj vključujočih in kakovostnih javnih storitev za prebivalstvo; se zavzema varovala, ki bodo zagotovila, da zasebna podjetja spoštujejo človekove pravice, ponujajo dostojno delo in plačujejo davke v državah, v katerih poslujejo;

59.

pozdravlja predloge agende za spremembe v zvezi z učinkovitostjo pomoči glede na pomembnost učinkovitosti pomoči za izboljšanje življenjske ravni in zmanjšanje revščine v državah prejemnicah ter za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja ter poziva k odločnejšemu ukrepanju EU v zvezi s tem; poudarja pomen hitrega izvajanja partnerstva za učinkovito razvojno sodelovanje iz Busana; meni, da uspešen prehod s koncepta učinkovite pomoči na sodelovanje za učinkovit razvoj zahteva močno zavezo EU in njenih mednarodnih partneric; upa, da bo hitro doseženo mednarodno soglasje o delovnih dogovorih za globalno partnerstvo;

60.

meni, da področja ukrepanja, ki jih je Komisija upoštevala v predlogu, ne pokrivajo dovolj nekaterih novih izzivov, zlasti podnebnih sprememb in splošnega dostopa do energije;

61.

ponavlja svojo zahtevo, da se v agendo za spremembe vključijo obveznosti in dolžnosti tujih vlagateljev, ki poslujejo v državah v razvoju, da spoštujejo človekove pravice, okoljske standarde in osrednje delovne standarde Mednarodne organizacije dela; meni, da bi morala biti podjetja EU v svojih matičnih državah pravno odgovorna za kršitve teh obveznosti in dolžnosti, ki jih zagrešijo njihove podružnice v tujini, in za subjekte, ki jih obvladujejo;

62.

poziva EU, naj državam v razvoju prizna pravico, da z regulacijo naložb dajo prednost vlagateljem, ki podpirajo razvojno strategijo partnerske države, ter da prednostno obravnavajo domače in regionalne vlagatelje, kar bi spodbudilo regionalno integracijo;

63.

obžaluje, da v agendi za spremembe ni obravnavano vprašanje zakupa zemljišč v državah v razvoju, ki ogroža varnost lokalne hrane; izraža globoko zaskrbljenost, ker trenutno tuji vlagatelji ob podpori vlad, vključno iz EU, kupujejo kmetijska zemljišča, kar bi lahko spodkopalo politiko EU za boj proti revščini;

64.

poudarja potrebo po upoštevanju horizontalne razsežnosti kulture in njenega nujnega upoštevanja v vseh zunanjih politikah EU na splošno ter posebej v razvojni politiki;

65.

meni, da mora Komisija ohraniti monopol pri načrtovanju na področju razvojne politike in politike sodelovanja;

66.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje ter vladam in parlamentom držav članic.

7.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 68/40

—

ob upoštevanju Evropske listine o malih in srednje velikih podjetjih, sprejete na Svetu Evropske unije 19. in 20. junija 2000 v Feiri,

—

ob upoštevanju Priporočila Komisije št. 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (MSP) (1),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2011 z naslovom "Industrijska politika: krepitev konkurenčnosti" (COM(2011)0642),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. november 2011 z naslovom "Mala podjetja, velik svet – novo partnerstvo za pomoč MSP pri izkoriščanju priložnosti v svetu" (COM(2011)0702),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 23. novembra 2011 z naslovom "Zmanjšanje upravnega bremena za MSP – Prilagoditev predpisov EU potrebam mikropodjetij" (COM(2011)0803),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. februarja 2011 z naslovom "Pregled ‚Akta za mala podjetja‘ za Evropo" (COM(2011)0078),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. aprila 2011 z naslovom "Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja – Skupaj za novo rast" (COM(2011)0206),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom "Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast" (COM(2010)2020),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 30. novembra 2011 za uredbo o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020) (COM(2011)0834),

—

ob upoštevanju poročila Komisije o evropski konkurenčnosti iz leta 2011 (COM(2011) 0642),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2011 o praktičnih vidikih v zvezi z revizijo instrumentov EU za podporo financiranju malih in srednjih podjetij v naslednjem programskem obdobju (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o industrijski politiki za dobo globalizacije (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o pregledu Akta za mala podjetja (4),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za regionalni razvoj (A7-0293/2012),

A.

ker imajo mikro podjetja ter MSP v času gospodarske krize težave pri dostopanju do finančnih sredstev, zlasti malih posojil, za podporo svojega razvoja;

B.

ker je 25 % MSP v EU mednarodno dejavnih v okviru enotnega trga, toda le 13 % jih je mednarodno dejavnih zunaj EU; ker le 24 % mikropodjetij izvaža blago ali storitve, medtem ko je pri malih podjetjih ta delež 38 %, pri srednjih pa 53 %;

C.

ker skoraj tretjina upravnega bremena, ki izhaja iz zakonodaje EU, nastaja predvsem zaradi nesorazmernega in neučinkovitega nacionalnega izvajanja, kar pomeni, da bi bilo mogoče prihraniti do 40 milijard EUR, če bi države članice zakonodajo EU prenašale bolj učinkovito (5);

D.

ker ima več kot 96 % MSP v Evropski uniji manj kot 50 zaposlenih in manj kot 10 milijonov letnega prometa; ker je njihova zmožnost izvoza blaga in storitev izven njihovih nacionalnih meja omejena, kar je predvsem posledica visokih fiksnih stroškov, povezanih z mednarodno trgovino, pravne negotovosti in regulativne razdrobljenosti;

E.

ker so med letoma 2002 in 2010 85 % novih delovnih mest v EU ustvarila MSP, zlasti novoustanovljena; ker je v EU 32,5 milijona oseb samozaposlenih;

F.

ker industrija igra ključno vlogo v evropskem gospodarstvu, saj ustvari 25 % neposrednih delovnih mest v zasebnem sektorju EU, njen delež pri zasebnih raziskavah in razvoju pa je 80 %;

G.

ker je ustvarjanje delovnih mest v ekoloških industrijah v primerjavi s številnimi drugimi sektorji ves čas trajanja recesije pozitivno in naj bi po napovedih ostalo trdno tudi v prihodnjih letih (6);

H.

ker internet ter informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) povečujejo možnosti MSP za prodajo storitev po svetu in imajo ključno vlogo pri tem, da MSP več prispevajo h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest;

I.

ker je Komisija ocenila, da bi politike, ki spodbujajo prehod na zeleno gospodarstvo, kot sta učinkovita raba virov, energetska učinkovitost in politike prilagajanja na podnebne spremembe do leta 2020 lahko ustvarile več kot 9 milijonov delovnih mest, predvsem v sektorju MSP.

1.

ugotavlja, da se MSP soočajo s skupnimi strukturnimi in regulativnimi izzivi, kot so dostop do financiranja, človeški kapital ter organizacijski viri; v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da si Komisija prizadeva za spodbujanje in podpiranje gospodarske dejavnosti MSP na enotnem trgu in trgih tretjih držav; meni, da bi bilo na internacionalizacijo MSP na splošno treba gledati kot na proces; opozarja, da bi MSP za uspešno širjenje svojega poslovanja zunaj EU potrebovala svetovalne storitve že na svoji lokalni ravni in ne samo na tretjih trgih; poudarja, da se mora ta potreba odražati v podpornih politikah EU;

2.

opozarja, da so MSP izredno raznolika; zato poudarja, da bi Komisija pri zasnovi novih politik za MSP morala upoštevati različne izzive, s katerimi se podjetja soočajo glede na svojo velikost in sektor;

3.

opozarja, da imajo MSP več koristi od internacionalizacije kot večja podjetja, in sicer zaradi stika z najboljšimi praksami, boljšo absorpcijo presežne proizvodnje, izboljšano dobavo vhodnih proizvodov zaradi uvoza in s tem večjo konkurenčnostjo, tako da mala in srednja podjetja, ki svoje izdelke izvažajo, redno dosegajo boljše rezultate kot tista, ki jih ne, in v večji meri prispevajo k večji blaginji celotnega gospodarstva in potrošnikov;

4.

zavrača prepričanje, da bi varovanje malih in srednjih podjetij v EU pred mednarodno konkurenco lahko pripomoglo k njihovi rasti in doseganju boljših rezultatov na mednarodnem prizorišču; meni, nasprotno, da bi morala EU v mednarodnih pogajanjih podpreti pozitivno agendo v korist svojih malih in srednjih podjetij, da bi v interesu malih in srednjih podjetij po vsem svetu dosegla vzajemno zmanjšanje ovir;

5.

meni, da je učinkovito varstvo malih in srednjih podjetij pred nepoštenimi trgovinskimi praksami partnerskih držav EU enako pomembna kot pomoč malim in srednjim podjetjem, ki se želijo internacionalizirati; meni, da sta internacionalizacija in varstvo dve plati istega procesa globalizacije;

6.

poudarja, da bi moralo sporočilo upoštevati razlike med sektorji, saj je internacionalizacija storitvenih malih in srednjih podjetij bistveno drugačna od internacionalizacije proizvodnih; ugotavlja, da mnogim storitvenim malim in srednjim podjetjem, ki pa predstavljajo večino, pogosto ni treba doseči kritične velikosti za začetek izvoza, temveč bi jim najbolj koristili bolj odprti predpisi in dostop do informacijsko-komunikacijske tehnologije v ciljnih državah, medtem ko bi malim in srednjim podjetjem v industriji bolj koristili izboljšani pogoji na področju transportne logistike in olajševanje trgovine;

7.

ugotavlja, da je večina javnih politik v podporo internacionalizaciji malih in srednjih podjetij EU osredotočena na proizvodnjo, zato priporoča, da se spremenijo tako, da bodo upoštevale tudi drugačne potrebe storitvenih malih in srednjih podjetij; zlasti priporoča ponoven premislek o minimalnih zahtevah glede velikosti za trgovinske podporne programe za mala in srednja podjetja, ki običajno temeljijo na izvoznem modelu tovrstnih podjetij v posameznih panogah, pri čemer je možnost za internacionalizacijo podjetja odvisna od dosežene kritične velikosti;

8.

meni, da se v sporočilu sicer skušajo obravnavati težave, s katerimi se mala in srednja podjetja soočajo pri prepoznavanju poslovnih priložnosti v tujini, ni pa dovolj poudarjeno, da bi moralo biti javno delovanje usmerjeno v dajanje smernic, predlogov in spodbud MSP, naj se internacionalizirajo; meni, da bi morala EU – seveda skupaj z državami članicami – proaktivno podpirati in uveljavljati spodbude za razvoj malih in srednjih podjetij v strateških sektorjih s povečanjem vrednosti obstoječih pobud, zlasti v primeru proizvodnih dejavnosti z visoko dodano vrednostjo in tehnološko naprednih proizvodnih dejavnosti, ki omogočajo konkurenčno prednost pred gospodarstvi v vzponu; zato poudarja, da je treba poiskati obetavne tržne niše, ki so se že začele vključevati v druge dokumente politike EU, kot je poročilo skupine na visoki ravni o ključnih omogočitvenih tehnologijah;

9.

poziva Komisijo, naj večjezični spletni portal, ki je predviden v sporočilu, vzpostavi čimprej, tako da bo v celoti dokončan in delujoč najkasneje do konca leta 2013; meni, da bi moral portal sicer upoštevati veliko raznolikost MSP in njihova vprašanja, obstoječih portalov pa ne bi smel podvajati, temveč jih povezovati, obenem pa bi moral biti dostopen in uporabnikom prijazen ter ne bi smel povzročati dodatnih stroškov, povezanih z iskanjem, za MSP; poudarja, da bi portal moral privesti do povečanega števila malih in srednjih podjetij EU, ki poslujejo mednarodno;

10.

poziva k povečanju in večji učinkovitosti podpore za dostop MSP do enotnega trga in trgov tretjih držav na ravni EU ter na nacionalni in regionalni ravni, zlasti kar zadeva promocijske dejavnosti in dostop do informacij, varstvo pravic intelektualne lastnine, sodelovanje na javnih razpisih, IKT, standardizacijo in regulativna vprašanja; meni, da je Evropska podjetniška mreža učinkovito orodje za dosego teh ciljev; se strinja, da je treba na podlagi temeljite ocene uvesti nov model upravljanja Evropske podjetniške mreže, da se poveča učinkovitost, zmanjša upravna in upravljalna obremenitev in omogoči podpora po meri; meni, da taka podpora lahko podjetjem pomaga pri pri pridobivanju znanja in veščin ter opredeljevanju strategij širjenja na tuje trge, s spodbujanjem usklajevanja ponudbe in povpraševanja pa lahko pospešuje sodelovanje med podjetji;

11.

je prepričan, da bo Evropska podjetniška mreža lahko dosegala čim večjo vrednost za MSP v EU le pod pogojem, da se bo okrepilo delovanje in upravljanje organizacij, ki jo sestavljajo, ter da bodo njene podporne storitve postale bolj prepoznavne;

12.

poziva države članice, naj na lokalni in regionalni ravni vzpostavijo enotno mrežo služb za pomoč izvoznikom, ki bodo delovale v sodelovanju s podjetji, gospodarskimi zbornicami, univerzami in drugimi zainteresiranimi stranmi, da bodo malim in srednjim podjetjem na voljo zlahka prepoznavne kontaktne osebe ter da bodo lahko v svojem jeziku prejemala njim prilagojeno svetovanje in ekonomske analize čezmorskih trgov ter informacije glede izvoznih priložnosti, (tarifnih in netarifnih) trgovinskih ovir, veljavnih predpisov o varstvu naložb in reševanju sporov, upravnih postopkih in konkurentih na trgih tretjih držav, ki jih bodo lahko takoj uporabila; je prepričan, da bi lahko te službe v skladu z Evropsko listino o malih podjetjih prispevale k izmenjavi dobre prakse;

13.

priporoča, naj bo malim in mikropodjetjem namenjenih več informacij, saj je ta podskupina najmanj mednarodno dejavna in najslabše seznanjena s svojimi izvoznimi možnostmi in koristmi, ki bi jih pridobila z internacionalizacijo;

14.

se strinja, da je treba podporne programe, ki se financirajo iz javnih sredstev, izvajati v stroškovno čim bolj učinkoviti obliki, zlasti v času, ko gospodarstvo EU še vedno okreva po najhujši krizi v zadnjih desetletjih. glede tega opozarja, da bi morala kvaliteta programov ostati najmanj na enaki ravni;

15.

podpira predlog, da bi številne lokalne, regionalne in nacionalne podporne sheme ter podporne sheme EU morale biti zajete v pregled; meni, da bi ta pregled moral vključevati pobude zasebnega sektorja in lokalne pobude za pomoč MSP pri dostopu do financiranja, zlasti pobude za lažji dostop mikropodjetij do posojil, pa tudi oceno učinkovitosti obstoječih podpornih shem EU; meni, da bi pregled morali izvajati redno in da bi moral služiti kot osnova za sistem primerjanja uspešnosti in pregleda napredka; meni, da bi začetni pregled morali uporabiti kot podlago za oceno učinkovitosti obstoječih podpornih shem EU; ugotavlja, da pregled morebiti ne bi zajel vseh pobud, zlasti če so omejene ali neformalne ter če stroški in/ali praktičnost takšnega početja niso sprejemljivi;

16.

do konca leta 2012 pričakuje prve konkretne predloge za poenostavitev in uskladitev obstoječih podpornih shem EU, da bi slednje postale učinkovite in bi se odzivale na potrebe MSP v EU; meni, da se mora EU pri svojem delovanju izogibati vsakršnemu podvajanju ali razvijanju vzporednih struktur ter izkazovati jasno evropsko dodano vrednost; je prepričan, da je treba obstoječe nacionalne podporne strukture spoštovati ob upoštevanju načela subsidiarnosti; meni, da mora servisiranje posameznih MSP v EU zagotavljati organizacija, ki je opredeljena kot najbolj ustrezna za njihove individualne poslovne potrebe; poziva Komisijo, naj pristojne odbore Evropskega parlamenta redno obvešča o napredovanju tega stalno potekajočega pregleda;

17.

poudarja, da morajo nove dejavnosti EU, kot je ta, izkazati dodano vrednost v primerjavi z obstoječimi instrumenti; meni, da je takšno dodano vrednost mogoče najti zlasti v primerih geografskih ali vsebinskih tržnih nepopolnosti ("praznin") ali ko je treba okrepiti zastopanje trgovinskih interesov EU ali zbiranje podatkov o dostopu do trga v okviru podatkovne zbirke.

18.

poudarja, da morajo mala in srednja podjetja sodelovati pri pregledu obstoječega podpornega okvira; poziva mala in srednja podjetja, naj skupaj z Evropsko podjetniško mrežo in poslovnimi organizacijami EU tesno sodelujejo pri izvajanju pregleda;

19.

vztraja, da je treba orodja, ki so zdaj pri izvozu na voljo vsem podjetjem EU, kot sta podatkovna zbirka o dostopu na trg in služba za pomoč izvoznikom, prilagoditi potrebam malih in srednjih podjetij; ceni vzpostavitev službe za pomoč malim in srednjim podjetjem pri vprašanjih glede instrumentov trgovinske zaščite; priporoča večjo skladnost med različnimi strukturami pomoči evropskim malim in srednjim podjetjem v tretjih državah;

20.

meni, da bi bilo treba oblikovati praktične in stroškovno učinkovite rešitve, ki bi malim in srednjim podjetjem pomagale preseči pomanjkanje obratnih sredstev, zlasti kapitala za potrebno začetno naložbo in za začetek financiranja izvoza, ter jih izvajati v okviru skupne trgovinske politike EU ali drugih ustreznih instrumentov EU, če bi pri pregledu ugotovili, da je to potrebno in izvedljivo;

21.

je prepričan, da čeprav se obstoječe nacionalne strukture učinkovito uporabljajo, so na trgih tretjih držav potrebne pobude EU, če se izkaže, da imajo dodano vrednost; spodbuja sodelovanje med strokovnjaki v javnem in zasebnem sektorju, vključno z delovanjem skupin EU za dostop do trga; se strinja, da so mala in srednja podjetja iz manjših in novih držav članic v slabšem položaju, ker na nekaterih trgih tretjih držav morda nimajo dovolj diplomatskih predstavništev, izkušenih partnerjev ali obojega; vseeno poudarja, da pobude EU ne smejo posegati v konkurenco med posameznimi podjetji iz različnih držav članic na tretjem trgu;

22.

poudarja, da je internacionalizacija malih in srednjih podjetij proces ter da MSP že sedaj potrebujejo podporne storitve na lokalni ravni, ne samo na tretjih trgih, da so lahko uspešna; priznava, da skupna prizadevanja EU na področju lobiranja, trgovinske politike in dostopa do trga, pa tudi dopolnilni programi za reševanje neuspešnosti na trgu lahko dodajo precejšnjo vrednost temu procesu na tretjih trgih;

23.

poziva Komisijo, naj nove strukture vzpostavi šele po opravljenem pregledu financiranja in pripravi seznama razpoložljivih svetovalnih storitev v državah članicah ter po ustrezni analizi njihove učinkovitost in na podlagi dokazane potrebe po vzpostavitvi novih struktur, da bi preprečili podvajanje;

24.

podpira predlog Komisije, da se okrepi sodelovanje med različnimi podjetniškimi združenji, gospodarskimi zbornicami in drugimi akterji, ki delujejo na enotnem trgu in v tretjih državah, da se omogočijo poslovna partnerstva in pospešujejo grozdi ter dostop do novih trgov, in sicer s spodbujanjem procesa internacionalizacije od ravni posameznega podjetja do ravni mreže ali verig na več lokacijah, da bi spodbudili bolj zapletene in trajnostne projekte internacionalizacije, pri katerih bi sodelovala različna podjetja in druge javne podporne organizacije in institucije;

25.

poudarja pomen ozemlja, na katerem delujejo mala in srednja podjetja, ter poziva Komisijo in države članice, naj stalno sodelujejo z lokalnimi organi, da bi okrepili mrežno povezovanje;

26.

meni, da bi bilo treba spodbujati oblikovanje skupnih podjetij ali drugih partnerskih sporazumov med MSP kot strategijo za vstop na trge, uvajanje projektov neposrednih naložb na enotni trg in v tretje države in sodelovanje na javnih razpisih; poziva Komisijo, naj zagotovi sredstva za spodbujanje takšnega nadnacionalnega sodelovanja;

27.

ugotavlja, da je grozde in mreže pogosto mogoče ustvariti virtualno in fizično; poziva države članice, naj spodbujajo zagotavljanje potrebnih orodij in sredstev ter s tem omogočijo oblikovanje virtualnih grozdov in mrež;

28.

poziva države članice, naj na mednarodnih forumih in konferencah dejavno podpirajo vlogo Komisije pri krepitvi dostopa MSP do trgov tretjih držav;

29.

priporoča, naj Komisija prouči vse razsežnosti, povezane z internacionalizacijo, zlasti izvoz in uvoz, vključno z različnimi oblikami gospodarskih partnerstev in sodelovanja; ugotavlja, da sporočilo ne daje dovolj poudarka tej drugi razsežnosti;

30.

poziva k večjemu vključevanju politik Unije v korist MSP, zlasti v povezavi z inovacijami, rastjo, internacionalizacijo, produktivnostjo, obvladovanjem stroškov in zmanjšanjem birokracije, kakovostjo človeških virov in družbeno odgovornostjo;

31.

pozdravlja nov program za konkurenčnost malih in srednjih podjetij; je seznanjen z uspešnimi ukrepi iz programa za konkurenčnost in inovacije; je prepričan, da bi bilo treba v okviru novega programa nadaljevati z ukrepi, kot sta skupina neodvisnih zainteresiranih strani na visoki ravni za zmanjšanje upravnih obremenitev in Evropska podjetniška mreža, ter te ukrepe še razširiti; poudarja, da je treba izboljšati dostopnost sredstev za MSP ter okrepiti vlogo, ki bi jo lahko imel zasebni sektor; poziva k poenostavitvi in racionalizaciji različnih instrumentov Unije za dostop do posojil, jamstev ali tveganega kapitala, zlasti za MSP, ki načrtujejo internacionalizacijo; poziva k pregledu stroškov in dostopnosti osnovnih bančnih storitev za MSP, ki se ukvarjajo s čezmejno – zlasti medvalutno – trgovino, tudi zunaj Evropske unije; spodbuja države članice, naj razmislijo o uporabi dela nacionalnih prihodkov iz davka od dobička pravnih oseb za lajšanje dostopa MSP do garancij za posojilo; poudarja, da bi morali biti vsi instrumenti, zlasti nefinančni, sprejeti na osnovi kritične ocene programa za konkurenčnost in inovacije ter v tesnem sodelovanju z organizacijami MSP;

32.

poudarja, da je treba v večletnem finančnem okviru občutno povečati proračun za program COSME, zlasti ob upoštevanju znatnih slabosti trga v zvezi s financiranjem MSP in potrebe po povečanju podpore EU za prenose podjetij; v zvezi s tem meni, da je treba še naprej razmišljati o razmejitvi med dejavnostmi in proračunoma programov COSME in Obzorje 2020, da se bodo mala in srednja podjetja laže orientirala;

33.

poziva države članice, naj zagotovijo, do bodo imela MSP na voljo dovolj izvoznih jamstvenih mehanizmov za izvoz;

34.

ugotavlja pomen kvalificiranih in usposobljenih podjetnikov pri soočanju z izzivi mednarodnega poslovanja; poziva Komisijo, naj spodbuja program Erasmus za mlade podjetnike in naj prouči možnosti za program Erasmus Mundus za podjetnike, ki bi nadarjenim podjetnikom omogočil nabiranje izkušenj v centrih odličnosti zunaj EU in povezovanje z njimi, tudi z nadaljnjim izobraževanjem na področju poslovne kulture, ki omogoča oblikovanje mednarodne podjetniške vizije, potrebne za pridobitev potrebnih in bistvenih orodij za tekmovanje na globalnem trgu; poziva Komisijo in države članice, naj v ustrezne politike EU za program Erasmus za vse vključi mlade podjetnike in industrijske politike;

35.

pozdravlja predlog Komisije o pregledu evropske standardizacije; poudarja, da je potreben bolj skladen sistem mednarodnih standardov, ki bo omogočil interoperabilnost in zmanjšal ovire za MSP, ki se internacionalizirajo;

36.

podpira evropski sistem za standardizacijo, ki MSP bolj sistematično vključuje v postopke odločanja ob upoštevanju preizkušenega načela nacionalnih delegacij; poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo standardi, ki jih pripravijo evropske organizacije za standardizacijo, lažje in po nižji ceni dostopni za MSP, da se omogoči interoperabilnost in zmanjšajo nekatere bistvene ovire, s katerimi se srečujejo MSP, ki vstopajo na mednarodni trg; poudarja, da je prilagoditev politike standardizacije informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) EU razvoju trga in politike pomembno orodje za vključitev MSP v e-poslovanje, e-trgovino, e-tovorni promet, inteligentne prometne sisteme (ITS) itd.;

37.

poudarja, da je preprost, učinkovit in cenovno sprejemljiv režim pravic intelektualne lastnine in avtorskih pravic ključnega pomena za spodbujanje internacionalizacije MSP; meni, da MSP potrebujejo učinkovito zaščito intelektualne lastnine, ki bo spodbujala razvoj novih tehnologij kot podlage za njihovo mednarodno dejavnost;

38.

poudarja, da mala in srednja podjetja nimajo na voljo sredstev za spopadanje s kršitvami pravic intelektualne lastnine, ki jih utrpijo na tretjih trgih; poziva k oprijemljivim pobudam EU za boljše varstvo pravic intelektualne lastnine teh podjetij v tretjih državah, kot ga je na primer dosegla služba za pomoč malim in srednjim podjetjem na področju pravic intelektualne lastnine na Kitajskem; opaža, da je bila ta oblika razširjena v pilotno pobudo za izbrane južnoameriške države in članice združenja ASEAN; poudarja, da je treba izvesti resnično oceno že obstoječih služb te vrste, da bi karseda izboljšali ta model, preden bi začeli razširjati njegovo uporabo; poziva Komisijo, naj po vzoru pridobljenih izkušenj iz te ocene vzpostavi podobne službe na prednostnih trgih, kjer je problematika pravic intelektualne lastnine pomembno vprašanje; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo carinsko sodelovanje v EU in s tretjimi državami pri zaseganju ponarejenega blaga in naj poenostavijo carinske postopke;

39.

ugotavlja pomen oblikovanja poenostavljenega in preglednega regulativnega okvira EU za javna naročila, da bodo imela MSP boljši dostop do javnih naročil v EU, pa tudi v tretjih državah, tudi s pomočjo uporabe načela "samo enkrat" ter elektronskih prenosnih sistemov, pa tudi z uporabo evropskega kodeksa najboljših praks za lažji dostop MSP do javnih naročil; meni, da so javna naročila učinkovit instrument javne politike za podpiranje zmožnosti domačih malih in srednjih podjetij za tehnične inovacije ter za zagotavljanje njihove rasti do obsega, ko bodo lahko začela z internacionalizacijo; poziva k boljši opredelitvi razpisov, pa tudi k omogočanju javnih razpisov za storitve;

40.

pričakuje, da bo Komisija dala pobudo za zagotovitev, da bodo imela mala in srednja podjetja EU enak dostop do javnih naročil na trgih tretjih držav kot druge družbe; upa, da bo nedavno objavljeni predlog uredbe o evropskem trgu javnih naročil spodbudil vzajemno odprtost, kar bi koristilo evropskim malim in srednjim podjetjem; poziva EU, naj razvije ambiciozno skupno industrijsko politiko, ki bo temeljila na spodbujanju raziskav in inovacij, vključevala inovativne oblike financiranja, kot so evropske projektne obveznice, ter podpirala razvoj malih in srednjih podjetij, zlasti prek dostopa do javnih naročil, da bi ohranila svojo konkurenčnost kljub vstopanju novih velikih akterjev v industrijski in raziskovalni sektor; poziva EU, naj poveča vrednost evropske proizvodnje z zagotavljanjem bolj kakovostnih informacij za potrošnike, zlasti s sprejetjem uredbe o označevanju porekla pri navedbi države porekla za proizvode, uvožene v EU;

41.

odločno poziva države članice, naj v času danskega predsedovanja sklenejo sporazum o skupnem patentnem sistemu, saj je za EU bistveno, da podjetjem na enotnem trgu zagotovi enostaven in cenovno dostopen dostop do patentne zaščite, ki je podoben tistemu, s katerim razpolagajo njihovi tekmeci v Združenih državah ter na Kitajskem in Japonskem;

42.

priporoča, da bi delujoče centre za mala in srednja podjetja razširili samo z ustreznim upoštevanjem ugotovitev, pridobljenih pri oceni učinkovitosti sedanjih centrov, ter splošnih vodilnih načel; ugotavlja, da bi ti centri bolje delovali v navezi s skupnimi službami za potrebam prilagojeno pomoč in točkami vse na enem mestu za mala podjetja EU v tretjih državah; meni, da bi morale biti pobude EU osredotočene na področja, kjer ta podjetja dejansko delujejo;

43.

poziva k jasnejši opredelitvi prednostnih trgov malih in srednjih podjetij na podlagi načrta za trgovinska pogajanja EU; opozarja, da bi morali prednostni trgi vsekakor vključevati hitro rastoče trge, kot so države BRIK, vendar bi morali upoštevati tudi, kako mala in srednja podjetja zaznavajo priložnosti za internacionalizacijo v razvitih državah in sosednjih regijah; zato meni, da so glavno merilo za oblikovanje seznama prednostnih trgov rast trga gostitelja in vrzeli v obstoječih podpornih strukturah; predlaga, da bi na seznam dodali več sosed EU, predvsem zahodnobalkanske in sredozemske države ali tiste, ki mejijo na EU, saj mala in srednja podjetja večinoma izvažajo trgovinskim partnerjem v sosednjih državah, trgovina med EU in temi državami pa ima tudi močno vlogo pri rasti in stabilnosti teh držav;

44.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo v vseh trgovinskih pogajanjih upoštevale posebne potrebe in interesi malih in srednjih podjetij; ugotavlja, da bi to pomenilo prepoznavanje področij pogajanj, na katerih težave vplivajo na več malih in srednjih podjetij kot v drugih kategorijah podjetij, in osredotočanje nanje v procesu pogajanj o trgovinskih sporazumih s tretjimi državami; podpira reformo večstranskega okvira, da bi mala in srednja podjetja vključili v Svetovno trgovinsko organizacijo ter zagotovili hitrejšo arbitražo in reševanje sporov za mala in srednja podjetja;

45.

poudarja, da so naložbe v tujini najzahtevnejša oblika internacionalizacije za mala in srednja podjetja; priporoča, da bi bilo treba pri prihodnjih pogajanjih EU o dvostranskih sporazumih glede naložb upoštevati potrebe teh podjetij glede večje varnosti njihovih neposrednih naložb v tujini;

46.

meni, da je boljši, cenejši in hitrejši dostop malih in srednjih podjetij do protidampinških postopkov odločilen za njihovo učinkovitejšo zaščito pred nepoštenimi trgovinskimi praksami trgovinskih partnerjev; poziva Komisijo, naj to vprašanje ustrezno obravnava pri reformi instrumentov trgovinske zaščite;

47.

ceni pobude za spodbujanje stikov med podjetji, ki so predvidene v dvostranskih sporazumih o prosti trgovini; opozarja, da pomenijo izzivi, povezani z iskanjem morebitnih strank v čezmorskih državah in navezovanjem stikov z njimi ter z vzpostavljanjem zanesljivih dobavnih verig, veliko breme za mala in srednja podjetja, ki želijo vstopiti na izvozni trg, ter da zlasti manjša in mikropodjetja za prodajo blaga v tujini uporabljajo posrednike.

48.

pozdravlja izpolnitev cilja za leto 2012 o zmanjšanju upravnih stroškov na najmanjšo možno mero, vendar verjame, da je mogoče doseči veliko več; poziva Komisijo, naj pregleda veljavno zakonodajo ter naj si zastavi nov in ambiciozen cilj za zmanjšanje v skladu z Aktom za mala podjetja za Evropo in načelom „najprej pomisli na male“; meni, da bi tak nov cilj zmanjšanja moral biti neto cilj, ki bi upošteval novo zakonodajo, ki se sprejme po določitvi ciljev; priporoča, naj bo novi cilj izmerljiv in preverljiv ter namenjen doseganju kvalitativnega izboljšanja, na primer zmanjšanja obsega dokumentacije, ki se zahteva od MSP ter zagotovitve, da se slednja ne bodo soočala z nerealističnimi roki za predložitev dokumentacije; meni, da bi morala imeti skupina neodvisnih zainteresiranih strani na visoki ravni za upravne obremenitve osrednjo in stalno vlogo pri nadzorovanju napredka pri doseganju cilja za zmanjšanje;

49.

poziva države članice in Komisijo, naj dosežejo dogovore, ki malim in srednjim podjetjem omogočajo delovanje in trženje njihovih zamisli po vsej Evropi, tako da jim zagotovijo boljši dostop do trgov in zmanjšajo birokracijo;

50.

poudarja svoje razočaranje glede tega, da Komisija površno in neredno uporablja test MSP; vztraja, da bi se moral test MSP sistematično uporabljati kot obvezni del ocene učinka; poziva Komisijo, naj pojasni, zakaj ni bil izveden ustrezen test MSP za sveženj o varstvu podatkov in hitro sprejme konkretne ukrepe, da se to popravi;

51.

odločno podpira osredotočanje na mikropodjetja v dopolnjenem testu MSP ter je seznanjen s konceptom samodejnega izključevanje mikropodjetij iz vsakršne predlagane zakonodaje; meni, da se izvzetje lahko uporabi samo če se na specifične potrebe mikropodjetij ni mogoče odzvati s prilagojenimi rešitvami ali milejšimi režimi, kot dokazuje test MSP; zato vztraja pri določitvi mikrorazsežnosti kot sestavnega dela testa MSP, da se sistematično ocenjujejo vse razpoložljive možnosti; opozarja, da kakršnokoli izvzetje ali prilagojena rešitev ne bi smela poseči v temeljne zahteve EU glede zdravja in varnosti pri delu, temeljne pravice delavcev v EU ali temeljna načela okoljske zakonodaje EU; poudarja, da morajo biti razlogi za celotno vključitev mikropodjetij v področje uporabe neke določbe jasno dokazani z rezultati testa MSP;

52.

poudarja potrebo po večji učinkovitosti prenosa zakonodaje EU v nacionalno pravo; poziva Komisijo k večjemu usklajevanju zakonodaje, da bi se zmanjšale možnosti za čezmerno regulacijo in da bi se test MSP uporabljal bolj sistematično; poziva Komisijo, naj oceni, v kolikšni meri je mogoče "kontrolni seznam za dobro izvajanje zakonodaje EU" (7) uvesti kot zahtevo za države članice v korist enotnega trga;

53.

poziva nacionalne vlade, naj uporabijo pristop "izpolnjuj ali utemelji", podoben določbam za upravljanje podjetij; poudarja, da bi morale vlade v skladu s tem pristopom ustrezno utemeljiti izvajanje dodatnih določb poleg tistih, ki jih zahteva zakonodaja EU;

54.

obžaluje, da le nekaj držav članic sistematično uporablja test MSP v svojih nacionalnih procesih odločanja; poziva Komisijo, naj pripravi predlog o minimalnih zahtevah za izvajanje testov MSP na nacionalni ravni, ki temeljijo na testu MSP, ki ga uporablja Komisija, ter na najboljših nacionalnih praksah;

55.

poziva k "preverjanju primernosti" obstoječe zakonodaje EU, da se odpravijo neskladnosti in zastareli ali neučinkoviti predpisi;

56.

v zvezi s pregledi ustreznosti poziva k prepoznavanju področij, na katerih obstajajo prekomerne obremenitve, neskladja ali neučinkovita zakonodaja, ki negativno vplivajo na MSP; poziva Komisijo, naj zagotovi izpolnjevanje ciljev iz določb o zdravju, varnosti, enakosti in socialni varnosti;

57.

odločno podpira zamisel "en noter, en ven" kot vodilno načelo zakonodaje EU o enotnem trgu, s katerim bi zagotovili, da ne bi bilo mogoče sprejeti nobene nove zakonodaje, ki MSP nalaga stroške, ne da bi na danem področju opredelili obstoječi enakovredni predpis, ki ga je mogoče odpraviti;

58.

poziva k okrepitvi vloge mreže odposlancev MSP, saj prinaša resnično dodano vrednost komuniciranju in usklajevanju med državami članicami ter med nacionalno in evropsko ravnjo, vse od oblikovanja politik do izvajanja zakonodaje; poziva Komisijo in nacionalno upravo, naj odposlancem MSP dasta možnost neodvisnega delovanja in uporabe medsektorskega pristopa, da zagotovita upoštevanje interesov MSP na vseh področjih oblikovanja zakonodaje in politike; vztraja, naj bodo odposlanci MSP tesno vključeni v postopke testa MSP; spodbuja tudi krepitev organizacij civilne družbe, katerih delovanje je namenjeno združevanju malih in srednjih podjetij EU, ter poziva, da se potrebe teh organizacij upoštevajo v upravnih in zakonodajnih postopkih;

59.

poudarja pomen dogovarjanja s socialnimi partnerji pri načrtovanju nacionalnih ukrepov za krepitev in spodbujanje malega in srednjega podjetništva;

60.

je seznanjen s sedanjim vrednotenjem opredelitve MSP, ki že pokriva več kot 99 % vseh podjetij v EU; poziva Komisijo, naj preuči učinek: a) povečevanja prožnosti in preprečevanja negativnih spodbud za rast (npr. s tem, da se prehodna obdobja podaljšajo na 3 leta), b) prilagajanja zgornjih meja za promet in bilanco stanja gospodarskim gibanjem ter c) omogočanja bolj razlikovalnega obravnavanja vsake izmed podkategorij;

61.

poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo poseben vizumski režim v okviru Schengenskega sporazuma v povezavi z uvoznimi in izvoznimi dejavnostmi;

62.

izpostavlja enotni trg kot ključni dejavnik, ki omogoča oblikovanje najboljšega možnega okolja za MSP; obžaluje, da na številnih področjih še ni uresničen, zlasti ne njegova digitalna razsežnost; zato poziva Komisijo, naj spodbuja uresničitev digitalnega enotnega trga do leta 2015, vključno s pospeševanjem razvoja širokopasovnih tehnologij ter infrastrukture, z namenom, da države članice prisili k izvajanju in uporabi obstoječe zakonodaje, ter pripravi nove predloge za področja, na katerih še vedno ni zakonodaje o notranjem trgu, zlasti glede zmanjševanja stroškov in birokracije pri poslovanju;

63.

poziva Komisijo, naj pospeši vzpostavitev visokohitrostnih širokopasovnih povezav v regijah EU, da se zagotovi karseda obsežno sodelovanje MSP na vse bolj digitaliziranem notranjem trgu;

64.

priznava, da lahko računalništvo v oblaku znatno poveča učinkovitost in produktivnost MSP; zato poziva Evropsko komisijo, naj razvije vseevropski okvir za računalništvo v oblaku, ki bo odprt za druge svetovne oblake;

65.

izraža obžalovanje, da EU s samo 2 % internetnih povezav prek optičnih vlaken zaostaja za drugimi svetovnimi akterji, kot sta Japonska in Južna Koreja; zato poziva države članice in Evropsko komisijo, naj pospešijo razširitev in sprejem ultrahitrih širokopasovnih povezav;

66.

priznava, da je e-trgovina zmogljivo orodje za MSP, ki želijo vstopiti na nove trge in razširiti svoj krog potrošnikov; zato poziva Komisijo, naj olajša čezmejno e-trgovino, na primer z ustvarjenjem zanesljivega, varnega in učinkovitega spletnega plačilnega sistema;

67.

poudarja, da mora EU MSP in podjetnikom nujno zagotoviti zaupanje v spletno trgovanje in sredstva zanj, da se bo povečala čezmejna trgovina; zato poziva k poenostavitvi sistema za izdajanje dovoljenj in pripravi učinkovitega okvira za avtorske pravice;

68.

poziva Komisijo, naj spodbuja prost pretok storitev z razširitvijo in popolnim izvajanjem direktive o storitvah, da MSP in podjetnikom zagotovi resnično možnost, da svojo dejavnost razširijo ter svoje storitve in proizvode prodajajo 500 milijonom potrošnikom v EU;

69.

poziva države članice, naj izkoristijo prednosti elektronske uprave in uvedejo rešitve e-upravljanja;

70.

spodbuja generalni sekretariat Komisije, naj v sodelovanju z združenji podjetij in drugimi zainteresiranimi stranmi v okviru kolegija komisarjev ustanovi letno nagrado za člana/članico Komisije ali državo članico v okviru evropskega semestra, ki je najbolj učinkovito in uspešno uporabljala načelo "najprej pomisli na male";

71.

poziva k poenostavitvi in večji dostopnosti instrumentov EU za MSP; ugotavlja, da so programi EU pogosto preveč birokratski, da bi jih MSP lahko izkoristila;

72.

poudarja, da je treba izvajati in uporabiti obsežne poenostavitvene ukrepe, vključno s poenostavljenimi metodami povračila, da bi pomagali MSP sodelovati v programih, ki jih financira EU;

73.

pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom "Industrijska politika: krepitev konkurenčnosti" (COM(2011)0642) in delovni dokument Komisije o preverjanju konkurenčnosti (SEC(2012)0091);

74.

ugotavlja, da je Komisija začela izvajanje preverjanja konkurenčnosti in naknadnega vrednotenja zakonodaje; vztraja, naj Komisija ta koncept uporablja skladno in temeljito, tudi v primerih, ko spremembe izvedbenih določb zakonodaje EU vplivajo na konkurenčnost industrije (na primer v primeru spremembe pravil o dražbi pri trgovanju z emisijami); poziva Komisijo, naj redno poroča o napredku, doseženem na tem področju;

75.

meni, da je treba organizirati regionalne promocijske kampanje za spodbujanje podjetništva, pri katerih naj sodelujejo lokalne podjetniške organizacije ter v okviru katerih bodo predstavljene dobre prakse na tem področju in organizirane okrogle mize z vodji podjetij, ki so uspela, kar bi omogočilo seznanjanje s podjetniško kulturo v regijah;

76.

poudarja, da sta prosta trgovina in dostop do svetovnih trgov pomembni spodbudi za zaposlovanje in rast ter odločilna dejavnika, ki evropskim MSP omogočata, da postanejo vodilna na svetu; zato poudarja pomen napredka v trgovinskih pogajanjih, ki bi nadalje zmanjšal regulativne trgovinske ovire, ki nesorazmerno vplivajo na MSP;

77.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija v različnih strategijah in sporočilih priznala pomen, ki ga ima proizvodni sektor za trajnostno rast in zaposlovanje v EU; ponovno poudarja, da je potrebna celovita industrijska politika, ki bo temeljila na načelih socialnega tržnega gospodarstva, in da je treba podpirati prehod k trajnostnemu, odpornemu gospodarstvu, gospodarnemu z viri;

78.

opozarja na pomen spodbujanja vključevanja MSP na lokalni in regionalni ravni v načrte za energetsko učinkovitost in okolje, saj bodo aplikacije v teh sektorjih znatno povečale poslovne priložnosti;

79.

priznava, da morajo države članice za doseganje ciljev strategije EU 2020 za inovativno, pametno in vključujočo Evropo upoštevati MSP in mikropodjetja ter olajšati njihovo ustanavljanje, saj imajo ta ogromen potencial za ustvarjanje delovnih mest, zlasti za mlade, s tem pa za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti; ugotavlja, da je samozaposlitev in ustanavljanje mikropodjetij lahko dobra in prožna izbira, zlasti za ženske;

80.

priznava, da imajo MSP pomembno vlogo pri doseganju socialne stabilnosti ter socialne kohezije in vključenosti, zlasti na območjih, ki se srečujejo z negativnimi učinki na demografski razvoj; zato poziva Komisijo in države članice, naj jih podpirajo pri vzpostavljanju delovnega okolja, ki bo delavce spodbujalo k upoštevanju standardov delovnega prava, varstva pri delu in zdravstvenega varstva, s čimer bi prispevali tudi k socialni blaginji in odpravi revščine;

81.

poudarja, da je treba spodbujati lažji dostop do mikrokreditov prek evropskega mikrofinančnega instrumenta in z nadaljnjim razvojem tega instrumenta v okviru programa za socialne spremembe in inovacije za obdobje 2014–2020 ter Evropskega socialnega sklada v prihodnosti, tako da bi lahko zlasti ustanovitelji mikropodjetij iz socialno prikrajšanih skupin prebivalstva dostopali do ustreznih finančnih instrumentov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v finančne instrumente, s katerimi upravlja Evropski investicijski sklad, vključi posebne smernice za zadruge;

82.

ugotavlja, da lahko v zvezi s čezmejnimi storitvami točke "vse na enem mestu" skupaj s socialnimi partnerji nudijo celovite informacije o delovnih pogojih v ciljni državi, kjer se bodo storitve ponujale;

83.

meni, da podjetništvo in pravi okvirni pogoji za konkurenčnost in rast MSP, vključno z vlaganji v infrastrukturo, na primer v zeleno infrastrukturo, lahko zelo olajšajo izhod iz gospodarske krize; poudarja, da je treba podjetniški potencial spodbujati tam, kjer je stopnja ustanavljanja MSP pod povprečjem v vseh segmentih družbe, kot tudi v posebnih ciljnih skupinah, kot so mladi in ženske;

84.

meni, da bi vsaka revizija regulacije finančnih trgov morala omogočiti, da MSP vse več finančnih sredstev pridobijo na trgih kapitala in tako zmanjšajo svojo odvisnost od bančnih posojil;

85.

meni, da je treba v sedanji reformi strukturnih skladov resno upoštevati MSP, kadar je to ustrezno in kadar to prispeva k regionalnim okvirnim pogojem za rast ter ustvarja sinergije z drugimi programi in pobudami EU; meni, da je treba zmanjšati birokracijo, na primer s sprejetjem sorazmernih standardov revizije in poročanja za podjetja ter z uvedbo skupnih predpisov za vse sklade in programe v okviru revizije finančne uredbe;

86.

poziva države članice, naj direktivo o zamudah pri plačilu čim prej prenesejo v svojo nacionalno zakonodajo, kar bo pripomoglo k zagotavljanju dodatne likvidnosti MSP v sedanji gospodarski krizi;

87.

poziva k učinkovitejšim, preprostejšim in bolje usklajenim instrumentom EU za dostop do posojil ali tveganega kapitala, zlasti za MSP, ki načrtujejo internacionalizacijo;

88.

poziva k učinkoviti zaščiti portfeljev MSP zaradi povečanja kapitalskih zahtev za banke kot del izvajanja sporazuma Basel III in procesa zmanjševanja finančnega vzvoda, ki ga trenutno izvajajo številne banke, ob upoštevanju kumulativnega učinka zakonodaje o finančnih storitvah;

89.

poudarja, da delovanje EU na področju MSP ne nadomešča ukrepov držav članic in regij, ampak jih dopolnjuje, in da bi za potrditev tega, po načelu "več za več in manj za manj", države članice, ki dajejo več podpore MSP, morale prejemati več podpore s strani EU; zato poziva države članice, naj uresničijo ambiciozne programe, ki bodo temeljili na spodbudah za nadaljnje spodbujanje podjetništva; poziva k temu, naj takšni programi vključujejo ukrepe za boljši dostop do finančnih sredstev in trgov, zmanjšajo upravne zahteve in bolje vključijo podjetniško vzgojo v šolske programe na vseh ravneh; meni, da bi ti ukrepi morali podpreti pobude zasebnega sektorja, ki omogočajo skrajšanje rokov, potrebnih za pridobitev malega financiranja, kot so partnerstva med bankami in računovodskimi strokovnjaki; predlaga, naj se za študente organizirajo splošni natečaji, usmerjeni k praksi na regionalni ravni, da bi ocenili njihovo besedno znanje in podjetniški duh;

90.

podpira pobude zasebnega sektorja za lažji dostop MSP, zlasti mikrosubjektov, do financiranja, kot so partnerstva med bankami in računovodskimi strokovnjaki, katerih namen je rok, potreben za pridobitev malega financiranja (manj kot 25 000 EUR), skrajšati na 15 dni; meni, da so ta partnerstva učinkovita za mikrosubjekte, ker po eni strani računovodski strokovnjaki pripravljajo vse potrebne finančne dokumente in jih prek spleta pošiljajo bankam ter dajejo zmerno zagotovilo za napovedi, ki jih dajo mikrosubjekti, medtem ko po drugi strani banke na spletu objavljajo standardne vloge za financiranje in obrazložijo zavrnitve tovrstnih vlog;

91.

poziva Komisijo, naj razišče nove pobude za pridobivanje sredstev za podjetnike in novoustanovljena podjetja, kot je skupinsko financiranje, da oceni, kako bi le-te lahko koristile MSP in ali bi jih bilo treba razširiti; poleg tega opozarja, da bi bilo treba oceniti tudi potrebo po zakonodajnem okviru za opredelitev takšnih praks v EU;

92.

poziva Komisijo in države članice, naj v prihodnjem večletnem finančnem okviru MSP zagotovijo lažji dostop do evropskih finančnih sredstev, kar bi moralo okrepiti njihov dostop do notranjega trga;

93.

poziva države članice in Komisijo, naj izboljšajo naložbene priložnosti za inovativna nova podjetja, tako da odpravijo ovire, ki onemogočajo vzpostavitev vseevropskega trga tveganega kapitala;

94.

navaja, da je treba opredeliti in odstraniti ovire za rast mikropodjetij in MSP ter poznejšo rast MSP;

95.

poziva Komisijo, naj odpravi vrzeli v znanju in spretnostih MSP, kar zadeva zelene tehnologije, prakse in poslovne modele; potrebni so ukrepi za opredelitev potreb po znanjih in spretnostih ter odpravo vrzeli na trgu dela s strategijami izobraževanja in poklicnega usposabljanja ter z razvojem programov usposabljanja in razvijanja znanj in spretnosti, ki bodo namenjeni MSP;

96.

meni, da bi prihodnji programi COSME, Obzorje 2020 in programi strukturnih skladov v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira morali nameniti zadostne zneske za podpiranje MSP pri inovacijah in ustvarjanju delovnih mest na način, ki je gospodaren z viri in trajnosten;

97.

zahteva, naj novi finančni instrumenti, zasnovani v podpornih programih za MSP, kot je COSME, upoštevajo ne le premoženjsko stanje MSP, temveč tudi "neopredmetena sredstva", tako da bo dostop do posojil predvideval oblike priznavanja intelektualnega kapitala MSP;

98.

poziva k dodelitvi ambicioznega proračuna instrumentu MSP, oblikovanemu v okviru programa Obzorje 2020, ki bo zagotavljal usmerjeno podporo inovativnim MSP z velikim potencialom rasti; meni, da bi se instrument moral izvajati prek ene same namenske strukture, prilagojene potrebam MSP;

99.

poudarja, da je treba še naprej razvijati potencial instrumentov finančnega inženiringa, tako da bo omogočen razvoj kakovostnih strateških projektov ter sodelovanje zasebnih akterjev, zlasti malih in srednjih podjetij, in kapitala v evropskih projektih; opozarja, da je zaradi sedanje premajhne izkoriščenosti instrumentov finančnega inženiringa, za katero je kriva njihova pretirana zapletenost, razprava o njihovem upravljanju zelo nujna;

100.

poudarja, da bi strukturni skladi prek finančnih instrumentov morali malim in srednjim podjetjem še naprej zagotavljati financiranje v obliki lastniškega kapitala, jamstev in ugodnih posojil, ter poudarja, da bi bilo treba zapletene upravne postopke, zlasti na nacionalni ravni, poenostaviti, preprečiti pa bi bilo treba tudi velike razlike med tem, kako organi upravljanja oziroma posredniški subjekti uporabljajo predpise;

101.

poziva Komisijo, naj pripravi načrt za konkurenčno obdavčevanje MSP in spodbudi države članice, naj prilagodijo svoje davčne sheme z namenom, da se mladim podjetjem znižajo stroški dela, ki ne spadajo v plačo, kar bo tem podjetjem omogočilo, da bodo večji delež dobička lahko ponovno vložila v podjetje; priporoča, naj ta načrt temelji na najboljših praksah in vključuje pilotne projekte;

102.

poziva k večjemu prizadevanju pri izvajanju medsebojnega priznavanja, da se olajšajo čezmejne dejavnosti MSP; poziva k oblikovanju storitve v zvezi z DDV po načelu "vse na enem mestu", kar bi podjetnikom omogočilo izpolnjevanje obveznosti v državi izvora posla;

103.

poziva Komisijo, naj spodbuja države članice k vzpostavljanju enotnih pogojev za vse oblike financiranja; potrebni so nujni ukrepi, da podjetja ne bi bila tako odvisna od zadolževanja; podpira vzpostavitev davčne nevtralnosti med lastniškim in dolžniškim kapitalom;

104.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo kontinuiteto MSP z regulativnim okoljem, ki olajšuje prenose podjetij; priporoča odpravo davčnih ovir (davkov na dediščino in darila itd.), ki bi lahko ogrozile kontinuiteto družinskih podjetij;

105.

poudarja potrebo po nižji obdavčitvi dela in naložb;

106.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za spodbujanje socialnega podjetništva v Evropi, zlasti z izboljšanjem dostopa do javnih in zasebnih sredstev ter z izboljšanjem mobilnosti kvalificirane delavne sile in priznavanja njenih kvalifikacij ter z izboljšanjem kakovosti in dostopnosti svetovanja na področju družbene odgovornosti podjetij za MSP; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo posebne ukrepe za spodbujanje socialnega podjetništva v Evropi, zlasti z izboljšanjem dostopa do javnih in zasebnih sredstev ter z izboljšanjem mobilnosti kvalificiranih delavcev in vajencev in priznavanja njihove kvalifikacije; vseeno opozarja, da to ne bi smelo voditi h kategorizaciji "dobrih" in "slabih" podjetnikov;

107.

poudarja pomen zanesljive oskrbe s surovinami tudi za srednja podjetja v industrijskem sektorju; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za trajnostno zagotavljanje oskrbe s surovinami in povečanje učinkovitosti njihove rabe, zlasti tako da zagotovijo prost in pravičen dostop do surovin, s katerimi se trguje na mednarodnih trgih, ter z razvojem učinkovite rabe in recikliranja virov ob upoštevanju razmerja med stroški in koristmi;

108.

poziva Evropski svet, naj za kohezijsko politiko za naslednje programsko obdobje ohrani nespremenjen proračun, saj so strukturni skladi in Kohezijski sklad med najučinkovitejšimi instrumenti EU za ustvarjanje rasti in delovnih mest, povečevanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva ter podpiranje malih in srednjih podjetij;

109.

poziva države članice, naj spodbujajo razvoj in konkurenčnost različnih vrst malih in srednjih podjetij ter obravnavajo njihove posebne potrebe z najprimernejšimi posebnimi ukrepi; poudarja prispevek Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada k razvoju in izboljšanju prometne, energetske, okoljske in širokopasovne infrastrukture, kar spodbuja naložbe in krepi konkurenčnost; poudarja, da je treba spodbujati podjetništvo in povečati podporo malim in srednjim podjetjem, pri čemer priznava osrednjo vlogo, ki jo imajo pri pospeševanju gospodarske konkurenčnosti;

110.

poudarja, da je potrebno boljše usklajevanje in sinergija med različnimi evropskimi, nacionalnimi, regionalnimi ter lokalnimi politikami in instrumenti financiranja, ki neposredno zadevajo mala in srednja podjetja; poudarja, da bi morali biti sedanje politike in finančni instrumenti, ki podpirajo tovrstna podjetja, bolj usklajeni in bi se morali dopolnjevati; poudarja, da je treba zmanjšati razdrobljenost, konsolidirati in spodbujati sheme finančne podpore za mala in srednja podjetja, da bi zagotovili večje združevanje in usklajevanje sredstev na ravni EU ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; poudarja, da se bo konkurenčnost povečala tudi, če bodo naložbe v mala in srednja podjetja ter pomoč zanje prilagojene regionalni raznolikosti;

111.

meni, da je cilj financiranja malih in srednjih podjetij prek Evropskega sklada za regionalni razvoj okrepiti konkurenčnost v vseh regijah Unije, da bi dosegli gospodarski, socialni in teritorialni razvoj v skladu s cilji kohezijske politike;

112.

izpostavlja, da so strukturni skladi, predvsem pa Evropski sklad za regionalni razvoj, pomemben instrument podpore za inovativna mala in srednja podjetja, saj spodbujajo njihovo konkurenčnost ter zlasti njihovo internacionalizacijo, ter poudarja, da je treba v tem primeru upravičenost do podpore opredeliti čim širše; poziva regije, naj izkoristijo priložnosti, ki jim jih ponujajo predpisi, za podporo svojih operativnih programov;

113.

poudarja, da je treba za ustvarjanje novih delovnih mest v malih in srednjih podjetjih uporabiti finančne spodbude;

114.

poudarja, da programi evropskega teritorialnega sodelovanja podpirajo mreženje, izmenjave strokovnega znanja in izkušenj med organizacijami iz različnih evropskih regij ter bi lahko bili koristen instrument za ustvarjanje novih poslovnih priložnosti;

115.

meni, da imajo strukturni skladi in zlasti Evropski socialni sklad pomembno vlogo pri pridobivanju znanja in spretnosti, mreženju ter izmenjavi dobrih praks; meni, da vlaganje v človeški kapital in projekte sodelovanja pomembno prispeva h krepitvi konkurenčnosti evropskih malih in srednjih podjetij;

116.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

7.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 68/53

—

ob upoštevanju skupne izjave z vrha EU-ZDA z dne 28. novembra 2011 (1) in Skupne izjave EU-ZDA s čezatlantskega ekonomskega sveta z dne 29 novembra 2011 (2),

—

ob upoštevanju dvostranskih pisem 20 ameriških senatorjev z dne 22. februarja 2012 in 51 članov predstavniškega doma ZDA z dne 14. maja 2012, poslanih ameriškemu predsedniku Baracku Obami,

—

ob upoštevanju pisma štirih članov Odbora za mednarodno trgovino Parlamenta z dne 19. marca 2012, ki je bilo poslano predsedniku Komisije, Joseju Manuelu Barrosu in predsedniku Evropskega sveta, Hermanu Van Rompuyju, v podporo delovni skupini EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje,

—

ob upoštevanju skupne izjave z vrha G8 v Camp Davidu, ki je potekal v Združenih državah 18. in 19. maja 2012 (3), in skupne izjave z vrha G20, ki je potekal v Los Cabosu v Mehiki 18. in 19. junija 2012 (4),

—

ob upoštevanju "vmesnega poročila voditeljev" delovne skupine EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje z dne 19. junija 2012 (5),

—

ob upoštevanju skupne izjave z dne 19. junija 2012 predsednika Združenih držav, Baracka Obame, predsednika Evropske komisije, Joseja Manuela Barrosa, in predsednika Evropskega sveta, Hermana Van Rompuyja (6),

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. in 29. junija 2012, in priloženega Pakta za rast in delovna mesta (7),

—

ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij, posebno resolucije z dne 1. junija 2006 o čezatlantskih gospodarskih odnosih EU-ZDA (8), z dne 22. maja 2007 o globalni Evropi – zunanji vidiki konkurenčnosti (9), z dne 19. februarja 2008 o strategiji EU za olajšanje dostopa evropskim podjetjem na zunanje trge (10), z dne 5. junija 2008 o izvajanju trgovinske politike preko učinkovitih uvoznih in izvoznih pravil ter postopkov (11), z dne 9. julija 2008 o sporih med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike pri Svetovni trgovinski organizaciji zaradi domnevnih subvencij Airbusu in Boeingu (12), z dne 5. februarja 2009 o okrepitvi vloge evropskih malih in srednje velikih podjetij v mednarodni trgovini (13), z dne 11. novembra 2010 o bližajočem se vrhunskem srečanju EU-ZDA in čezatlantskem ekonomskem svetu (14), z dne 6. aprila 2011 o prihodnji evropski mednarodni naložbeni politiki (15), z dne 27. septembra 2011 o novi trgovinski politiki za Evropo v okviru strategije EU 2020 (16), z dne 17. novembra 2011 o vrhovnem srečanju EU in ZDA 28. novembra 2011 (17) in z dne 13. decembra 2011 o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe (18),

—

ob upoštevanju skupne izjave 72. medparlamentarnega srečanja čezatlantskega dialoga zakonodajalcev, ki je 9. in 10. junija 2012 potekalo v Københavnu, in 11. junija 2012 v Strasbourgu,

—

ob upoštevanju študije z dne 11. decembra 2009, ki jo je za Komisijo pripravil ECORYS Nederland, z naslovom „Netarifni ukrepi pri trgovini in naložbah med EU in ZDA – ekonomska analiza” (19),

—

ob upoštevanju členov 207(3) in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A7-0321/2012),

A.

ker sta EU in ZDA glavna medsebojna trgovinska partnerja, obe gospodarstvi skupaj zajemata približno polovico svetovne gospodarske proizvodnje in skoraj tretjino svetovnih trgovinskih tokov, kar predstavlja največje gospodarsko sodelovanje na svetu;

B.

kljub temu, da sodi gospodarsko sodelovanje med EU in ZDA med najbolj odprta na svetu in so čezatlantski trgi močno povezani prek velikih trgovinskih in investicijskih tokov (z dvostranskim obsegom trgovine v višini 702,6 milijard EUR in dvostranskimi naložbami, ocenjenimi na 2 394 bilijonov EUR v letu 2011), se splošno soglaša, da zmožnosti čezatlantskega sodelovanja še zdaleč niso popolnoma izkoriščene, ker imata EU in ZDA skupne vrednote, podobne pravne sisteme in visoke delovne standarde in standarde za varstvo okolja, te sinergije pa bi morali izkoristiti, da se zagotovijo rast in delovna mesta, ki jih potrebujeta oba partnerja, in ker so v študiji, izvedeni leta 2009 za Komisijo, predstavili najpomembnejše netarifne ukrepe, ki vplivajo na trgovino med EU in ZDA, ter ocenili njihov ekonomski učinek, ter opozorili, da bodo odprava polovice obstoječih ukrepov in razlike v zakonodaji privedle do zvišanja BDP za 163 milijard EUR do leta 2018 na obeh straneh severnega Atlantika;

C.

ker ostaja svetovno gospodarstvo v sedanji gospodarski krizi, ki se nadaljuje, ranljivo, kar negativno vpliva na zaposlovanje, trgovino razvoj in okolje; ker potekajoča finančna in gospodarska kriza tako v EU kot v Združenih državah ogroža stabilnost in rast gospodarstev ter blaginjo državljanov, in ker pomanjkanje usklajenosti finančne ureditve po nepotrebnem ovira trgovino, kar poziva k tesnejšemu gospodarskemu sodelovanju med EU in Združenimi državami, da bi tako izkoristili koristi mednarodne trgovine in premagali to krizo;

D.

ker je zmerna rast svetovnih trgovinskih izmenjav v zadnjih treh letih znatno prispevala k ublažitvi negativnih učinkov gospodarske krize, zlasti v EU in ZDA, in dokazala, da igra trgovina pomembno vlogo pri določanju rasti in zaposlovanja;

E.

ker je po vrhu EU-ZDA novembra 2011 čezatlantski ekonomski svet ustanovil delovno skupino EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje z nalogo prepoznati možnosti za povečanje trgovine in naložb za podporo ustvarjanja delovnih mest, gospodarske rasti in konkurenčnosti, kar bo koristilo obema stranema;

F.

ker so dvostranska pisma, ki so jih predsedniku ZDA poslali ameriški senatorji in člani predstavniškega doma ZDA, ter pismo štirih članov, vključno s predsednikom Odbora za mednarodno trgovino Evropskega parlamenta, spodbudila delovno skupino na visoki ravni k hitremu oblikovanju ambicioznih predlogov za spodbujanje trgovine in naložb med EU in ZDA ter za odstranitev nepotrebnih ovir za čezatlantsko trgovino in naložbe; ker oba pisma poudarjata, da mora povečanje trgovine in naložb z EU postati prednostna naloga, ter vsebujeta zlasti podporo prizadevanjem za reševanje regulativnih ovir (ter da je treba doseči tesnejše sodelovanje med regulativnimi organi, netarifne ovire), kjer je možno odpravo tarif, trgovanje s storitvami, naložbami in nadaljnje medsebojno odpiranje trgov javnih naročil;

G.

ker je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 27. septembra 2011 o novi trgovinski politiki za Evropo v okviru strategije Evropa 2020 pozval k nadaljnjemu razvoju ambiciozne nastajajoče čezatlantske pobude za rast in delovna mesta;

H.

ker je tudi zasebni sektor v ZDA ponovno izrazil podporo prednostni obravnavi Evrope v trgovinski politiki ZDA, in ker so zasebne interesne skupine v EU in ZDA podprle visoko zastavljen celovit sporazum, in meni, da bi izboljšanje tesnega gospodarskega sodelovanja med EU in ZDA dalo močen znak za rast tako vlagateljem kot podjetjem znotraj EU in ZDA kot tudi na mednarodnem področju;

I.

ker bi razvoj skupnih standardov med EU in ZDA samodejno pozitivno vplival na države iz Sporazuma o severnoameriškem prosto-trgovinskem območju (NAFTA), večja usklajenost zakonodajnega okvira med EU in ZDA bi bila na splošno koristna, nadaljnje povezovanje najbolj povezanega trgovinskega trga na svetu pa bi bilo zgodovinsko brez primere;

J.

ker so ZDA drugi največji partner EU v trgovini s kmetijskimi proizvodi in ker EU v ZDA večinoma izvaža visokokakovostne proizvode, kar pomeni, da so netarifne trgovinske ovire in geografske označbe porekla največjega pomena za kmetijski sektor EU;

K.

ker je delovna skupina EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje preučila širok izbor morebitnih možnosti za širitev čezatlantske trgovine in naložbe in je v svojem vmesnem poročilu junija 2012 sprejela predhodni sklep, da bi celovit sporazum, ki se nanaša na širok izbor dvostranskih trgovinskih in naložbenih politik ter tudi na vprašanja skupnega interesa v odnosu do tretjih držav, lahko, če bo dosežen, zagotovil najpomembnejše koristi;

L.

ker skupna izjava predsednikov Obame, Barrosa in Van Rompuyja pozdravlja vmesno poročilo delovne skupine EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje in navaja, da bi lahko pogumna pobuda za širitev trgovine in naložb bistveno prispevala k čezatlantski strategiji, da se okrepi rast in ustvarijo delovna mesta;

M.

Evropska unija je odločena, da bo spodbujala svobodno, pravično in odprto trgovino ter hkrati branila svoje interese v duhu vzajemnosti in skupnih koristi, zlasti v odnosu do največjih svetovnih gospodarstev;

N.

ker je delovna skupina EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje v zadnji fazi načrtovanja, kako ravnati, če bi prišlo do pogajanj o tem, kako s pomočjo trgovinskega partnerstva med EU in ZDA okrepiti rast in zaposlovanje, in bo svoje končno poročilo predvidoma predložila pred koncem leta 2012;

O.

ker je Komisija izrazila upanje za začetek morebitnih pogajanj že v začetku leta 2013 in za zaključek pogajanj pred koncem mandata sedanje Komisije;

P.

ker je odprt, predvidljiv in pregleden večstranski trgovinski sistem, ki temelji na pravilih, določen v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) še vedno najbolj primeren okvir za vzpostavitev svobodne, poštene in pravične trgovine na svetovni ravni, saj je bilo do zdaj dokazano, da je nemogoče zaključiti pogajanja razvojne agende iz Dohe in kljub temu, da ostaja krepitev večstranskega sistema glavni cilj, to ne izključuje dvostranskih sporazumov, ki presegajo obveze WTO in dopolnjujejo večstranska pravila;

1.

meni, da se morata trgovina in tuje naložbe bolje uporabljati za spodbujanje pametne, močne, trajnostne, uravnotežene, vključujoče in z viri gospodarne rasti, kar vodi k ustvarjanju več delovnih mest in k povečevanju blaginje ljudi po vsem svetu; pozdravlja obvezo voditeljev G8 in G20, da se odprejo trgovina in naložbe, razširijo trgi in se upre protekcionizmu v vseh oblikah, saj so to nujni pogoji za trajnostno oživitev svetovnega gospodarstva, zaposlitev in razvoja;

2.

pozdravlja potekajočo skupno razpravo med EU in ZDA o tem, kako delati skupaj za povečanje možnosti rasti in krepitev finančne stabilnosti, da se ustvarijo visokokakovostna delovna mesta; poudarja, da sta za zagotovitev dolgoročne blaginje in zaposlovanja potrebna skupna prizadevanja in trud, da se ustvarijo nove priložnosti za velika in mala podjetja, spodbuja podjetništvo ter izkoristijo prednosti edinstveno povezanega čezatlantskega trga; poziva k pogajanjem med EU in ZDA ter drugimi partnerji glede načina kolektivnega dela za reševanje okoljske krize in podnebnih sprememb; poziva k tudi k večjemu skupnemu prizadevanju za dosego stabilnosti finančnega trga;

3.

pozdravlja vmesno poročilo delovne skupine EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje in v njem vsebovana predhodna priporočila ter se strinja, da bi moral celovit sporazum vsebovati visoko zastavljeno vzajemno odpiranje trga na področju blaga, storitev in naložbe, in obravnavati izzive posodabljanja trgovinskih pravil in izboljšanja združljivosti regulativnih ureditev; spodbuja delovno skupino EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje, naj nadaljuje s svojim delom in pripravi ambiciozen in uresničljiv izbor ciljev in konkretnih rezultatov za pogajanja kot je celovit dvostranski sporazum o trgovini in naložbah, ki bi bil usklajen z okvirom WTO in bi ga spodbujal; poudarja pomen medsebojnega spoštovanja in priznavanja zakonov, predpisov in sodne neodvisnosti drug drugih za ploden proces in uspešen rezultat;

4.

poudarja pomen nadaljnje krepitve čezatlantskih gospodarskih odnosov, ob hkratnem upoštevanju interesov EU na področjih, kot so med drugim okoljski in zdravstveni standardi ter standardi za zaščito živali, varnost hrane, kulturna raznolikost, delovne pravice, pravice potrošnikov, finančne storitve, javne storitve ali geografske označbe;

5.

poudarja, da medtem ko morajo biti posebni interesi in občutljivosti obeh partnerjev zaščiteni na uravnotežen način, je veliko območij, kjer bi bil napredek zelo koristen, posebno kar se tiče odprave trgovinskih ovir, uvedbe ukrepov za izboljšanje dostopa do trga, tudi do naložb, zaščite pravic intelektualne lastnine, odpiranja trgov javnih naročil, da se zagotovi popolna vzajemnost, pojasnitev, poenostavitev in uskladitev pravil o poreklu in zbliževanje medsebojnega priznavanja regulativnih standardov, ne samo z izpolnjevanjem minimalnega zahtevanega standarda, ki temelji na sporazumu Svetovne trgovinske organizacije o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (sporazum SPS), ampak s prizadevanjem za skupno izboljšanje kakovosti in sodelovanja pri obravnavi različnih standardov EU in ZDA; meni, da bi taka krepitev gospodarskih odnosov prav tako omogočila večjo usklajenost pristopov EU in ZDA pri reševanju svetovnih gospodarskih izzivov;

6.

poudarja, da bo v dvostranski trgovini s kmetijskimi proizvodi zaščita geografskih označb ključno vprašanje, pri katerem je možen velik napredek, če obe strani k zadevi pristopita v konstruktivnem duhu kompromisa; meni, da je zaščita geografskih označb ključna sestavina, ki je neposredno povezana z ambicioznim rezultatom, kar zadeva dostop do kmetijskega trga; podpira popolno ukinitev izvoznih nadomestil v trgovini s kmetijskimi proizvodi med EU in ZDA;

7.

ugotavlja, da klub temu, da so povprečne tarife čezatlantske trgovine na področju blaga sorazmerno nizke, obsežnost trgovinskih odnosov med EU in ZDA pomeni, da bi bile potencialne gospodarske koristi veliko večje kot pri katerem koli predhodnem sporazumu, poslovne skupnosti EU in ZDA pa se močno zanimajo za odpravo preostalih tarif;

8.

vseeno meni, da prostotrgovinski sporazum, ki bi odpravil samo tarife, ne bi bil dovolj ambiciozen glede na to, da naj bi največje gospodarske koristi prineslo zmanjšanje stopnje netarifnih ovir; podpira cilj delovne skupine EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje, da se odpravijo vse dajatve dvostranske trgovine, da se tako doseže znatno odpravo tarif ob začetku veljave sporazuma in postopno opuščanje vseh, razen najbolj občutljivih, tarif v kratkem časovnem okviru, kar bi lahko prineslo pomembne koristi, ob upoštevanju dvostranske trgovine velikega obsega med EU in ZDA, ki jo predstavlja trgovina znotraj posameznih podjetij, in izboljšalo svetovno konkurenčnost evropskih in ameriških podjetij;

9.

podpira stališče, da se glede na že obstoječe nizke povprečne tarife ključ za odpiranje potenciala čezatlantskih odnosov nahaja v odpravi netarifnih ovir, ki zadevajo zlasti carinske postopke in regulativne omejitve onkraj meja; podpira željo delovne skupine EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje, da se postopoma premakne proti še bolj povezanemu čezatlantskemu trgu;

10.

priznava, da medtem ko sporazum morda ne bi mogel takoj rešiti vseh obstoječih regulativnih vprašanj, pa bi institucionalizacija medsebojne združljivosti regulativnih ureditev EU in ZDA v veliki meri olajšala čezatlantsko trgovino ter s tem določila drzen globalni standard; ponovno poudarja tudi potrebo po popolnem spoštovanju pravic obeh strani do urejanja na način, ki bo zagotavljal varovanje zdravja, varnost proizvodov in varstvo okolja na ravni, ki se vsaki strani zdi primerna, in upoštevanju zgodovinskih čezatlantskih razlik pri vprašanjih, kot je sajenje gensko spremenjenih organizmov, in nekaterih vprašanjih v zvezi z dobrim počutjem živali;

11.

ugotavlja, da so zelo zapleteni regulativni standardi znatne ovire za trgovino, če pa bi te ovire odpravili, bi dosegli dodatno rast; poudarja, da bi bilo treba pri usklajevanju nekaterih regulativnih standardov EU in ZDA težiti k najvišjim skupnim imenovalcem, s tem pa potrošnikom omogočiti varnost proizvodov; poudarja, da je treba izogibati ustvarjanju novih (tudi nenamernih) ovir za trgovino in naložbe, posebno v ključnih nastajajočih tehnologijah in inovativnih sektorjih;

12.

podpira trud za kar največjo okrepitev regulativnega sodelovanja na področju standardov, regulativne skladnosti in boljšega usklajevanja standardov, da se dodatno spodbudita trgovina in rast, ki bi lahko izboljšali učinkovitost in bi uspešno obravnavali netarifne ovire; potrjuje trditev delovne skupine EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje, da bi bil kakršen koli dogovor, ki bi izključeval regulativno sodelovanje in reformo, gospodarsko nepomemben in politično nevzdržen na obeh straneh; poudarja, da je regulativna združljivost glavni izziv ambicioznega čezatlantskega sporazuma in s tem v zvezi opozarja, da so regulativne razlike in ukrepi onkraj meja posebna ovira za trgovino malih in srednjih podjetij;

13.

ugotavlja pomen vzpostavitve protokolov o izmenjavi podatkov med Odborom potrošnikov za varstvo proizvodov v ZDA in Evropsko komisijo za hitro in učinkovito obravnavo nevarnih proizvodov, ki so bili dani na trg v eni ali drugi regiji;

14.

pozdravlja pobude v okviru čezatlantskega dialoga zakonodajalcev, da bi razvili skupne standarde in ključna področja najnovejše tehnologije, med drugim nanotehnologijo, električna vozila, pametna omrežja in e-zdravje;

15.

poziva interesne skupine, naj v celoti upoštevajo poziv delovne skupine EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje, da pred koncem leta 2012 predstavijo konkretne predloge za obravnavo vpliva trgovine na regulativne razlike, ki po nepotrebnem ovirajo trgovino; poziva interesne skupine na obeh straneh Atlantika, naj si skupaj prizadevajo za opredelitev skupnih stališč, kjer je mogoče;

16.

meni, da so glede na rastočo pomembnost e-trgovine bistvenega pomena standardi varovanja podatkov pri zaščiti potrošnikov v EU in ZDA; poudarja, da morata EU in ZDA obravnavati vprašanje naraščajočih groženj kibernetski varnosti na usklajen način in v mednarodnem kontekstu; poudarja, da interoperabilnost in standardi na področju e-trgovine, ki so priznani na svetovni ravni, lahko spodbudijo hitrejše inovacije z zniževanjem tveganj in stroškov novih tehnologij;

17.

ugotavlja, da bi širjenje trgovine s storitvami in sprejemanje ukrepov za spodbujanje naložb in javnih naročil morali biti ključni sestavni del vsakega prihodnjega čezatlantskega sporazuma, da bi tako prinesli dodatne koristi obema gospodarstvoma ter ustvarili priložnosti za sodelovanje pri trgovinskih vprašanjih skupnega interesa;

18.

ugotavlja, da je tako v EU kot v ZDA storitveni sektor prevladujoči vir zaposlovanja in BDP; podpira željo delovne skupine EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje, da se preseže raven liberalizacije storitev, ki so jo EU in ZDA dosegle v obstoječih prostotrgovinskih sporazumih z odpravo še obstoječih dolgoletnih ovir, vključno z načini izvajanja storitev, in istočasnim priznavanjem občutljive narave nekaterih sektorjev;

19.

poudarja, da EU in ZDA ohranjajo zelo različne opredelitve javnih storitev in storitev splošnega gospodarskega pomena ter priporoča natančno opredelitev teh pojmov; meni, da bi morale te določbe temeljiti na okviru Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS) ter ostati skladne z večstranskim sistemom; meni, da bi povečana regulativna skladnost pri storitvah lahko izboljšala tudi povezovanje enotnega trga storitev znotraj EU in ZDA; poziva k večjemu sodelovanju pri izmenjavi najboljše prakse, da se izboljša učinkovitost čezatlantskega javnega sektorja; priporoča izboljšani vzajemni dialog o prihodnjem računalništvu v oblaku, pa tudi o napredku in proizvodnji električnih vozil;

20.

zlasti poziva k čim večjemu prizadevanju za oblikovanje resnično odprtih in povezanih čezatlantskih finančnih storitev in digitalnih trgov glede na pozitivne učinke, ki bi jih to imelo na obeh straneh Atlantika v razmeroma kratkem času; spodbuja razpravo o vključitvi poglavja o finančnih storitvah glede na medsebojno povezanost naših trgov; poudarja pomen intenzivnih izmenjav in sodelovanja organov, ki regulirajo finančne storitve na obeh straneh Atlantika, za izmenjavo izkušenj in opredelitev regulativnih vrzeli;

21.

je prepričan, da je treba obravnavati vprašanja enakovrednosti, približevanja in ekstrateritorialnosti, ki so ključna za razumevanje načina, na katerega se lahko EU in ZDA spopadeta z negotovostjo sedanjih gospodarskih in finančnih težav, ter za soočenje z določanjem standardov na svetovni ravni in konkurenčnimi modeli finančne regulacije in nadzora;

22.

poziva, naj se reformirajo omejitve glede tujega lastništva ameriških letalskih družb, in zatrjuje, da je nevzajemnost pri pravilih EU in ZDA v pomorskem in zračnem prometu ter pri neravnovesju, ko evropska podjetja na ameriškem trgu ne morejo izvajati kabotaže, ameriške pa jih v EU lahko, velika ovira, ki jo je treba odpraviti, da bomo sprostili resnični potencial čezatlantskih gospodarskih odnosov;

23.

poziva obe strani, naj druga drugi dodatno odpreta trge javnih naročil, da bi tako skušali doseči popolno pozitivno vzajemnost in preglednost; podpira cilj, ki ga je predlagala delovna skupina EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje, da se izboljšajo poslovne možnosti z znatno izboljšanim dostopom do javnih naročil na vseh vladnih ravneh na podlagi nacionalne obravnave;

24.

meni, da poglavje o javnem naročanju ne bi smelo obravnavati le obstoječih vprašanj glede dostopa do trga, ampak bi moralo tudi vključevati mehanizem za preprečevanje nastanka novih ovir; se zaveda, da so v ZDA javna naročila prav tako v pristojnosti posameznih držav; ponovno opozarja na pomen odprtih trgov javnih naročil za čezatlantsko trgovino, saj ti trgi ponujajo enak dostop vsem dobaviteljem, zlasti malim in srednjim podjetjem; meni, da bi morala mala in srednja podjetja EU imeti enako stopnjo ugodnosti in možnosti pri javnih naročilih v ZDA kot jih imajo znotraj EU, in opozarja, da je delovna skupina EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje horizontalne določbe o malih in srednjih podjetjih posebej opredelila kot področje, ki ima veliko možnost, da dobi čezatlantsko podporo; poudarja, da je pomembno, da obe strani upoštevata sporazum o javnih naročilih;

25.

potrjuje pomen pravic intelektualne lastnine za spodbujanje zaposlitev in gospodarske rasti ter pomen ohranjanja visokih standardov za zaščito in krepitev pravic intelektualne lastnine, pri istočasnem spodbujanju prostega pretoka informacij in dostopa do interneta;

26.

opozarja na oceno delovne skupine EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje, da kljub temu, da so EU in ZDA zavezane k visoki ravni zaščite in krepitve pravic intelektualne lastnine, v morebitnih prihodnjih pogajanjih ne bo mogoče zgladiti splošnih razlik glede obveznosti pravic intelektualne lastnine, ki so ponavadi vključene v trgovinske sporazume med EU in ZDA; vendar poudarja, da bi moral biti predlagani pristop za pogajanja ambiciozen, namenjen reševanju razhajanj, ter se ukvarjati z vprašanji pravic intelektualne lastnine na obojestransko zadovoljiv način, pri čemer bi moral zagotavljati zadovoljivo raven zaščite gospodarskih akterjev; ponovno poudarja, da so prizadevanja za rast in ustvarjanje delovnih mest tako v EU kot v ZDA odvisna od sposobnosti za razvoj inovacij in ustvarjalno proizvodnjo, zato ponarejanje in piratstvo ogroža čezatlantsko gospodarstvo; meni, da so nova načela informacijske in komunikacijske tehnologije EU in ZDA spodbuda za povečano sinergijo;

27.

načeloma podpira cilj, ki ga je predlagala delovna skupina EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje, za razvoj novih trgovinskih pravil na številnih področjih, kar bi to lahko bilo pomembno za dvostransko trgovino ter bi prispevalo k oblikovanju pravil tako na ravni politike in trgovinskih sporazumov tretjih držav kot na večstranski ravni;

28.

ugotavlja, da se je EU pogajala oziroma se pogaja o sporazumih o prosti trgovini z drugimi članicami sporazuma NAFTA ter Mehiko in Kanado; zato poziva Komisijo in ustrezne organe ZDA, naj razmislijo o oblikovanju določbe v okviru potencialnega sporazuma o prosti trgovini med EU in ZDA, ki bo omogočala prihodnje usklajevanje teh sporazumov in oblikovanje sporazuma med EU in državami NAFTA za posamezne regije;

29.

poudarja svojo popolno zavezanost večstranskemu trgovinskemu sistemu, ki ga predstavlja Svetovna trgovinska organizacija in ki je še vedno daleč najboljši okvir za doseganje proste in poštene trgovine na svetovni ravni in ki mora še naprej ostati podlaga za izmenjave v 21. stoletju kljub pojavu večpolarnega sveta;

30.

meni, da se mora zaradi nenehnega zastoja glede izvirne zasnove in ciljev razvojne agende iz Dohe razprava o načinih krepitve STO, da bi bila ta bolj učinkovita, in o pripravljenosti na prihajajoče izzive, nadaljevati čim prej; kljub temu meni, da so okrepljeni dvostranski odnosi, katerih namen je spodbujanje rasti in zaposlovanja v sedanjih gospodarskih težavah, združljivi s prihodnjimi in sedanjimi večstranskimi razpravami in pogajanji ter jih podpirajo, saj prav tako temeljijo na pravilih ter so odprti in pregledni;

31.

se strinja, da je potrebna skrbna priprava, da se zagotovi, da bi taka pogajanja za celovit dvostranski sporazum o trgovini in naložbah, če bodo potekala, prinesla konkretne rezultate in bi se pravočasno zaključila; se veseli končnega poročila (vključno s priporočilom o odločitvi glede pogajanj) delovne skupine EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje; poziva Komisijo in vlado ZDA, naj na 73. srečanju čezatlantskega dialoga zakonodajalcev do konca leta 2012 predstavita končne rezultate delovne skupine EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje;

32.

poziva delovno skupino EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje, naj upošteva izkušnje in dosežke čezatlantskega ekonomskega sveta ter poudarja, da je treba v večji meri vključiti zadevne parlamentarne odbore; meni, da je treba čezatlantski dialog, če naj bo uspešen, dodatno okrepiti na vseh ravneh in da morajo srečanja na visoki ravni potekati bolj redno ne samo med Komisijo in vlado ZDA, ampak tudi med člani zadevnega odbora Parlamenta in kongresa ZDA; meni, da bi bila odločitev Kongresa ZDA, da sledi zgledu Parlamenta, katerega od januarja 2010 v Washingtonu zastopa njegov urad za zvezo, dobrodošla poteza;

33.

poziva k začetku pogajanj v prvi polovici leta 2013 po natančni in temeljiti pripravi ter posvetovanju, da se izkoristita sedanji politični zagon in podpora industrije ter tako omogoči hiter in uspešen zaključek pogajanj;

34.

poziva vse interesne skupine, ki zastopajo poslovne skupnosti, naj se po pričetku pogajanj organizirajo tako, da bodo zagotovile največjo možno podporo na usklajen in široko osnovan način ter tako spodbujale odprt in pregleden dialog za napredovanje te pobude; izraža prepričanje, da bodo dialogi s potrošniki ter malimi in srednjimi podjetji še posebej pomembni in da bi jih bilo treba nemudoma odpreti in usklajevati, da se ustvari zagon na vseh spremljevalnih ravneh pogajanj;

35.

je zavezan k tesnemu sodelovanju s Svetom, Komisijo, kongresom in vlado ZDA ter interesnimi skupinami, da se doseže celoten gospodarski potencial čezatlantskega gospodarskega odnosa, da se tako ustvarijo nove priložnosti za podjetja in delavce na obeh straneh Atlantika in se okrepi vodilni položaj EU in ZDA v svetovnem gospodarstvu;

36.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter kongresu ZDA in predstavniku ZDA za trgovino.

7.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 68/61

—

ob upoštevanju zahteve dunajskega državnega tožilstva za odvzem imunitete Martinu Ehrenhauserju v zvezi s preiskavo, ki je bila posredovana 21. marca 2012 in predstavljena na plenarnem zasedanju 2. julija 2012,

—

po zagovoru Martina Ehrenhauserja v skladu s členom 7(3) Poslovnika,

—

ob upoštevanju člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

—

ob upoštevanju člena 57 avstrijskega Bundesverfassungsgesetz (zvezni ustavni zakon),

—

ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010 in 6. septembra 2011 (1),

—

ob upoštevanju člena 6(2) in člena 7 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A7-0332/2012),

A.

ker je dunajsko državno tožilstvo zahtevalo odvzem imunitete Martinu Ehrenhauserju, poslancu Evropskega parlamenta, da bi avstrijskim oblastem omogočila preiskavo in kazenski pregon zoper Martina Ehrenhauserja;

B.

ker se odvzem imunitete Martinu Ehrenhauserju nanaša na domnevne prestopke v zvezi s protizakonitim dostopom do računalniškega sistema po členu 118a avstrijskega kazenskega zakonika (StGB), kršitvijo zaupnosti telekomunikacij po členu 119 kazenskega zakonika, nezakonito pridobitvijo podatkov po členu 119a kazenskega zakonika in sumom zlorabe zvočnega posnetka ali snemalne opreme po členu 120(2) kazenskega zakonika ter kršitvijo člena 51 zakona o varstvu podatkov iz leta 2000;

C.

ker imajo poslanci Evropskega parlamenta v skladu s členom 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije na ozemlju svoje države imuniteto, priznano članom parlamenta te države;

D.

ker člen 57(2) avstrijske ustave določa, da je lahko poslancu državnega zbora zaradi kazenskega postopka – razen v primeru zalotitve pri storitvi kaznivega dejanja – odvzeta prostost le s soglasjem državnega zbora, to soglasje pa je potrebno tudi za hišne preiskave pri članih državnega zbora; ker nadalje člen 57(3) avstrijske ustave določa, da se lahko brez soglasja državnega zbora poslanca državnega zbora preganja po uradni dolžnosti zaradi kaznivega dejanja le takrat, kadar to kaznivo dejanje očitno ni povezano s političnimi dejavnostmi zadevnega poslanca, ter da mora zadevni organ pridobiti sklep državnega zbora o obstoju takšne povezave, če to zahteva zadevni poslanec ali tretjina članov stalnega odbora, pristojnega za te zadeve;

E.

ker je torej treba Martinu Ehrenhauserju odvzeti imuniteto, da se bo lahko nadaljevala preiskava proti njemu;

F.

ker je Martin Ehrenhauser na zaslišanju pri Odboru za pravne zadeve Evropskega parlamenta izrazil mnenje, da bi mu bilo treba odvzeti imuniteto;

G.

ker je Sodišče Evropske unije odločilo, da "čeprav so bili privilegiji in imunitete dodeljeni izključno v interesu Skupnosti, pa ostaja dejstvo, da so bili izrecno dodeljeni uradnikom in drugim uslužbencem institucij Skupnosti ter poslancem Parlamenta" ter da "protokol ustvarja subjektivno pravico v korist določenih oseb" (2);

H.

ker člen 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije in člen 57 avstrijske ustave ne izključujeta odvzema imunitete Martinu Ehrenhauserju;

1.

sklene odvzeti imuniteto Martinu Ehrenhauserju;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnim organom Republike Avstrije in Martinu Ehrenhauserju.

7.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 68/63

—

ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (1),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (2),

—

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2012 o splošnih smernicah za pripravo proračuna – oddelek III – Komisija (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2012 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2013 (5),

—

ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, ki ga je Komisija sprejela dne 25. aprila 2012 (COM(2012)0300),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2012 o pooblastilu za trialog o predlogu proračuna za leto 2013 (6),

—

ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 28. junija 2012 o paktu za rast in delovna mesta,

—

ob upoštevanju stališča o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, ki ga je Svet sprejel 24. julija 2012 in posredoval Evropskemu parlamentu 14. septembra 2012 (12749/2012 – C7-0233/2012),

—

ob upoštevanju pisnega predloga spremembe št. 1/2013 predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, ki ga je Komisija predložila 19. oktobra 2012,

—

ob upoštevanju člena 75(b) Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A7-0311/2012),

A.

ker so bile prednostne naloge, ki so jih opredelili specializirani parlamentarni odbori v svojih mnenjih, pa tudi prednostne naloge, ki so bile opredeljene na srečanjih s poročevalci za proračunske zadeve, upoštevane v tej resoluciji in pri glasovanju Parlamenta o osnutkih dopolnitev k proračunu, kolikor je bilo le mogoče,

1.

opozarja, da so njegove prednostne naloge za proračun za leto 2013, kot jih je podrobno navedel v omenjeni resoluciji z dne 4. julija 2012 o pooblastilu za trialog, podpora trajnostni rasti, konkurenčnosti in zaposlovanju, zlasti za mala in srednja podjetja ter mladino; znova poudarja, da predlog proračuna, ki ga je pripravila Komisija, upošteva prednostne naloge Parlamenta, kar zadeva programe in pobude, ki jih je treba okrepiti, da bo mogoče izpolniti te cilje;

2.

se dobro zaveda hudih težav zaradi slabega stanja nacionalnih gospodarstev ter potrebe po odgovorni in stvarni obravnavi; kljub temu ne more sprejeti pristopa, da je proračun EU vir morebitnih prihrankov v enakem obsegu in na enak način kot nacionalni proračuni, saj se od njih močno razlikuje po svoji naravi, ciljih in sestavi; poudarja, da bo zmanjšanje sredstev EU nedvomno vodilo k upadu naložb in likvidnosti v državah članicah, kar bo še poglobilo težave, v katerih so se znašle;

3.

poudarja, da je treba proračun EU razumeti kot dopolnilni instrument v podporo gospodarstvom držav članic, ki je zmožen osredotočiti pobude in naložbe na področjih, strateških za rast in delovna mesta, ter ustvariti učinek vzvoda v sektorjih, ki presegajo državne meje; opozarja, da so to vlogo upravičile države članice same, saj so skupaj s Parlamentom odgovorne za odločitve, ki so podlaga za večino zakonodaje EU;

4.

poudarja, da ima proračun velik učinek sinergije in tako prispeva k prihrankom pri stroških; meni, da bi bili lahko prihranki, če bi države članice izkazale dovolj politične volje, še večji;

5.

znova poudarja, da je leto 2013 zadnje leto sedanjega večletnega finančnega okvira, zato je izjemno pomembno doseči ravnovesje med obveznostmi, prevzetimi do zdaj, in plačili, ki izhajajo iz njih in jih je treba izvesti, saj je na kocki institucionalni ugled EU, Komisijo pa bi utegnile doleteti tudi pravne posledice, če ne bo poravnala upravičenih zahtevkov za izplačila;

6.

zato obžaluje odločitev Sveta, da se bo tudi letos zatekel k svojemu običajnemu pristopu vsesplošnega krčenja proračunskih vrstic predloga proračuna EU, s čimer naj bi obveznosti glede na predlog proračuna umetno zmanjšal za 1 155 milijonov EUR (– 0,8 %), plačila pa za 5 228 milijonov EUR (– 3,8 %), tako da bo povečanje v primerjavi s proračunom za leto 2012 zelo majhno, tako pri obveznostih (+ 1,27 % v primerjavi z 2 % v predlogu proračuna) kot pri plačilih (+ 2,79 % v primerjavi s 6,8 % v predlogu proračuna);

7.

je presenečen, da Svet pri tem zmanjševanju ni upošteval zadnjih napovedi Komisije glede izvajanja programov na podlagi ocen držav članic, ki po eni strani nedvoumno kažejo, na katerih področjih je bilo izvajanje učinkovitejše in kje bodo zato že v letu 2012 potrebne finančne okrepitve, po drugi strani pa opozarjajo na veliko nevarnost, da bo zmanjkalo denarja za plačila, zlasti v razdelkih 1a, 1b in 2; v zvezi s tem spominja na pismo predsednika Barrosa 27 državam članicam v juliju 2012, v katerem je izrazil zaskrbljenost, ker je Svet zmanjšal predlog proračuna, saj zaradi tega obstaja tveganje, da EU ne bo imela dovolj finančnih sredstev, da bi poravnala svoje dolgove;

8.

poudarja, da obstoječi postopki za ocenjevanje dejanskih potreb po plačilih med ustreznimi upravnimi organi držav članic in pristojnimi službami Komisije potekajo povsem nepregledno; je prepričan, da ti postopki neugodno vplivajo na kakovost končnega rezultata, kar zadeva informacije, ki so na voljo vladam, pa tudi nacionalnim parlamentom in Evropskemu parlamentu, in na pogajanja med vejama proračunskega organa;

9.

ugotavlja, da je Svet sredstva zmanjšal v vseh razdelkih, vendar sta razdelek 1a in 1b pri plačilih še posebej oškodovana (–1,9 milijarde EUR in –1,6 milijarde EUR v primerjavi s predlogom proračuna), čeprav je prav v teh dveh razdelkih večina programov in pobud, ki naj bi omogočili uresničitev ciljev strategije Evropa 2020; opozarja, da utegne ta pristop ogroziti spoštovanje že prej prevzetih obveznosti in posledično tudi uresničevanje prednostnih nalog EU, ki so bile izbrane sporazumno;

10.

poudarja, da je omenjeno zmanjšanje docela v nasprotju s sklepi Evropskega sveta junija 2012, da je proračun EU katalizator rasti in zaposlovanja v Evropi in da je treba vire, vključno s 55 milijardami EUR iz strukturnih skladov, osredotočiti na ukrepe, ki prispevajo k rasti; meni, da bi morala biti takšna odločitev na najvišji politični ravni EU pospremljena z zadostnimi sredstvi za plačila v letu 2013 v korist programov in ukrepov, ki so potrebni za uresničitev te prednostne naloge;