ISSN 1725-5155 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 373 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 47 |
Vsebina |
|
I Akti, katerih objava je obvezna |
Stran |
|
* |
Uredba Sveta (ES) št. 2182/2004 z dne 6. decembra 2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem |
|
|
* |
||
|
|
||
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
||
|
|
||
|
|
||
|
|
Uredba Komisije (ES) št. 2193/2004 z dne 20. decembra 2004 o določitvi izvoznih nadomestil za slad |
|
|
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
|
* |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
I Akti, katerih objava je obvezna
21.12.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 373/1 |
UREDBA SVETA (ES) št. 2182/2004
z dne 6. decembra 2004
o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti tretjega stavka člena 123(4) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu z zahtevami Uredbe Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura (2) je euro 1. januarja 1999 postal uradna valuta sodelujočih držav članic in tistih tretjih držav, ki so s Skupnostjo sklenile sporazum o uvedbi eura, tj. Monaka, San Marina in Vatikanske mestne države. |
(2) |
Uredba Sveta (ES) št. 975/98 z dne 3. maja 1998 o apoenih in tehničnih specifikacijah eurokovancev, namenjenih obtoku (3), je določila osnovne značilnosti eurokovancev. Eurokovanci so po uvedbi januarja 2002 v obtoku v euroobmočju kot edino zakonito plačilno sredstvo v obliki kovancev. |
(3) |
Priporočilo Komisije 2002/664/ES z dne 19. avgusta 2002 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem (4), priporoča, da se je pri prodaji, izdelavi, skladiščenju, uvozu in distribuciji za prodajo ali v druge komercialne namene medalj in žetonov, ki so po velikosti podobni eurokovancem, treba izogibati določenim vizualnim lastnostim. |
(4) |
Sporočilo Komisije z dne 23. julija 1997 o uporabi simbola za euro je uvedlo simbol (€) in vse uporabnike valute pozvalo, da simbol uporabljajo za opis denarnih vrednosti, izraženih v eurih. |
(5) |
Sporočilo Komisije z dne 22. oktobra 2001 o zaščiti avtorskih pravic enotne strani eurokovancev (5) je določilo pravila za reprodukcijo enotne strani eurokovancev. |
(6) |
Vizualne lastnosti eurokovancev je Komisija objavila 28. decembra 2001 (6). |
(7) |
Državljani so lahko zavedeni v prepričanje, da imajo medalje in žetoni z napisom „euro“ ali „euro cent“, s simbolom za euro ali motivom, podobnim tistemu s skupne strani ali tistemu z nacionalnih strani eurokovancev, status zakonitega plačilnega sredstva v kateri koli državi članici, ki je sprejela euro, ali v sodelujoči tretji državi. |
(8) |
Vse večja postaja nevarnost, da se medalje in žetoni, ki so podobne velikosti oziroma so izdelani iz kovine s podobnimi lastnostmi kot eurokovanci, nezakonito uporabljajo namesto eurokovancev. |
(9) |
Zaradi tega je primerno, da se prepove prodajo, izdelovanje, uvoz in distribucijo za namene prodaje ali v komercialne namene medalj in žetonov, ki imajo podobne vizualne lastnosti, so podobne velikosti ali pa so izdelani iz kovine s podobnimi lastnostmi kot euro. |
(10) |
Da bi na enak način zaščitili euro pred zamenjevanjem s podobnimi medaljami in žetoni v vsej Skupnosti, mora vsaka država članica uvesti sankcije za kršitve – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Opredelitve
V tej uredbi:
(a) |
„euro“ pomeni uradno valuto sodelujočih držav članic, kakor so opredeljene v členu 1 Uredbe (ES) št. 974/98, in tistih sodelujočih tretjih držav, ki so s Skupnostjo sklenile sporazum o uvedbi eura (v nadaljevanju „sodelujoče tretje države“); |
(b) |
„simbol za euro“ pomeni znak, ki predstavlja euro (€) in je prikazan in opisan v Prilogi I; |
(c) |
„medalje in žetoni“ pomenijo tiste kovinske predmete, razen blanketov, namenjenih kovanju denarja, ki imajo videz in/ali tehnične lastnosti kovanca, vendar niso izdani v skladu z nacionalnimi zakonodajnimi določbami, zakonodajnimi določbami sodelujočih tretjih držav ali drugimi tujimi zakonodajnimi določbami, in tako z njimi ni mogoče uradno plačevati niti niso zakonito plačilno sredstvo; |
(d) |
„zlato“, „srebro“ in „platina“ pomenijo zlitine, ki vsebujejo zlato, srebro ali platino s stopnjo čistosti po teži na tisoč enot, ki znaša najmanj 375, 500 oz. 850. Ta opredelitev ne posega v ureditve o označevanju čistosti plemenitih kovin, ki se uporabljajo v državah članicah; |
(e) |
„Evropski tehnični in znanstveni center“ (v nadaljevanju „ETSC“) pomeni subjekt, ustanovljen s Sklepom Komisije 29. oktobra 2004; |
(f) |
„referenčna lestvica“ ima pomen, ki je opredeljen v oddelku 1 Priloge II. |
Člen 2
Zaščitne določbe
Ob upoštevanju členov 3 in 4 se v naslednjih okoliščinah prepove izdelava in prodaja medalj in žetonov ter njihov uvoz in distribucija za prodajne ali druge komercialne namene:
(a) |
kadar se na njihovi površini pojavljata izraza „euro“ ali „euro cent“ ali simbol za euro; ali |
(b) |
kadar je njihova velikost v okviru referenčne lestvice; ali |
(c) |
kadar je kateri koli motiv na površini medalj ali žetonov podoben kateremu koli motivu na nacionalni strani ali kateremu koli motivu na enotni strani eurokovancev, ali pa je enak ali podoben motivu na obodu kovanca za dva eura. |
Člen 3
Izjeme
1. Medalje in žetoni z izrazom „euro“ ali „euro cent“ ali simbolom za euro brez nominalne vrednosti niso prepovedani, če je njihova velikost zunaj referenčne lestvice.
2. Medalje in žetoni, katerih velikost je v okviru referenčne lestvice, niso prepovedani, če:
(a) |
imajo na sredini luknjo s premerom nad 6 mm ali če so mnogokotne oblike, toda ne več kot šestkotne, pod pogojem, da izpolnjujejo pogoj iz točke (c)(ii); ali |
(b) |
so izdelani iz zlata, srebra ali platine; ali |
(c) |
izpolnjujejo naslednje pogoje:
|
Člen 4
Odstopanja na podlagi dovoljenja
1. Komisija lahko podeli posebna dovoljenja za uporabo izrazov „euro“, „euro cent“ ali simbola za euro pod nadzorovanimi pogoji uporabe v primerih, kjer ni nevarnosti za zamenjavo. V takšnih primerih mora biti zadevni gospodarski subjekt znotraj države članice jasno prepoznaven na površini medalje ali žetona, na sprednji ali zadnji strani medalje ali žetona pa mora biti vtisnjeno pojasnilo „Ni zakonito plačilno sredstvo“.
2. Za izrekanje o podobnosti motiva v smislu člena 2(c) je pristojna Komisija.
Člen 5
Obstoječe medalje in žetoni
Medalje in žetone, ki so bili izdani pred začetkom veljavnosti te uredbe in ne izpolnjujejo pogojev iz členov 2, 3 in 4, se lahko uporabljajo največ do konca leta 2009, razen če jih mogoče uporabljati namesto eurokovancev. Te medalje in žetone je treba, če je to primerno, popisati v skladu s postopki, ki se uporabljajo v državah članicah, ter o njih obvestiti ETSC.
Člen 6
Sankcije
1. Države članice določijo pravila o sankcijah za kršitve določb te uredbe in sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo njihovo izvajanje. Sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
2. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise za uporabo tega člena do 1. julija 2005. O tem takoj obvestijo Komisijo.
Člen 7
Uporaba
Ta uredba se uporablja v sodelujočih državah članicah, kot so opredeljene v Uredbi (ES) št. 974/98.
Člen 8
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.
V Bruslju, 6. decembra 2004
Za Svet
Predsednik
H. HOOGERVORST
(1) UL C 134, 12.5.2004, str. 11.
(2) UL L 139, 11.5.1998, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2596/2000 (UL L 300, 29.11.2000, str. 2).
(3) UL L 139, 11.5.1998, str. 6. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 423/1999 (UL L 52, 27.2.1999, str. 2).
(4) UL L 225, 22.8.2002, str. 34.
(5) UL L 318, 13.11.2001, str. 3.
(6) UL C 373, 28.12.2001, str. 1.
PRILOGA I
PRIKAZ SIMBOLA ZA EURO IZ ČLENA 1
PRILOGA II
1. Opredelitev referenčne lestvice iz člena 1
(a) |
Referenčna lestvica za velikost medalj in žetonov je niz kombinacij med premerom in višino oboda, ki so vključene v referenčni razpon premera oziroma referenčni razpon višine oboda. |
(b) |
Referenčni razpon premera je med 19,00 milimetrov in 28,00 milimetrov. |
(c) |
Referenčni razpon višine oboda je med 7 % in 12 % posamezne vrednosti iz referenčnega razpona premera. |
2. Razponi iz člena 3(2)(c)(i)
Določeni razponi |
||
|
Premer (mm) |
Višina oboda (mm) |
1. |
19,45–20,05 |
1,63–2,23 |
2. |
21,95–22,55 |
1,84–2,44 |
3. |
22,95–23,55 |
2,03–2,63 |
4. |
23,95–24,55 |
2,08–2,68 |
5. |
25,45–26,05 |
1,90–2,50 |
3. Razponi iz člena 3(2)(c)(ii)
|
Premer (mm) |
Lastnosti kovine |
||||
1. |
19,00–21,94 |
Elektroprevodnost med 14,00 in 18,00 % IACS |
||||
2. |
21,95–24,55 |
Elektroprevodnost med:
|
||||
3. |
24,56–26,05 |
Elektroprevodnost med:
|
||||
4. |
26,06–28,00 |
Elektroprevodnost med 13,00 in 15,00 % IACS, razen če je medalja ali žeton iz enotne zlitine, njen/njegov magnetni moment pa je izven razpona 1,0–7,0 μVs.cm |
4. Grafični prikaz
V spodnjem grafu je prikazana informativna ilustracija v tej prilogi določenih razponov:
21.12.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 373/7 |
UREDBA SVETA (ES) št. 2183/2004
z dne 6. decembra 2004
o razširitvi uporabe Uredbe (ES) št. 2182/2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem, na nesodelujoče države članice
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 308 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Pri sprejetju Uredbe (ES) št. 2182/2004 (2) je Svet določil, da naj se Uredba uporablja v sodelujočih državah članicah, kot so opredeljene v Uredbi Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura (3). |
(2) |
Vendar pa je pomembno, da v vsej Skupnosti veljajo enotna pravila glede medalj in žetonov, podobnih eurokovancem, zato je potrebno v ta namen sprejeti potrebne predpise – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uporaba Uredbe (ES) št. 2182/2004 se razširi tudi na države članice, ki niso sodelujoče države članice, kot so opredeljene v Uredbi (ES) št. 974/98.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 6. decembra 2004
Za Svet
Predsednik
H. HOOGERVORST
(1) Mnenje, sprejeto 1. aprila 2004 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(2) Glej stran 1 tega Uradnega lista.
(3) UL L 139, 11.5.1998, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2596/2000 (UL L 300, 29.11.2000, str. 2).
21.12.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 373/8 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2184/2004
z dne 20. decembra 2004
o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi. |
(2) |
V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 21. decembra 2004.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. decembra 2004
Za Komisijo
J. M. SILVA RODRÍGUEZ
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1947/2002 (UL L 299, 1.11.2002, str. 17).
PRILOGA
k Uredbi Komisije z dne 20. decembra 2004 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave
(EUR/100 kg) |
||
Tarifna oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Pavšalna uvozna vrednost |
0702 00 00 |
052 |
102,1 |
204 |
83,9 |
|
999 |
93,0 |
|
0707 00 05 |
052 |
92,0 |
999 |
92,0 |
|
0709 90 70 |
052 |
117,1 |
204 |
70,4 |
|
999 |
93,8 |
|
0805 10 10, 0805 10 30, 0805 10 50 |
052 |
60,4 |
204 |
47,4 |
|
388 |
50,7 |
|
528 |
41,6 |
|
999 |
50,0 |
|
0805 20 10 |
204 |
61,8 |
999 |
61,8 |
|
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90 |
052 |
72,3 |
204 |
43,2 |
|
624 |
82,1 |
|
999 |
65,9 |
|
0805 50 10 |
052 |
52,4 |
528 |
39,0 |
|
999 |
45,7 |
|
0808 10 20, 0808 10 50, 0808 10 90 |
388 |
150,1 |
400 |
67,6 |
|
404 |
101,6 |
|
720 |
59,9 |
|
999 |
94,8 |
|
0808 20 50 |
400 |
97,8 |
528 |
47,6 |
|
720 |
64,7 |
|
999 |
70,0 |
(1) Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.
21.12.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 373/10 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2185/2004
z dne 17. decembra 2004
o odprtju tarifne kvote za leto 2005 za uvoz v Evropsko skupnost določenega blaga s poreklom iz Norveške, izdelanega s predelavo kmetijskih proizvodov, ki jih zajema Uredba Sveta (ES) št. 3448/93
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 z dne 6. decembra 1993 o trgovinskih režimih za določeno blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov (1) in zlasti člena 7(2) Uredbe,
ob upoštevanju Sklepa Sveta 2004/859/ES z dne 25. oktobra 2004 o sklenitvi sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo na eni strani in Kraljevino Norveško na drugi o Protokolu 2 k dvostranskemu Sporazumu o prosti trgovini med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško (2) in zlasti člena 3 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Protokol 2 k dvostranskemu Sporazumu o prosti trgovini med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško (3) na eni strani in Protokol 3 k Sporazumu EGP (4) določata trgovinske režime za nekatere kmetijske in predelane kmetijske proizvode med pogodbenicama. |
(2) |
Protokol 3 k Sporazumu EGP, kakor je bil nazadnje spremenjen z Sklepom 138/2004 Skupnega odbora EGP o spremembi Protokola 3 k Sporazumu EGP glede proizvodov iz člena 8(3)(b) Sporazuma (5) določa carinsko stopnjo nič, ki velja za blago, uvrščeno pod oznaki KN 2202 10 00 (vode, vključno mineralne vode in sodavice, z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili ali aromatizirane) in ex 2202 90 10 (druge brezalkoholne pijače, ki vsebujejo sladkor (saharoza ali invertni sladkor)). |
(3) |
Carinska stopnja nič je bila za Norveško začasno ukinjena s sporazumom v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo na eni strani in Kraljevino Norveško na drugi o Protokolu 2 k dvostranskemu Sporazumu o prosti trgovini med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško, odobrenim s Sklepom Sveta 2004/859/ES. Na podlagi točke IV navedenega sporazuma so dajatev prosti uvozi blaga pod oznakama KN 2202 10 00 (vode, vključno mineralne vode in sodavice, z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili ali aromatizirane) in ex 2202 90 10 (druge brezalkoholne pijače, ki vsebujejo sladkor (saharoza ali invertni sladkor)), s poreklom iz Norveške dovoljeni le v mejah dajatev proste kvote. |
(4) |
Zato je treba odpreti to kvoto za leto 2005. |
(5) |
Da bi olajšali vzpostavitev kvote in, v interesu izvajalcev, zagotovili njeno primerno izvajanje, mora biti korist od razbremenitve carin znotraj kvote začasno pogojna in sicer do predložitve potrdila, ki ga izdajo norveški organi carinskim organom Skupnosti. |
(6) |
Ukrepi, določeni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za horizontalna vprašanja v zvezi s trgovino s predelanimi proizvodi, ki niso navedeni v Prilogi I – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2005 je tarifna kvota Skupnosti iz Priloge I odprta za blago s poreklom iz Norveške, ki je navedeno v tej prilogi pod tam določenimi pogoji.
2. Pravila o poreklu, ki se sporazumno uporabljajo v skladu s tem sporazumom, so iz Protokola 3 dvostranskega Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško.
3. Korist od razbremenitve carin znotraj kvote, določene v Prilogi I, bo odvisna od predložitve potrdila iz Priloge II, ki ga izdajo norveški organi izvoznikom v enem od jezikov Skupnosti carinskim organom Skupnosti.
4. Za uvožene količine, ki kvoto presežejo, ali za katere ni bilo predloženo potrdilo, navedeno v odstavku 3, velja dajatev 0,047 EUR/liter.
Člen 2
Tarifno kvoto iz člena 1(1) upravlja Komisija v skladu s členi 308a, 308b in 308c Uredbe (EGS) št. 2454/93.
Člen 3
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2005.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 17. decembra 2004
Za Komisijo
Günter VERHEUGEN
Podpredsednica
(1) UL L 318, 20.12.1993, str. 18. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2580/2000 (UL L 298, 25.11.2000, str. 5).
(2) UL L 370, 17.12.2004, str. 70.
(3) UL L 171, 27.6.1973, str. 1.
(4) UL L 22, 24.1.2002, str. 37.
(5) UL L 342, 18.11.2004, str. 30.
PRILOGA I
Tarifna kvota ob uvozu blaga s poreklom iz Norveške v Skupnost
Zaporedna št. |
Oznaka KN |
Opis proizvoda |
Obseg letne kvote za 2005 |
Stopnja dajatve, ki se uporablja v mejah kvote |
Stopnja dajatve, ki se uporablja, ko je obseg kvote presežen |
||
09.0709 |
2202 10 00 |
|
14,3 milijonov litrov |
Izjema |
0,047 EUR/liter |
||
ex 2202 90 10 |
druge brezalkoholne pijače, ki vsebujejo sladkor (saharoza ali invertni sladkor) |
PRILOGA II
21.12.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 373/14 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2186/2004
z dne 20. decembra 2004
o spremembi Uredbe (ES) št. 1613/2000, ki ureja odstopanje od Uredbe (EGS) št. 2454/93 glede opredelitve pojma izdelki s poreklom, ki se uporablja za splošno shemo preferencialov, z namenom da se upošteva posebni položaj Laosa glede izvoza nekaterih tekstilnih izdelkov v Skupnost
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (1), in zlasti člena 247 Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (2), in zlasti člena 76 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Z Uredbo Sveta (ES) št. 2501/2001 z dne 10. decembra 2001 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov za obdobje od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2004 (3), je Skupnost Laosu odobrila splošne tarifne preferenciale. |
(2) |
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 uvaja opredelitev pojma izdelki s poreklom, ki se uporablja za namene sheme splošnih tarifnih preferencialov (SSP). Vendar Uredba (EGS) št. 2454/93 predvideva odstopanja v korist najmanj razvitih držav upravičenk splošne sheme preferencialov, ki Skupnosti predložijo ustrezno zahtevo. |
(3) |
Laos uživa ugodnosti takega odstopanja za nekatere tekstilne izdelke od leta 1997, nazadnje na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1613/2000 z dne 24. julija 2000 o odstopanju od Uredbe (EGS) št. 2454/93 glede opredelitve pojma izdelki s poreklom, ki se uporablja za namene splošne sheme preferencialov, zaradi upoštevanja posebnega položaja Laosa glede izvoza nekaterih tekstilnih izdelkov v Skupnost (4), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo št. 291/2002 (5), ki je podaljšala njeno veljavnost do 31. decembra 2004. Laos je s pismi z dne 4. maja 2004 in 4. avgusta 2004 predložil zahtevo za podaljšanje veljavnosti odstopanja. |
(4) |
Komisija je obravnavala predloženo zahtevo Laosa in presodila, da je utemeljena. |
(5) |
Ob podaljšanju veljavnosti Uredbe št. 1613/2000 je bilo upoštevano, da mora prenehanje njene veljavnosti sovpadati z iztekom veljavnosti sedanje sheme splošnih preferencialov, ki bi morala prenehati veljati na ta datum. Vendar je Uredba Sveta št. 2211/2003 (6) podaljšala veljavnost sheme splošnih preferencialov za nadaljnje leto do 31. decembra 2005. |
(6) |
Dne 18. decembra 2003 je Komisija objavila Zeleno knjigo o prihodnjih preferencialnih pravilih o poreklu blaga v preferencialnih trgovinskih režimih (7), ki je sprožila obsežno razpravo o tej temi. Dne 7. julija 2004 je objavila Sporočilo Svetu, Evropskemu parlamentu in Ekonomsko-socialnemu odboru z naslovom „Države v razvoju, mednarodna trgovina in trajnostni razvoj: delovanje splošnega sistema preferencialov (SSP) Skupnosti v obdobju deset let od 2006 do 2015 (8)“, ki je tudi potrdilo potrebo po spremembi pravil o poreklu blaga. Vendar nobene odločitve še niso bile sprejete in nobena nova pravila ne bodo stopila v veljavo pred 31. decembrom 2004. |
(7) |
Podaljšanje veljavnosti odstopanja ne sme vnaprej določiti ali vplivati na izid razprav o morebitnih novih pravilih o poreklu blaga za SSP. Vendar interesi trgovcev, ki sklepajo pogodbe tako v Laosu kot v Skupnosti, pa tudi stabilnost in trajnostni razvoj laoške industrije v smislu stalnih vlaganj in zaposlenosti zahtevajo, da se veljavnost odstopanja podaljša za obdobje, ki dovoljuje nadaljevanje ali sklepanje dolgoročnih pogodb, ob sočasnem omogočanju lažjega prehoda na morebitna nova pravila o poreklu blaga za SSP. |
(8) |
Določbe Uredbe (ES) št. 1613/2000, zlasti o količinskih omejitvah, ki se uporabljajo na letni osnovi in kažejo zmogljivost trga Skupnosti, da sprejme laoške proizvode, izvozno zmogljivost Laosa in dejanske evidentirane trgovinske tokove, so bile sestavljene z namenom, da preprečijo oškodovanje ustreznih industrijskih vej v Skupnosti. |
(9) |
Veljavnost odstopanja je zato treba podaljšati do 31. decembra 2006. Vendar, da bi bilo zagotovljeno pošteno obravnavanje tako Laosa kot drugih manj razvitih držav, je treba znova preveriti nenehno potrebo po odstopanju, ko se enkrat sprejmejo nova pravila o poreklu blaga, v kontekstu novega SSP. |
(10) |
Zato je treba Uredbo (ES) št. 1613/2000 ustrezno spremeniti. |
(11) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 1613/2000 se spremeni na naslednji način:
— |
V členu 2 se „31. decembra 2004“ nadomesti z „31. decembra 2006“; |
— |
doda se naslednji odstavek: „Stalna potreba po odstopanju se znova preveri najpozneje do 31. decembra 2005 v skladu z novimi določbami, ki se sprejmejo v zvezi z splošnim sistemom preferencialov in z njim povezanimi pravili o poreklu blaga.“ |
Člen 2
Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporabljati se začne 1. januarja 2005.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. decembra 2004
Za Komisijo
László KOVÁCS
Član Komisije
(1) UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.
(2) UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2286/2003 (UL L 343, 31.12.2003, str. 1).
(3) UL L 346, 31.12.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1828/2004 (UL L 321, 22.10.2004, str. 23).
(4) UL L 185, 25.7.2000, str. 38.
(5) UL L 46, 16.2.2002, str. 12.
(6) UL L 332, 19.12.2003, str. 1.
(7) COM(2003) 787 konč.
(8) COM(2004) 461 konč.
21.12.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 373/16 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2187/2004
z dne 20. decembra 2004
o spremembi Uredbe (ES) št. 1614/2000, ki ureja odstopanje od Uredbe (EGS) št. 2454/93 glede opredelitve pojma izdelki s poreklom, ki se uporablja za splošno shemo preferencialov, z namenom da se upošteva posebni položaj Kambodže glede izvoza nekaterih tekstilnih izdelkov v Skupnost
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (1), in zlasti člena 247 Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (2), in zlasti člena 76 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Z Uredbo Sveta (ES) št. 2501/2001 z dne 10. decembra 2001 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov za obdobje od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2004 (3), je Skupnost Kambodži odobrila splošne tarifne preferenciale. |
(2) |
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 uvaja opredelitev pojma izdelki s poreklom, ki se uporablja za namene sheme splošnih tarifnih preferencialov (SSP). Vendar Uredba (EGS) št. 2454/93 predvideva odstopanja v korist najmanj razvitih držav upravičenk splošne sheme preferencialov, ki Skupnosti predložijo ustrezno zahtevo. |
(3) |
Kambodža uživa ugodnosti takega odstopanja za nekatere tekstilne izdelke od leta 1997, nazadnje na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1614/2000 z dne 24. julija 2000 o odstopanju od Uredbe (EGS) št. 2454/93 glede opredelitve pojma izdelki s poreklom, ki se uporablja za namene splošne sheme preferencialov, zaradi upoštevanja posebnega položaja Kambodže glede izvoza nekaterih tekstilnih izdelkov v Skupnost (4), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo št. 292/2002 (5), ki je podaljšala njeno veljavnost do 31. decembra 2004. Kambodža je s pismom z dne 10. junija 2004 predložila zahtevo za podaljšanje veljavnosti odstopanja. |
(4) |
Komisija je obravnavala predloženo zahtevo Kambodže in presodila, da je utemeljena. |
(5) |
Ob podaljšanju veljavnosti Uredbe št. 1614/2000 je bilo upoštevano, da mora prenehanje njene veljavnosti sovpadati z iztekom veljavnosti sedanje sheme splošnih preferencialov, ki bi morala prenehati veljati na ta datum. Vendar je Uredba Sveta št. 2211/2003 (6) podaljšala veljavnost sheme splošnih preferencialov za nadaljnje leto do 31. decembra 2005. |
(6) |
Dne 18. decembra 2003 je Komisija objavila Zeleno knjigo o prihodnjih preferencialnih pravilih o poreklu blaga v preferencialnih trgovinskih režimih (7), ki je sprožila obsežno razpravo o tej temi. Dne 7. julija 2004 je objavila Sporočilo Svetu, Evropskemu parlamentu in Ekonomsko-socialnemu odboru z naslovom „Države v razvoju, mednarodna trgovina in trajnostni razvoj: delovanje splošnega sistema preferencialov (SSP) Skupnosti v obdobju deset let od 2006 do 2015“ (8), ki je tudi potrdilo potrebo po spremembi pravil o poreklu blaga. Vendar nobene odločitve še niso bile sprejete in nobena nova pravila ne bodo stopila v veljavo pred 31. decembrom 2004. |
(7) |
Podaljšanje veljavnosti odstopanja ne sme vnaprej določiti ali vplivati na izid razprav o morebitnih novih pravilih o poreklu blaga za SSP. Vendar interesi trgovcev, ki sklepajo pogodbe tako v Kambodži kot v Skupnosti, pa tudi stabilnost in trajnostni razvoj kamboške industrije v smislu stalnih vlaganj in zaposlenosti zahtevajo, da se veljavnost odstopanja podaljša za obdobje, ki dovoljuje nadaljevanje ali sklepanje dolgoročnih pogodb, ob sočasnem omogočanju lažjega prehoda na morebitna nova pravila o poreklu blaga za SSP. |
(8) |
Določbe Uredbe (ES) št. 1614/2000, zlasti o količinskih omejitvah, ki se uporabljajo na letni osnovi in kažejo zmogljivost trga Skupnosti, da sprejme kamboške proizvode, izvozno zmogljivost Kambodže in dejanske evidentirane trgovinske tokove, so bile sestavljene z namenom, da preprečijo oškodovanje ustreznih industrijskih vej v Skupnosti. |
(9) |
Veljavnost odstopanja je zato treba podaljšati do 31. decembra 2006. Vendar, da bi bilo zagotovljeno pošteno obravnavanje tako Kambodže kot drugih manj razvitih držav, je treba znova preveriti stalno potrebo po odstopanju, ko se enkrat sprejmejo nova pravila o poreklu blaga, v kontekstu novega splošnega sistema preferencialov. |
(10) |
Uredbo (ES) št. 1614/2000 je zato treba ustrezno spremeniti. |
(11) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 1614/2000 se spremeni na naslednji način:
— |
V členu 2 se „31. decembra 2004“ nadomesti z „31. decembra 2006“; |
— |
doda se naslednji odstavek: „Stalna potreba po odstopanju se znova preveri najpozneje do 31. decembra 2005 v skladu z novimi določbami, ki se sprejmejo v zvezi z splošnim sistemom preferencialov in z njim povezanimi pravili o poreklu blaga.“ |
Člen 2
Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporabljati se začne 1. januarja 2005.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
Za Komisijo 20. decembra 2004
Za Komisijo
László KOVÁCS
Član Komisije
(1) UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.
(2) UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2286/2003 (UL L 343, 31.12.2003, str. 1).
(3) UL L 346, 31.12.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1828/2004 (UL L 321, 22.10.2004, str. 23).
(4) UL L 185, 25.7.2000, str. 46.
(5) UL L 46, 16.2.2002, str. 14.
(6) UL L 332, 19.12.2003, str. 1.
(7) COM(2003) 787 konč.
(8) COM(2004) 461 konč.
21.12.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 373/18 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2188/2004
z dne 20. decembra 2004
o spremembi Uredbe (ES) št. 1615/2000, ki ureja odstopanje od Uredbe (EGS) št. 2454/93 glede opredelitve pojma izdelki s poreklom, ki se uporablja za splošno shemo preferencialov, z namenom upoštevanja posebnega položaja Nepala glede izvoza nekaterih tekstilnih izdelkov v Skupnost
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (1), in zlasti člena 247 Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (2), in zlasti člena 76 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Z Uredbo Sveta (ES) št. 2501/2001 z dne 10. decembra 2001 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov za obdobje od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2004 (3), je Skupnost Nepalu odobrila splošne tarifne preferenciale. |
(2) |
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 uvaja opredelitev pojma izdelki s poreklom, ki se uporablja za namene sheme splošnih tarifnih preferencialov (SSP). Vendar Uredba (EGS) št. 2454/93 predvideva odstopanja v korist najmanj razvitih držav upravičenk splošne sheme preferencialov, ki Skupnosti predložijo ustrezno zahtevo. |
(3) |
Nepal uživa ugodnosti takega odstopanja za nekatere tekstilne izdelke od leta 1997, nazadnje na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1615/2000 z dne 24. julija 2000 o odstopanju od Uredbe (EGS) št. 2454/93 glede opredelitve pojma izdelki s poreklom, ki se uporablja za namene splošne sheme preferencialov, zaradi upoštevanja posebnega položaja Nepala glede izvoza nekaterih tekstilnih izdelkov v Skupnost (4), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo št. 293/2002 (5), ki je podaljšala njeno veljavnost do 31. decembra 2004. Nepal je s pismom z dne 14. junija 2004 predložil zahtevo za podaljšanje veljavnosti odstopanja. |
(4) |
Komisija je obravnavala predloženo zahtevo Nepala in presodila, da je utemeljena. |
(5) |
Ob podaljšanju veljavnosti Uredbe št. 1615/2000 je bilo upoštevano, da mora prenehanje njene veljavnosti sovpadati z iztekom veljavnosti sedanje sheme splošnih preferencialov, ki bi morala prenehati veljati na ta datum. Vendar je Uredba Sveta št. 2211/2003 (6) podaljšala veljavnost sheme splošnih preferencialov za nadaljnje leto do 31. decembra 2005. |
(6) |
Dne 18. decembra 2003 je Komisija objavila Zeleno knjigo o prihodnjih preferencialnih pravilih o poreklu blaga v preferencialnih trgovinskih režimih (7), ki je sprožila obsežno razpravo o tej temi. Dne 7. julija 2004 je objavila Sporočilo Svetu, Evropskemu parlamentu in Ekonomsko-socialnemu odboru z naslovom „Države v razvoju, mednarodna trgovina in trajnostni razvoj: delovanje splošnega sistema preferencialov (SSP) Skupnosti v obdobju deset let od 2006 do 2015“ (8), ki je tudi potrdilo potrebo po spremembi pravil o poreklu blaga. Vendar nobene odločitve še niso bile sprejete in nobena nova pravila ne bodo stopila v veljavo pred 31. decembrom 2004. |
(7) |
Podaljšanje veljavnosti odstopanja ne sme vnaprej določiti ali vplivati na izid razprav o morebitnih novih pravilih o poreklu blaga za SSP. Vendar interesi trgovcev, ki sklepajo pogodbe tako v Nepalu kot v Skupnosti, pa tudi stabilnost in trajnostni razvoj nepalske industrije v smislu stalnih vlaganj in zaposlenosti zahtevajo, da se veljavnost odstopanja podaljša za obdobje, ki dovoljuje nadaljevanje ali sklepanje dolgoročnih pogodb, ob sočasnem omogočanju lažjega prehoda na morebitna nova pravila o poreklu blaga za SSP. |
(8) |
Določbe Uredbe (ES) št. 1615/2000, zlasti o količinskih omejitvah, ki se uporabljajo na letni osnovi in kažejo zmogljivost trga Skupnosti, da sprejme nepalske proizvode, izvozno zmogljivost Nepala in dejanske evidentirane trgovinske tokove, so bile sestavljene z namenom, da preprečijo oškodovanje ustreznih industrijskih vej v Skupnosti. |
(9) |
Veljavnost odstopanja je zato treba podaljšati do 31. decembra 2006. Vendar, da bi bilo zagotovljeno pošteno obravnavanje tako Nepala kot drugih manj razvitih držav, je treba znova preveriti stalno potrebo po odstopanju, ko se enkrat sprejmejo nova pravila o poreklu blaga, v kontekstu novega splošnega sistema preferencialov. |
(10) |
Zato je treba Uredbo (ES) št. 1615/2000 ustrezno spremeniti. |
(11) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 1615/2000 se spremeni na naslednji način:
— |
V členu 2 se „31. decembra 2004“ nadomesti z „31. decembra 2006“; |
— |
doda se naslednji odstavek: „Stalna potreba po odstopanju se znova preveri najpozneje do 31. decembra 2005 v skladu z novimi določbami, ki se sprejmejo v zvezi z splošnim sistemom preferencialov in z njim povezanimi pravili o poreklu blaga.“ |
Člen 2
Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporabljati se začne 1. januarja 2005.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. decembra 2004
Za Komisijo
László KOVÁCS
Član Komisije
(1) UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.
(2) UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2286/2003 (UL L 343, 31.12.2003, str. 1).
(3) UL L 346, 31.12.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1828/2004 (UL L 321, 22.10.2004, str. 23).
(4) UL L 185, 25.7.2000, str. 54.
(5) UL L 46, 16.2.2002, str. 16.
(6) UL L 332, 19.12.2003, str. 1.
(7) COM(2003) 787 konč.
(8) COM(2004) 461 konč.
21.12.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 373/20 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2189/2004
z dne 20. decembra 2004
o določitvi standardnega plačila na poročilo s kmetijskega gospodarstva za obračunsko leto 2005 v okviru mreže računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta št. 79/65/EGS z dne 15. junija 1965 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski gospodarski skupnosti (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (EGS) št. 1915/83 z dne 13. julija 1983 o nekaterih podrobnih pravilih glede vodenja knjigovodstva za določitev dohodkov kmetijskih gospodarstev (2) in zlasti člena 5(3) Uredbe
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 5(1) Uredbe (EGS) št. 1915/83 predvideva standardno plačilo Komisije državi članici za vsako ustrezno izpolnjeno poročilo s kmetijskega gospodarstva, ki ji je poslano v obdobju, predpisanem v členu 3 te uredbe. |
(2) |
Z Uredbo Komisije (ES) št. 134/2004 (3) je bilo določeno standardno plačilo za poročilo s kmetijskega gospodarstva za obračunsko leto 2004 v višini 140 EUR. Zaradi gibanja stroškov in njihovega vpliva na stroške izpolnjevanja poročila s kmetijskega gospodarstva je sprememba višine plačila upravičena. |
(3) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora Skupnosti za mrežo računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Določi se standardno plačilo, predvideno v členu 5(1) Uredbe (EGS) št. 1915/83, v višini 142 EUR.
Člen 2
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se v obračunskem letu 2005.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. decembra 2004
Za Komisijo
Mariann FISCHER BOEL
Članica Komisije
(1) UL 109, 23.6.1965, str. 1859/65. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 660/2004 (UL L 104, 8.4.2004, str. 97).
(2) UL L 190, 14.7.1983, str. 25. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1388/2004 (UL L 255, 31.7.2004, str. 5).
(3) UL L 21, 28.1.2004, str. 8.
21.12.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 373/21 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2190/2004
z dne 20. decembra 2004
o spremembi Uredbe (ES) št. 1433/2003 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 glede operativnih skladov, operativnih programov in finančne pomoči
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (1) in predvsem člena 48 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 11 Uredbe Komisije (2) (ES) št. 1433/2003 določa, da že priznane organizacije proizvajalcev predložijo svoje operativne programe v odobritev pristojnemu nacionalnemu organu. |
(2) |
Skupinam proizvajalcev, ki zaprosijo za priznanje v zvezi s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 2200/96, bi bilo zato treba izrecno dovoliti, da istočasno predložijo tudi svoje operativne programe. Ti programi so lahko odobreni le v primeru, da je bila zadevana organizacija proizvajalcev priznana s strani nacionalnega organa najkasneje do končnega datuma, določenega v členu 13(2) Uredbe (ES) št. 1433/2003. |
(3) |
Člena 13 in 14 Uredbe (ES) št. 1433/2003 določata, da pristojen nacionalni organ odloča o programih in skladih ali o njihovih spremembah na osnovi predstavitve, ki so jo izvedle organizacije proizvajalcev v skladu s členom 11 in 14 navedene uredbe, najkasneje do končnega datuma, ki je 15. decembra. Po izkušnjah iz preteklih let nekatere države članice zaradi preobremenjenosti administracije do tega datuma ne zmorejo preučiti vseh programov in o njih odločati. |
(4) |
Da bi se izognili uporabi sistematičnih odstopanj in ne bi škodovali trgovcem ter da bi nacionalnim organom omogočili, da nadaljujejo s preučevanjem teh vlog, je treba državam članicam v primeru utemeljenih razlogov dovoliti, da prestavijo končni datum s 15. decembra na 20. januar tistega leta, ki sledi oddaji vloge. Države članice lahko sprejmejo določbe o upravičenosti izdatkov od 1. januarja tistega leta, ki sledi oddaji vloge. |
(5) |
Uredbo (ES) št. 1433/2003 je zato treba ustrezno spremeniti. |
(6) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravnega odbora za sveže sadje in zelenjavo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 1433/2003 se spremeni:
1. |
V člen 11 se doda pododstavek: „Skupine proizvajalcev, ki želijo biti priznane kot organizacije proizvajalcev iz člena 11(2) Uredbe (ES) št. 2200/96, lahko istočasno predložijo v odobritev operativne programe iz prvega pododstavka. Pogoj za odobritev programov je pridobitev priznanja najkasneje do končnega datuma, določenega v členu 13(2).“ |
2. |
V člen 13(2) se doda pododstavek: „Kljub temu lahko države članice iz utemeljenih razlogov odločajo o operativnih programih in skladih najkasneje do 20. januarja, ki sledi oddaji vloge. V odobritvi je lahko določeno, da so izdatki upravičeni od 1. januarja tistega leta, ki sledi oddaji vloge.“ |
3. |
V člen 14(3) se doda pododstavek: „Kljub temu lahko države članice iz utemeljenih razlogov odločajo o spremembah operativnega programa najkasneje do 20. januarja, ki sledi oddaji vloge. V odobritvi je lahko določeno, da so izdatki upravičeni od 1. januarja tistega leta, ki sledi oddaji vloge.“ |
4. |
V člen 16(2) se doda pododstavek: „V primeru uporabe člena 13(2) ali člena 14(3) in z odstopanjem od prvega in drugega pododstavka, se začne operativni program, ki je bil odobren v skladu s temi določbami, izvajati najkasneje 31. januarja, ki sledi njegovi odobritvi.“ |
5. |
V členu 17 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjima pododstavkoma: „V primeru uporabe člena 13(2) ali člena 14(3) in z odstopanjem od drugega pododstavka lahko države članice uradno obvestijo o višini odobrene pomoči najkasneje do 20. januarja. Države članice sporočijo Komisiji skupen znesek odobrene pomoči za vse operativne programe najkasneje do 31. januarja.“ |
Člen 2
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. decembra 2004
Za Komisijo
Mariann FISCHER BOEL
Članica Komisije
(1) UL L 297, 21.11.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 47/2003 (UL L 7, 11.1.2003, str. 64).
(2) UL L 203, 12.8.2003, str. 25. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1813/2004 (UL L 319, 20.10.2004, str. 5).
21.12.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 373/23 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2191/2004
z dne 20. decembra 2004
o določitvi izvoznih nadomestil za žita, pšenično in rženo moko ter za drobljenec in zdrob
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. september 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 13(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 določa, da se lahko razlika med kotacijami oziroma cenami na svetovnem trgu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom. |
(2) |
Pri določitvi nadomestil je treba upoštevati dejavnike iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi podrobnih pravil uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2). |
(3) |
Nadomestilo za pšenično in rženo moko, drobljenec in zdrob se izračuna na podlagi količine žit, potrebnih za njihovo proizvodnjo. Te količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95. |
(4) |
Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo. |
(5) |
Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V intervencijskem obdobju se lahko spremeni. |
(6) |
Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje razmere na trgu žitaric, zlasti glede kotacij oziroma cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v zneskih, navedenih v prilogi k tej uredbi. |
(7) |
Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Izvozna nadomestila za proizvode iz člena 1(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1784/2003, pri čemer je izključen slad, se določijo v višini, navedeni v prilogi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 1. januarja 2005.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. decembra 2004
Za Komisijo
Mariann FISCHER BOEL
Članica Komisije
(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 78.
(2) UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1431/2003 (UL L 203, 12.8.2003, str. 16).
PRILOGA
k Uredbi Komisije z dne 20. decembra 2004 o določitvi izvoznih nadomestil za žita, pšenično in rženo moko, drobljenec in zdrob
Tarifna oznaka proizvoda |
Namembna država |
Merska enota |
Višina nadomestil |
1001 10 00 9200 |
— |
EUR/t |
— |
1001 10 00 9400 |
A00 |
EUR/t |
0 |
1001 90 91 9000 |
— |
EUR/t |
— |
1001 90 99 9000 |
A00 |
EUR/t |
0 |
1002 00 00 9000 |
A00 |
EUR/t |
0 |
1003 00 10 9000 |
— |
EUR/t |
— |
1003 00 90 9000 |
A00 |
EUR/t |
0 |
1004 00 00 9200 |
— |
EUR/t |
— |
1004 00 00 9400 |
A00 |
EUR/t |
0 |
1005 10 90 9000 |
— |
EUR/t |
— |
1005 90 00 9000 |
A00 |
EUR/t |
0 |
1007 00 90 9000 |
— |
EUR/t |
— |
1008 20 00 9000 |
— |
EUR/t |
— |
1101 00 11 9000 |
— |
EUR/t |
— |
1101 00 15 9100 |
A00 |
EUR/t |
0 |
1101 00 15 9130 |
A00 |
EUR/t |
0 |
1101 00 15 9150 |
A00 |
EUR/t |
0 |
1101 00 15 9170 |
A00 |
EUR/t |
0 |
1101 00 15 9180 |
A00 |
EUR/t |
0 |
1101 00 15 9190 |
— |
EUR/t |
— |
1101 00 90 9000 |
— |
EUR/t |
— |
1102 10 00 9500 |
A00 |
EUR/t |
0 |
1102 10 00 9700 |
A00 |
EUR/t |
0 |
1102 10 00 9900 |
— |
EUR/t |
— |
1103 11 10 9200 |
A00 |
EUR/t |
0 |
1103 11 10 9400 |
A00 |
EUR/t |
0 |
1103 11 10 9900 |
— |
EUR/t |
— |
1103 11 90 9200 |
A00 |
EUR/t |
0 |
1103 11 90 9800 |
— |
EUR/t |
— |
NB: Tarifne oznake proizvodov in oznake namembnih držav v okviru serije „A“ so navedene v Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1), kakor je bila spremenjena. |
21.12.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 373/25 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2192/2004
z dne 20. decembra 2004
o določitvi korekcijskega zneska za izvozno nadomestilo za žita
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. september 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1) in zlasti člena 15(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se izvozno nadomestilo za žita, veljavno na dan vložitve prošnje za pridobitev izvoznega dovoljenja, na zahtevo uporablja za izvoz, opravljen v obdobju veljavnosti izvoznega dovoljenja. V tem primeru se lahko za nadomestilo uporabi korekcijski znesek. |
(2) |
Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil izvajanja Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2) dopušča določitev korekcijskega zneska za proizvode, navedene v členu 1(1)(c) Uredbe (EGS) št. 1766/92. Korekcijski znesek se določi v skladu z dejavniki postavljenimi v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95. |
(3) |
Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo. |
(4) |
Korekcijski znesek mora biti določen istočasno z nadomestilom in v skladu z enakim postopkom; v obdobju med dvema določitvama se lahko spremeni. |
(5) |
Iz uporabe navedenih določb sledi, da mora biti korekcijski znesek določen v znesku, navedenem v prilogi k tej uredbi. |
(6) |
Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Korekcijski znesek iz člena 1(1)(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1784/2003, ki se uporablja za vnaprej določena izvozna nadomestila, z izjemo slada, je določen v prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 1. januarja 2005.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. decembra 2004
Za Komisijo
Mariann FISCHER BOEL
Članica Komisije
(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 78.
(2) UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1431/2003 (UL L 203, 12.8.2003, str. 16).
PRILOGA
k Uredbi Komisije z dne 20. decembra 2004 o določitvi korekcijskega zneska za izvozno nadomestilo za žita
(EUR/t) |
||||||||
Tarifna oznaka proizvodov |
Namembna država |
Sedanji 1 |
1. obdobje 2 |
2. obdobje 3 |
3. obdobje 4 |
4. obdobje 5 |
5. obdobje 6 |
6. obdobje 7 |
1001 10 00 9200 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
1001 10 00 9400 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
1001 90 91 9000 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
1001 90 99 9000 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
1002 00 00 9000 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
1003 00 10 9000 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
1003 00 90 9000 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
1004 00 00 9200 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
1004 00 00 9400 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
1005 10 90 9000 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
1005 90 00 9000 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
1007 00 90 9000 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
1008 20 00 9000 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
1101 00 11 9000 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
1101 00 15 9100 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
1101 00 15 9130 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
1101 00 15 9150 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
1101 00 15 9170 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
1101 00 15 9180 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
1101 00 15 9190 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
1101 00 90 9000 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
1102 10 00 9500 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
1102 10 00 9700 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
1102 10 00 9900 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
1103 11 10 9200 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
1103 11 10 9400 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
1103 11 10 9900 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
1103 11 90 9200 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
— |
— |
1103 11 90 9800 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
N.B. Tarifne oznake proizvodov in oznake namembnih krajev serije „A” so navedene v Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1), kakor je bila spremenjena. Številčne oznake namembnih krajev so določene v Uredbi (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11). |
21.12.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 373/27 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2193/2004
z dne 20. decembra 2004
o določitvi izvoznih nadomestil za slad
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 13(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 se razlika med tečaji ali cenami proizvodov na svetovnem trgu, določenih v členu 1 navedene Uredbe, in cenami teh proizvodov v Skupnosti, lahko pokrije z izvoznim nadomestilom. |
(2) |
Nadomestila je treba določiti ob upoštevanju dejavnikov, navedenih v členu 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primeru motenj na trgu žit (2). |
(3) |
Nadomestilo za slad je treba izračunati ob upoštevanju količine žit, potrebnih za proizvodnjo zadevnih proizvodov. Navedene količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95. |
(4) |
Zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo. |
(5) |
Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V vmesnem obdobju se lahko spremeni. |
(6) |
Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje stanje na trgih žit in zlasti glede kotacij ali cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v višini, navedeni v Prilogi k Uredbi. |
(7) |
Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Izvozna nadomestila za slad, naveden v členu 1(1)(c) Uredbe (ES) št. 1784/2003, so določena v višini, podani v prilogi k Uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 1. januarja 2005.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. decembra 2004
Za Komisijo
Mariann FISCHER BOEL
Članica Komisije
(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 78.
(2) UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1431/2003 (UL L 203, 12.8.2003, str. 16).
PRILOGA
k Uredbi Komisije z dne 20. decembra 2004 o določitvi izvoznih nadomestil za slad
Oznaka proizvodov |
Namembna država |
Merska enota |
Znesek nadomestil |
1107 10 19 9000 |
A00 |
EUR/t |
0,00 |
1107 10 99 9000 |
A00 |
EUR/t |
0,00 |
1107 20 00 9000 |
A00 |
EUR/t |
0,00 |
NB: Tarifne oznake proizvodov in oznake namembnih držav serije „A“ so določene v spremenjeni Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1). Numerične oznake namembnih držav so določene v Uredbi Komisije (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11). |
21.12.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 373/29 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2194/2004
z dne 20. decembra 2004
o določitvi korekcijskega zneska za nadomestilo za slad
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 15(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 je treba izvozno nadomestilo za žita na dan predložitve vloge za dovoljenje na prošnjo uporabiti za izvoz, ki naj se izvede v času veljavnosti dovoljenja. V tem primeru se za nadomestilo lahko uporabi korekcijski znesek. |
(2) |
Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in ukrepih, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (2), omogoča določitev korekcijskega zneska za nadomestilo za slad, naveden členu 1(1)(c) Uredbe (EGS) št. 1766/92. Navedeni korekcijski znesek se izračuna na podlagi podatkov iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95. |
(3) |
Iz zgoraj navedenih določb sledi, da je treba določiti korekcijski znesek v skladu s prilogo k Uredbi. |
(4) |
Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Korekcijski znesek za vnaprej določena izvozna nadomestila za slad, naveden v členu 15(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003, se določi v prilogi k Uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 1. januarja 2005.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju 20. decembra 2004
Za Komisijo
Mariann FISCHER BOEL
Članica Komisije
(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 78.
(2) UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1431/2003 (UL L 203, 12.8.2003, str. 16).
PRILOGA
k Uredbi Komisije z dne 20. decembra 2004 o določitvi korekcijskega zneska za nadomestilo za slad
N.B: Tarifne oznake proizvodov in oznake namembnih držav serije „A“ so določene v spremenjeni Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1).
Numerične oznake namembnih držav so določene v Uredbi Komisije (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11).
(EUR/t) |
|||||||
Oznaka proizvodov |
Namembna država |
Tekoči 1 |
1. obdobje 2 |
2. obdobje 3 |
3. obdobje 4 |
4. obdobje 5 |
5. obdobje 6 |
1107 10 11 9000 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
1107 10 19 9000 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
1107 10 91 9000 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
1107 10 99 9000 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
1107 20 00 9000 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
(v EUR/t) |
|||||||
Oznaka proizvodov |
Namembna država |
6. obdobje 7 |
7. obdobje 8 |
8. obdobje 9 |
9. obdobje 10 |
10. obdobje 11 |
11. obdobje 12 |
1107 10 11 9000 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
1107 10 19 9000 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
1107 10 91 9000 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
1107 10 99 9000 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
1107 20 00 9000 |
A00 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
21.12.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 373/31 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2195/2004
z dne 20. decembra 2004
o določitvi nadomestil za proizvode v sektorjih žit in riža, dobavljene v okviru ukrepov Skupnosti in nacionalnih ukrepov za pomoč v hrani
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 13(3) Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 3072/95 z dne 22. decembra 1995 o skupni ureditvi trga za riž (2), in zlasti člena 13(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 2681/74 z dne 21. oktobra 1974 o financiranju izdatkov za dobavo kmetijskih proizvodov v okviru pomoči v hrani s strani Skupnosti (3), določa, da Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, Oddelek za jamstva, krije tisti delež izdatkov, ki ustreza izvoznim nadomestilom, določenim v skladu z zadevnimi predpisi Skupnosti. |
(2) |
Zato, da se olajša pripravo in upravljanje proračuna za ukrepe Skupnosti za pomoč v hrani, ter da se državam članicam omogoča, da so seznanjene z obsegom udeležbe Skupnosti pri financiranju nacionalnih ukrepov za pomoč v hrani, je treba določiti stopnjo nadomestil, odobrenih za te ukrepe. |
(3) |
Splošna in izvedbena pravila, predvidena v členu 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 in členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95 za izvozna nadomestila, se uporabljajo s potrebnimi spremembami za zgoraj navedene dejavnosti. |
(4) |
Posebni kriteriji, ki jih je treba upoštevati pri izračunu izvoznih nadomestil za riž, so določeni v členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95. |
(5) |
Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Za ukrepe Skupnosti in nacionalne ukrepe za pomoč v hrani v okviru mednarodnih sporazumov in drugih dopolnilnih programov ter za druge ukrepe Skupnosti za brezplačno dobavo, so nadomestila za proizvode iz sektorja žit in riža določena v Prilogi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 1. januarja 2005.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. decembra 2004
Za Komisijo
Mariann FISCHER BOEL
Članica Komisije
(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 78.
(2) UL L 329, 30.12.1995, str. 18. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 411/2002 (UL L 62, 5.3.2002, str. 27).
(3) UL L 288, 25.10.1974, str. 1.
PRILOGA
k Uredbi Komisije z dne 20. decembra 2004 o določitvi nadomestil za proizvode v sektorjih žit in riža, dobavljene v okviru ukrepov Skupnosti in nacionalnih ukrepov za pomoč v hrani
(v EUR/t) |
|
Tarifna oznaka proizvoda |
Znesek nadomestila |
1001 10 00 9400 |
0,00 |
1001 90 99 9000 |
0,00 |
1002 00 00 9000 |
0,00 |
1003 00 90 9000 |
0,00 |
1005 90 00 9000 |
0,00 |
1006 30 92 9100 |
0,00 |
1006 30 92 9900 |
0,00 |
1006 30 94 9100 |
0,00 |
1006 30 94 9900 |
0,00 |
1006 30 96 9100 |
0,00 |
1006 30 96 9900 |
0,00 |
1006 30 98 9100 |
0,00 |
1006 30 98 9900 |
0,00 |
1006 30 65 9900 |
0,00 |
1007 00 90 9000 |
0,00 |
1101 00 15 9100 |
0,00 |
1101 00 15 9130 |
0,00 |
1102 10 00 9500 |
0,00 |
1102 20 10 9200 |
57,30 |
1102 20 10 9400 |
49,12 |
1103 11 10 9200 |
0,00 |
1103 13 10 9100 |
73,67 |
1104 12 90 9100 |
0,00 |
N.B.: Oznake proizvodov so določene v spremenjeni Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1). |
21.12.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 373/33 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2196/2004
z dne 20. decembra 2004
o določitvi proizvodnih in uvoznih cen Skupnosti za nageljne in vrtnice z namenom uporabe uvoznega režima za nekatere cvetličarske proizvode s poreklom iz Cipra, Izraela, Jordanije, Maroka ter Zahodnega brega in Gaze
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 4088/87 z dne 21. decembra 1987 o določitvi pogojev za uporabo preferencialnih carin za uvoz nekaterih cvetlic s poreklom iz Cipra, Izraela, Jordanije, Maroka ter Zahodnega brega in Gaze (1), in zlasti člena 5(2)(a) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Proizvodne in uvozne cene Skupnosti za enocvetne (navadne) nageljne, mnogocvetne (spray) nageljne, velecvetne vrtnice in drobnocvetne vrtnice iz člena 1b Uredbe (EGS) št. 700/88 za obdobje dveh tednov so določene v Prilogi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 21. decembra 2004.
Uporablja se od 22. decembra 2004 do 4. januarja 2005.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. decembra 2004
Za Komisijo
J. M. SILVA RODRÍGUEZ
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 382, 31.12.1987, str. 22. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1300/97 (UL L 177, 5.7.1997, str. 1).
(2) UL L 72, 18.3.1988, str. 16. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2062/97 (UL L 289, 22.10.1997, str. 1).
PRILOGA
k Uredbi Komisije z dne 20. decembra 2004 o določitvi proizvodnih in uvoznih cen Skupnosti za nageljne in vrtnice z namenom uporabe uvoznega režima za nekatere cvetličarske izdelke s poreklom iz Cipra, Izraela, Jordanije, Maroka ter Zahodnega brega in Gaze
(EUR/100 kosov) |
||||
Obdobje: od 22. december 2004 do 4. januar 2005 |
||||
Proizvodne cene Skupnosti |
Enocvetni nageljni (standard) |
Mnogocvetni nageljni (spray) |
Velecvetne vrtnice |
Drobnocvetne vrtnice |
|
16,33 |
11,52 |
41,60 |
19,73 |
Uvozne cene Skupnosti |
Enocvetni nageljni (standard) |
Mnogocvetni nageljni (spray) |
Velecvetne vrtnice |
Drobnocvetne vrtnice |
Izrael |
— |
— |
— |
— |
Maroko |
— |
— |
— |
— |
Ciper |
— |
— |
— |
— |
Jordanija |
— |
— |
— |
— |
Zahodni breg in Gaza |
13,24 |
— |
— |
— |
21.12.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 373/35 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2197/2004
z dne 20. decembra 2004
o določitvi cene neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Protokola št. 4 o bombažu, priloženega k Aktu o pristopu Grčije, nazadnje spremenjenega z Uredbo Sveta (ES) št. 1050/2001 (1),
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1051/2001 z dne 22. maja 2001 o proizvodni pomoči za bombaž (2), in zlasti člena 4 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi občasno na podlagi cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu, z upoštevanjem zgodovinskega odnosa med ceno prečiščenega bombaža na svetovnem trgu in ceno, preračunano za neprečiščen bombaž. Navedeni zgodovinski odnos je opredeljen v členu 2(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1591/2001 z dne 2. avgusta 2001 (3), o podrobnih pravilih za uporabo sistema pomoči za bombaž. Če cene na svetovnem trgu ni mogoče preračunati na ta način, mora temeljiti na zadnji določeni ceni. |
(2) |
V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi na osnovi proizvoda s posebnimi lastnostmi in z upoštevanjem najugodnejših ponudb in kotacij na svetovnem trgu med tistimi, ki se štejejo kot reprezentativne za realno tržno ceno. V ta namen se izračuna povprečje ponudb in kotacij na eni ali več evropskih borz za proizvod, dobavljen cif v pristanišče v Skupnosti iz različnih držav dobaviteljic, ki se štejejo kot najbolj reprezentativne v mednarodni trgovini. Vendar obstaja tudi možnost prilagoditve meril za določanje cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu zaradi razlik v kakovosti dobavljenega proizvoda glede na zadevne ponudbe in kotacije. Te prilagoditve so določene v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1591/2001. |
(3) |
Uporaba zgoraj navedenih meril je podlaga za ceno neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu, določene v tej uredbi – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu, določena v členu 4 Uredbe (ES) št. 1051/2001, se določi v višini 16,658 EUR/100 kg.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 21. decembra 2004.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. decembra 2004
Za Komisijo
J. M. SILVA RODRÍGUEZ
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 148, 1.6.2001, str. 1.
(2) UL L 148, 1.6.2001, str. 3.
(3) UL L 210, 3.8.2001, str. 10. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1486/2002 (UL L 223, 20.8.2002, str. 3).
21.12.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 373/36 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2198/2004
z dne 20. decembra 2004
o določitvi proizvodnega nadomestila za oljčno olje, ki se uporablja v proizvodnji nekaterih konzerviranih živil
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta št. 136/66/EGS z dne 22. septembra 1966 o vzpostavitvi skupne ureditve trga za olja in masti (1), in zlasti člena 20a Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 20a Uredbe št.136/66/EGS določa dodelitev proizvodnega nadomestila za oljčno olje, ki se uporablja v konzervni industriji. V skladu z odstavkom 6 navedenega člena in ne glede na odstavek 3 člena Komisija določi to nadomestilo vsake dva meseca. |
(2) |
V skladu s členom 20a(2) zgoraj navedene uredbe je proizvodno nadomestilo treba določiti na podlagi razlike med cenami na svetovnem trgu in trgu Skupnosti, ob upoštevanju uvozne dajatve, ki se uporablja za oljčno olje s tarifno podštevilko KN 1509 90 00, in dejavnikov, ki se uporabljajo za določitev izvoznih nadomestil za navedena oljčna olja tekom referenčnega obdobja. Primerno referenčno obdobje je obdobje dveh mesecev pred začetkom roka trajanja proizvodnega nadomestila. |
(3) |
Zaradi uporabe zgoraj navedenih meril se nadomestilo določi, kot sledi – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Za meseca januar in februar 2005 je znesek proizvodnega nadomestila iz člena 20a(2) Uredbe št. 136/66/EGS 44,00 EUR/100 kg.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 1. januarja 2005.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. decembra 2004
Za Komisijo
J. M. SILVA RODRÍGUEZ
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL 172, 30.9.1966, str. 3025/66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjene z Uredbo (ES) št. 865/2004 (UL L 161, 30.4.2004, str. 97).
21.12.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 373/37 |
DIREKTIVA SVETA 2004/113/ES
z dne 13. decembra 2004
o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 13(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (3),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Evropska unija skladno s členom 6 Pogodbe o Evropski uniji temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države, načelih, ki so skupna državam članicam, in spoštuje temeljne pravice, kakršne zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in ki kot splošna načela prava Skupnosti izhajajo iz skupnih ustavnih tradicij držav članic. |
(2) |
Pravica do enakosti pred zakonom in zaščita pred diskriminacijo za vse osebe predstavlja univerzalno pravico, ki jo priznavajo Splošna deklaracija o človekovih pravicah, Konvencija Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije in sporazumi Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah ter o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah kot tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, katerih podpisnice so vse države članice. |
(3) |
Pri prepovedi diskriminacije pa je pomembno spoštovati druge temeljne pravice in svoboščine, vključno z varstvom zasebnega in družinskega življenja in poslovanja v njegovem okviru ter svobodo vere. |
(4) |
Enakost moških in žensk je eno temeljnih načel Evropske unije. Člena 21 in 23 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije prepovedujeta vsakršno diskriminacijo zaradi spola in zahtevata, da se enakost moških in žensk zagotovi na vseh področjih. |
(5) |
Spodbujanje enakosti je ena od ključnih nalog Skupnosti, kakor to izhaja iz člena 2 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Podobno se v členu 3(2) Pogodbe zahteva, naj si Skupnost prizadeva za odpravo neenakosti in naj spodbuja enakost moških in žensk v okviru vseh svojih dejavnosti. |
(6) |
Komisija je v Sporočilu o agendi socialne politike objavila svojo namero, da predlaga direktivo o diskriminaciji zaradi spola zunaj trga dela. Tovrstni predlog je povsem povezan s Sklepom Sveta 2001/51/ES z dne 20. decembra 2000 o določitvi programa v zvezi z okvirno strategijo Skupnosti za enakost spolov (2001-2005) (4), ki pokriva vse politike Skupnosti, njegov cilj pa je spodbujanje enakosti moških in žensk s prilagajanjem teh politik ter izvajanjem praktičnih ukrepov za izboljšanje položaja moških in žensk v družbi. |
(7) |
Evropski svet je na zasedanju v Nici z dne 7. in 9. decembra 2000 Komisijo pozval, naj prispeva k utrjevanju pravic v zvezi z enakostjo tako, da sprejme predlog direktive o spodbujanju enakosti spolov še na drugih področjih razen zaposlovanja in poklicnega življenja. |
(8) |
Skupnost je sprejela vrsto pravnih instrumentov za preprečevanje in boj proti diskriminaciji zaradi spola na trgu dela. Ti instrumenti so potrdili pomen zakonodaje v boju proti diskriminaciji. |
(9) |
Do diskriminacije zaradi spola vključno z nadlegovanjem in spolnim nadlegovanjem prihaja tudi zunaj trga dela. Tovrstna diskriminacija je lahko enako škodljiva, saj predstavlja oviro pri polni in uspešni integraciji moških in žensk v gospodarsko in družbeno življenje. |
(10) |
Težave so še posebej očitne na področju dostopa do blaga in storitev ter oskrbe z njimi. Diskriminacijo zaradi spola je treba zato preprečevati in odpraviti tudi na tem področju. Ta cilj bo lažje doseči s pomočjo zakonodaje Skupnosti, kakor kaže že primer Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (5). |
(11) |
S tovrstno zakonodajo bi morali prepovedati diskriminacijo zaradi spola pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi. Blago je treba pojmovati v smislu določb Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti v zvezi s prostim pretokom blaga. Storitve je treba pojmovati v smislu člena 50 te pogodbe. |
(12) |
Z namenom preprečevanja diskriminacije zaradi spola je treba to direktivo uporabljati tako za neposredno kot posredno diskriminacijo. Neposredna diskriminacija obstaja le, kadar se ena oseba zaradi spola obravnava manj ugodno, kakor bi se v primerljivi situaciji obravnavala oseba drugega spola. Skladno s tem razlike med moškimi in ženskami, kakršne so na primer razlike pri zagotavljanju zdravstvenih storitev, ki izhajajo iz telesnih razlik med moškim in žensko, nimajo nič opraviti s primerljivimi situacijami in tako ne pomenijo diskriminacije. |
(13) |
Prepoved diskriminacije je treba uporabljati za osebe, ki zagotavljajo blago in storitve, ki so na voljo javnosti in ki se ponujajo zunaj okolja zasebnega in družinskega življenja in poslovanja v tem okviru. Ne uporablja se za medijske in oglaševalske vsebine niti za javno ali zasebno izobraževanje. |
(14) |
Vse osebe uživajo svobodo sklepanja pogodb, vključno s svobodo izbire pogodbenega partnerja ali partnerice za določen posel. Oseba, ki zagotavlja blago ali storitev, ima lahko več subjektivnih razlogov za svojo izbiro pogodbenega partnerja ali partnerice. Kolikor partner ali partnerica nista izbrana na podlagi spola, ta direktiva ne sme posegati v svobodo osebe, da izbere pogodbenega partnerja ali partnerico. |
(15) |
Za izvajanje načela enakega obravnavanja moških in žensk na področju zaposlovanja in poklica že obstaja vrsta pravnih instrumentov. Zato se ta direktiva ne uporablja za to področje. Takšen je tudi pristop k samo-zaposlitvenim dejavnostim, kolikor so zajete v obstoječe pravne instrumente. Ta direktiva se uporablja zgolj za zavarovanje in pokojnine, ki so zasebne, prostovoljne in ločene od delovnega razmerja. |
(16) |
Razlike v obravnavanju so sprejemljive le, če jih upravičuje zakonit cilj. Med zakonitimi cilji je na primer lahko varstvo žrtev spolnega nasilja (npr. ko gre za vzpostavitev zavetišč, namenjenih le osebam enega spola), zasebnost in spodobnost (npr. ko oseba nudi nastanitev v delu svojega stanovanja), spodbujanje enakosti spolov ali interesa moških ali žensk (npr. prostovoljne organizacije, kjer je zastopan le en spol), svoboda združevanja (npr. članstvo v zasebnih klubih, kjer je zastopan le en spol) ter organizacija športnih dejavnosti (npr. športne prireditve, na kateri sodelujejo osebe le enega spola). Vseeno mora vsaka omejitev biti primerna in potrebna v skladu z merili, ki izhajajo iz sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti. |
(17) |
Načelo enakega obravnavanja pri dostopu do blaga in storitev ne zahteva, da si morajo moški in ženske ponujeno vselej deliti, kolikor to ni ponujeno pod bolj ugodnimi pogoji predstavnikom ali predstavnicam enega spola. |
(18) |
Aktuarski faktorji, ki se nanašajo na spol, se široko uporabljajo pri zagotavljanju zavarovanj in drugih, z njimi povezanih finančnih storitev. Da bi dosegli enako obravnavanje moških in žensk, uporaba spola kot aktuarskega faktorja ne sme imeti za posledico razlik v premijah in dajatvah med osebami. Da bi se izognili nenadnemu prilagajanju trga, naj se ta predpis uporablja samo za nove pogodbe, sklenjene po datumu prenosa te direktive. |
(19) |
Pri določenih vrstah tveganj so lahko med spoloma razlike. V nekaterih primerih je spol lahko eden od odločilnih dejavnikov pri oceni zavarovanega tveganja, ne pa nujno edini. Države članice lahko za pogodbe o zavarovanju teh vrst tveganja sklenejo dovoliti izjeme od predpisanih enakih premij in dajatev za oba spola, kolikor lahko zagotovijo zanesljivost, stalno ažurnost in javno razpoložljivost aktuarskih in statističnih podatkov, ki so podlaga za izračune. Izjeme so dopustne le na področjih, za katera nacionalna zakonodaja še ni predvidela predpisa o enakih pogojih za oba spola. Države članice naj pet let po prenosu te direktive ponovno preučijo upravičenost teh izjem in pri tem upoštevajo zadnje aktuarske in statistične podatke ter poročilo Komisije, pripravljeno tri leta po datumu prenosa te direktive. |
(20) |
Manj ugodno obravnavanje žensk zaradi nosečnosti in materinstva je treba šteti za obliko neposredne diskriminacije zaradi spola in ga je zato pri zavarovanjih in z njimi povezanih finančnih storitvah treba prepovedati. Stroškov, povezanih s tveganji zaradi nosečnosti ali materinstva, zato ne bi smeli pripisovati pripadnikom ali pripadnicam le enega spola. |
(21) |
Osebam, ki so bile diskriminirane zaradi spola, bi morala biti na voljo primerna sredstva pravnega varstva. Da bi zagotovili bolj učinkovito raven varstva, bi sodelovanje v postopkih na način, določen s strani držav članic, moralo biti omogočeno tudi združenjem, organizacijam in drugim pravnim osebam, bodisi v imenu žrtve bodisi v njeno podporo, ne glede na nacionalna postopkovna pravila glede zastopanja in obrambe na sodiščih. |
(22) |
Pravila o dokaznem bremenu je treba prilagoditi, ko gre za očitne primere diskriminacije; za zagotovitev učinkovite uporabe načela enakega obravnavanja, če je dokazana tovrstna diskriminacija, je treba dokazno breme prenesti nazaj na toženca. |
(23) |
Učinkovito izvajanje načela enakega obravnavanja zahteva ustrezno sodno varstvo pred povračilnimi ukrepi. |
(24) |
Države članice z namenom spodbujanja načela enakega obravnavanja krepijo dialog z ustreznimi interesnimi skupinami, ki jim je v skladu z nacionalnim pravom in prakso v zakonitem interesu prispevati k boju proti diskriminaciji zaradi spola na področju dostopa do blaga in storitev ter oskrbe z njimi. |
(25) |
Zaščito pred diskriminacijo zaradi spola je treba okrepiti tako, da se v vsaki državi članici predvidi organ oziroma organi, ki so pristojni za analizo problemov, povezanih z diskriminacijo, za preučevanje možnih rešitev in za zagotavljanje konkretne pomoči za žrtve. Ta organ ali organi so lahko isti organi, ki so na nacionalni ravni pristojni za varstvo človekovih pravic ali varovanje pravic oseb ali za izvajanje načela enakega obravnavanja. |
(26) |
Ta direktiva določa minimalne zahteve in tako državam članicam omogoča, da uvedejo ali ohranijo tudi ugodnejše določbe. Izvajanje te direktive ne sme biti opravičilo kakršnemu koli nazadovanju glede na sedaj prevladujoče razmere v vsaki posamezni državi članici. |
(27) |
Države članice morajo za kršitve obveznosti po tej direktivi predvideti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni. |
(28) |
Ker ciljev te direktive, namreč zagotoviti skupno visoko raven zaščite pred diskriminacijo v vseh državah članicah, ne morejo zadovoljivo doseči države članice in jih je torej zaradi obsega in učinkov ukrepov laže doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost ukrepa v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev. |
(29) |
V skladu z odstavkom 34 Medinstitucionalnega dogovora o boljšem pripravljanju zakonodaje (6), države članice za svoje lastne potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo lastne preglednice, ki so javno dostopne in v katerih bo v najboljši meri prikazano ujemanje med to direktivo in ukrepi za prenos – |
SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Namen
Namen te direktive je določiti okvir za boj proti diskriminaciji zaradi spola pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbe z njimi, zato da bi v državah članicah uveljavili načelo enakega obravnavanja moških in žensk.
Člen 2
Opredelitve pojmov
Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve:
(a) |
neposredna diskriminacija: kadar se ena oseba zaradi spola obravnava manj ugodno, kakor se obravnava, se je obravnavala ali bi se obravnavala oseba drugega spola v primerljivi situaciji; |
(b) |
posredna diskriminacija: kadar bi bile zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse osebe enega spola v posebej neugodnem položaju v primerjavi z osebami drugega spola, razen če ta predpis, merilo ali praksa objektivno temelji na zakonitem cilju in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna; |
(c) |
nadlegovanje: kadar ima neželeno vedenje, povezano s spolom osebe, učinek ali namen prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje; |
(d) |
spolno nadlegovanje: kadar ima kakršna koli oblika neželenega verbalnega, ne-verbalnega ali fizičnega vedenja spolne narave učinek ali namen prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastrašujočega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. |
Člen 3
Področje uporabe
1. V mejah pristojnosti dodeljenih Skupnosti, se ta direktiva uporablja za vse osebe, ki zagotavljajo blago in opravljajo storitve, ki so na voljo javnosti ne glede na zadevno osebo za javni in zasebni sektor, vključno z javnimi organi, in ki se ponujajo zunaj okolja zasebnega in družinskega življenja in poslovanja v tem okviru.
2. Ta direktiva ne posega v svobodo osebe pri izbiri pogodbenega partnerja ali partnerice, v kolikor izbira pogodbenega partnerja ali partnerice ne temelji na njegovem spolu.
3. Ta direktiva se ne uporablja za medijske in oglaševalske vsebine niti za izobraževanje.
4. Ta direktiva se ne uporablja za področja zaposlovanja in poklica. Ta direktiva se ne uporablja za vprašanja samo-zaposlovanja, kolikor so ta urejena z drugimi zakonodajnimi akti Skupnosti.
Člen 4
Načelo enakega obravnavanja
1. Za namene te direktive načelo enakega obravnavanja moških in žensk pomeni, da:
(a) |
ni dopustna neposredna diskriminacija zaradi spola, vključno z manj ugodnim obravnavanjem žensk zaradi nosečnosti in materinstva; |
(b) |
ni dopustna posredna diskriminacija zaradi spola. |
2. Ta direktiva ne posega v bolj ugodne določbe o varstvu žensk v zvezi z nosečnostjo in materinstvom.
3. Nadlegovanje in spolno nadlegovanje se v smislu te direktive štejeta za diskriminacijo zaradi spola in sta zato prepovedana. Če določena oseba takšno vedenje zavrne ali se mu podredi, to ne sme biti podlaga za odločitev, ki bi vplivala na to osebo.
4. Navodila, ki napeljujejo k neposredni ali posredni diskriminaciji zaradi spola, se štejejo za diskriminacijo v smislu te direktive.
5. Ta direktiva ne preprečuje razlik v obravnavanju, kadar zagotavljanje blaga ali storitev izključno ali predvsem predstavnikom ali predstavnicam enega spola upravičuje zakonit cilj in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna.
Člen 5
Aktuarski faktorji
1. Države članice zagotovijo, da v nobeni novi pogodbi sklenjeni po 21. decembru 2007, uporaba spola kot faktorja pri izračunavanju premij in dajatev za namene zavarovanja in z njim povezanih finančnih storitev nima za posledico razlik v premijah in dajatvah oseb.
2. Ne glede na odstavek 1 se lahko države članice odločijo v 21. decembra 2007 dovoliti sorazmerne razlike v premijah in dajatvah oseb, kadar se spol, na podlagi ustreznih in točnih aktuarskih in statističnih podatkov, uporablja kot odločilni faktor pri oceni tveganja. Zadevne države članice o tem obvestijo Komisijo in zagotovijo redno zbiranje, objavljanje in posodabljanje točnih podatkov, pomembnih za uporabo spola kot odločilnega aktuarskega faktorja. Države članice svojo odločitev pregledajo pet let po 21. decembru 2007, upoštevajoč poročilo Komisije iz člena 16 in posredujejo Komisiji izid pregleda.
3. Stroški, povezani z nosečnostjo in materinstvom, v nobenem primeru ne smejo imeti za posledico razlik v premijah in dajatvah med osebami.
Države članice lahko izvajanje ukrepov, potrebnih za uskladitev s tem odstavkom, odložijo za največ dve leti po 21. decembru 2007. V tem primeru zadevne države članice nemudoma obvestijo Komisijo.
Člen 6
Pozitivni ukrepi
Da bi zagotovili popolno enakost moških in žensk v praksi, načelo enakega obravnavanja nobeni državi članici ne preprečuje ohraniti ali sprejeti posebnih ukrepov za preprečevanje ali nadomestila zaradi manj ugodnega položaja, povezanega s spolom.
Člen 7
Minimalne zahteve
1. Države članice lahko uvedejo ali ohranijo določbe, ki so za varstvo načela enakega obravnavanja moških in žensk ugodnejše od določb te direktive.
2. Izvajanje te direktive pod nobenim pogojem ne postane podlaga za zmanjševanje ravni zaščite pred diskriminacijo, ki jo države članice že zagotavljajo na področjih, ki jih ureja ta direktiva.
POGLAVJE II
PRAVNA SREDSTVA IN IZVRŠEVANJE
Člen 8
Pravno varstvo
1. Države članice zagotovijo, da so vsem osebam, ki se čutijo prizadete zaradi kršitve načela enakega obravnavanja, tudi po prenehanju razmerja, v katerem bi naj bilo prišlo do diskriminacije, dostopni sodni in/ali upravni postopki in kadar jih štejejo za primerne, tudi postopki poravnave, potrebni za izvrševanje obveznosti po tej direktivi.
2. Države članice v nacionalnih pravnih sistemih uvedejo potrebne ukrepe za zagotovitev dejanske in učinkovite odškodnine ali povračila, kakor to določijo države članice, za izgubo in škodo, ki jo je oškodovana oseba utrpela zaradi diskriminacije v smislu te direktive, na način, ki je odvračilen in v sorazmerju z utrpljeno škodo. Vnaprejšnja določitev zgornje meje ne omejuje te odškodnine ali povračila.
3. Države članice zagotovijo, da lahko združenja, organizacije ali drugi pravni subjekti, ki imajo v skladu z merili iz njihovega nacionalnega prava za zagotavljanje spoštovanja določb te direktive zakonit interes, bodisi v imenu tožnika ali v podporo tožniku in z njegovim soglasjem, sodelujejo v vsakem sodnem in/ali upravnem postopku, ki je predviden v zvezi z izvrševanjem obveznosti iz te direktive.
4. Odstavka 1 in 3 ne posegata v nacionalna pravila glede rokov za vlaganje tožb v zvezi z načelom enakega obravnavanja.
Člen 9
Dokazno breme
1. Države članice v skladu z nacionalnimi pravosodnimi sistemi sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se dokazovanje o tem, da kršitve načela enakega obravnavanja ni bilo, naloži toženi stranki, kadar osebe, ki se čutijo prizadete zaradi kršitve načela enakega obravnavanja, pred sodiščem ali drugim pristojnim organom izkažejo dejstva, na podlagi katerih se lahko domneva, da je prišlo do neposredne ali posredne diskriminacije.
2. Države članice lahko ne glede na odstavek 1 sprejmejo pravila o dokazovanju, ki so ugodnejša za tožnika.
3. V kazenskih postopkih se odstavek 1 ne uporablja.
4. Za vse postopke v skladu s členom 8(3) se uporabljajo odstavki 1, 2 in 3.
5. V postopkih, kjer je preiskava dejstev v zvezi s primerom naloga sodišč ali drugih pristojnih organov, državam članicam ni treba uporabljati odstavka 1.
Člen 10
Povračilni ukrepi
Države članice v nacionalnih pravnih sistemih uvedejo potrebne ukrepe za zaščito oseb pred vsakim negativnim obravnavanjem ali negativnimi posledicami, ki bi bile odziv na tožbo ali sodne postopke zaradi izvrševanja načela enakega obravnavanja.
Člen 11
Dialog z zadevnimi interesnimi skupinami
Države članice si za spodbujanje načela enakega obravnavanja prizadevajo za dialog z zadevnimi interesnimi skupinami, ki jim je v skladu z nacionalnim pravom in prakso v zakonitem interesu prispevati k boju proti diskriminaciji zaradi spola na področju dostopa do blaga in storitev ter oskrbe z njimi.
POGLAVJE III
ORGANI ZA SPODBUJANJE ENAKEGA OBRAVNAVANJA
Člen 12
1. Države članice določijo in uredijo vse potrebno za delovanje enega ali več organov za spodbujanje, analizo, spremljanje in podporo enakemu obravnavanju vseh oseb brez diskriminacije zaradi spola. Ti organi so lahko v sestavi agencij, ki so na nacionalni ravni pristojne za varovanje človekovih pravic ali zaščito pravic oseb ali za izvajanje načela enakega obravnavanja.
2. Države članice poskrbijo, da je med pristojnosti organov iz odstavka 1 vključeno:
(a) |
zagotavljanje neodvisne pomoči žrtvam diskriminacije pri tožbah zaradi diskriminacije, ne glede na pravice žrtev in združenj, organizacij ali drugih pravnih subjektov iz člena 8(3), |
(b) |
izvajanje neodvisnih študij o diskriminaciji, |
(c) |
objavljanje neodvisnih poročil in sestavljanje priporočil o vseh zadevah v zvezi s takšno diskriminacijo. |
POGLAVJE IV
KONČNE DOLOČBE
Člen 13
Skladnost
Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev spoštovanja načela enakega obravnavanja pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbe z njimi na področju uporabe te direktive, ter zlasti da:
(a) |
se razveljavijo vsi zakoni in drugi predpisi, ki so v nasprotju z načelom enakega obravnavanja; |
(b) |
se ali se lahko razveljavijo ali spremenijo vse pogodbene določbe, interni akti podjetij in predpisi, ki urejajo pridobitna in nepridobitna združenja, ki so v nasprotju z načelom enakega obravnavanja. |
Člen 14
Kazni
Države članice določijo pravila o kaznih za kršitev nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihove uporabe. Kazni, ki lahko vključujejo plačilo odškodnine žrtvi, so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo uradno obvestijo o teh določbah najkasneje do 21. decembra 2007, prav tako jo takoj uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah, ki imajo vpliv na te določbe.
Člen 15
Razširjanje informacij
Države članice poskrbijo, da se s primernimi sredstvi na njihovem celotnem ozemlju, prizadete osebe seznanijo z določbami, sprejetimi na podlagi te direktive, skupaj z že veljavnimi zadevnimi določbami.
Člen 16
Poročila
1. Države članice posredujejo vse informacije o uporabi te direktive Komisiji najkasneje do 21. decembra 2009 in nato vsakih pet let.
Komisija sestavi skupno poročilo, ki zajema pregled tekočih praks držav članic v zvezi s členom 5 glede uporabe spola kot faktorja pri izračunavanju premij in dajatev. To poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu najkasneje do 21. decembra 2010. Po potrebi Komisija poročilu priloži predloge za spremembo te direktive.
2. V poročilu Komisije se upoštevajo stališča zadevnih interesnih skupin.
Člen 17
Prenos
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise za uskladitev s to direktivo najkasneje do 21. decembra 2007. Besedila teh predpisov nemudoma posredujejo Komisiji.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice posredujejo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področjih, ki jih ureja ta direktiva.
Člen 18
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 19
Naslovljenci
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 13. decembra 2004
Za Svet
Predsednik
B. R. BOT
(1) Mnenje z dne 30. marca 2004 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu).
(2) UL C 241, 28.9.2004, str. 44.
(3) UL C 121, 30.4.2004, str. 27.
(4) UL L 17, 19.1.2001, str. 22.
(5) UL L 180, 19.7.2000, str. 22.
(6) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.
II Akti, katerih objava ni obvezna
Komisija
21.12.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 373/44 |
SKLEP KOMISIJE
z dne 29. novembra 2004
o sklenitvi sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Republiko Čile glede dopolnitev k Dodatku I k Sporazumu o trgovanju z žganimi pijačami in aromatiziranimi pijačami Pridružitvenega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Čile na drugi strani, ob upoštevanju širitve
(2004/881/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Odločbe Sveta 2002/979/ES z dne 18. novembra 2002 o podpisu in začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma o pridružitvenem članstvu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani (1) in zlasti člena 5(2) Odločbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Ob upoštevanju širitve je potrebno dopolniti Dodatek 1, oddelek A Sporazuma o trgovanju z žganimi pijačami in aromatiziranimi pijačami Pridružitvenega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani z namenom zaščititi nove izraze za žgane pijače novih držav članic z začetkom veljavnosti od 1. maja 2004. |
(2) |
Zato sta Skupnost in Republika Čile v skladu s členom 16(2) zgoraj navedenega sporazuma sklenila sporazum v obliki izmenjave pisem, ki dopolnjuje Dodatek I, oddelek A Sporazuma. To izmenjavo pisem je zato treba odobriti. |
(3) |
Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Odbora za izvajanje določb o žganih pijačah – |
SKLENILA:
Člen 1
Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Republiko Čile glede dopolnitev k Dodatku I, oddelku A k Sporazumu o trgovanju z žganimi pijačami in aromatiziranimi pijačami Pridružitvenega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Čile na drugi strani se v imenu Skupnosti odobri s tem sklepom.
Besedilo sporazuma se priloži k temu sklepu.
Člen 2
Komisar za kmetijstvo je s Sklepom pooblaščen, da podpiše izmenjavo pisem, ki zavezuje Skupnost.
V Bruslju, 29. novembra 2004
Za Komisijo
Mariann FISCHER BOEL
Članica Komisije
(1) UL L 352, 30.12.2002, str. 1.
SPORAZUM V OBLIKI IZMENJAVE PISEM
med Evropsko skupnostjo in Republiko Čile glede spremembe Dodatka I k Sporazumu o trgovanju z žganimi pijačami in aromatiziranimi pijačami Pridružitvenega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Čile na drugi strani
Bruselj, 30. november 2004
Spoštovani,
čast imam sklicevati se na sestanke glede tehničnih prilagoditev, ki so potekali v skladu s členom 16(2) Sporazuma o trgovanju z žganimi pijačami in aromatiziranimi pijačami Pridružitvenega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani z dne 18. novembra 2002, ki omogoča, da države pogodbenice soglasno spremenijo ta sporazum.
Kot veste, je širitev Evropske unije nastopila 1. maja 2004. Zato je treba narediti tehnične prilagoditve Dodatka I, oddelka A (Seznam zaščitenih označb za žgane pijače s poreklom iz Skupnosti) zgoraj navedenega sporazuma, da bi vključili prepoznavanje in zaščito označb žganih pijač novih držav članic z namenom, da bi veljale za pogodbenice s 1. majem 2004.
Čast imam predlagati, da Dodatek I, oddelek A k Sporazumu o trgovanju z žganimi pijačami in aromatiziranimi pijačami Pridružitvenega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Čile na drugi strani zamenja tukaj priloženi Dodatek, ki začne veljati 1. maja 2004 in je predmet začetka veljavnosti na isti dan Pristopne pogodbe k Evropski uniji za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško.
Hvaležna bi Vam bila, če bi potrdili, da se Vaša vlada strinja z vsebino tega pisma.
Sprejmite, prosim, zagotovilo mojega najglobljega spoštovanja.
V imenu Evropske skupnosti
Mariann FISCHER BOEL
Bruselj, 30. november 2004
Spoštovani,
v čast mi je potrditi prejem Vašega današnjega pisma, ki se glasi:
„Čast imam sklicevati se na sestanke glede tehničnih prilagoditev, ki so potekali v skladu s členom 16(2) Sporazuma o trgovanju z žganimi pijačami in aromatiziranimi pijačami Pridružitvenega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani z dne 18. novembra 2002, ki omogoča, da države pogodbenice soglasno spremenijo ta sporazum.
Kot veste, je širitev Evropske unije nastopila 1. maja 2004. Zato je treba narediti tehnične prilagoditve Dodatka I, oddelka A (Seznam zaščitenih označb za žgane pijače s poreklom iz Skupnosti) zgoraj navedenega sporazuma, da bi vključili prepoznavanje in zaščito označb žganih pijač novih držav članic z namenom, da bi veljale za pogodbenice s 1. majem 2004.
Čast imam predlagati, da Dodatek I, oddelek A k Sporazumu o trgovanju z žganimi pijačami in aromatiziranimi pijačami Pridružitvenega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Čile na drugi strani zamenja tukaj priloženi Dodatek, ki začne veljati 1. maja 2004 in je predmet začetka veljavnosti na isti dan Pristopne pogodbe k Evropski uniji za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško.
Hvaležna bi Vam bila, če bi potrdili, da se Vaša vlada strinja z vsebino tega pisma.“
V čast mi je potrditi, da se Republika Čile strinja z vsebino tega pisma.
Sprejmite, prosim, zagotovilo mojega najglobljega spoštovanja.
V imenu Republike Čile
Alberto VAN KLAVEREN
„DODATEK 1
(omenjen v členu 6)
ZAŠČITENE OZNAČBE ŽGANIH IN AROMATIZIRANIH PIJAČ
A. Seznam zaščitenih označb žganih pijač s poreklom iz Skupnosti
1. Rum
|
Rhum de la Martinique/Rhum de la Martinique traditionnel |
|
Rhum de la Guadeloupe/Rhum de la Guadeloupe traditionnel |
|
Rhum de la Réunion/Rhum de la Réunion traditionnel |
|
Rhum de la Guyane/Rhum de la Guyane traditionnel |
|
Ron de Málaga |
|
Ron de Granada |
|
Rum da Madeira |
2. a) Viski
|
Scotch Whisky |
|
Irish Whisky |
|
Whisky español |
(Te označbe se lahko dopolnijo z izrazi ‚malt‘ ali ‚grain‘)
2. b) Viski
|
Irish Whiskey |
|
Uisce Beatha Eireannach/Irish Whiskey |
(Te označbe se lahko dopolnijo z izrazi ‚Pot Still‘)
3. Žitno žganje
|
Eau-de-vie de seigle de marque nationale luxembourgeoise |
|
Korn |
|
Kornbrand |
4. Vinsko žganje
|
Eau-de-vie de Cognac |
|
Eau-de-vie des Charentes |
|
Cognac (Označba ‚Cognac‘ se lahko dopolni z naslednjimi izrazi:
|
|
Fine Bordeaux |
|
Armagnac |
|
Bas Armagnac |
|
Haut Armagnac |
|
Ténarèse |
|
Eau-de-vie de vin de la Marne |
|
Eau-de-vie de vin originaire d'Aquitaine |
|
Eau-de-vie de vin de Bourgogne |
|
Eau-de-vie de vin originaire du Centre-Est |
|
Eau-de-vie de vin originaire de Franche-Comté |
|
Eau-de-vie de vin originaire du Bugey |
|
Eau-de-vie de vin de Savoie |
|
Eau-de-vie de vin originaire des Coteaux de la Loire |
|
Eau-de-vie de vin des Côtes-du-Rhône |
|
Eau-de-vie de vin originaire de Provence |
|
Eau-de-vie de Faugères/Faugères |
|
Eau-de-vie de vin originaire du Languedoc |
|
Aguardente do Minho |
|
Aguardente do Douro |
|
Aguardente da Beira Interior |
|
Aguardente da Bairrada |
|
Aguardente do Oeste |
|
Aguardente do Ribatejo |
|
Aguardente do Alentejo |
|
Aguardente do Algarve |
|
Aguardente de Vinho da Região dos Vinhos Verdes |
|
Aguardente da Região dos Vinhos Verdes Alvarinho |
|
Lourinhã |
5. Brandy
|
Brandy de Jerez |
|
Brandy del Penedés |
|
Brandy italiano |
|
Brandy Αττικής/Brandy of Attica |
|
Brandy Πελλοπονήσου/Brandy of the Peloponnese |
|
Brandy Κεντρικής Ελλάδας/Brandy of Central Greece |
|
Deutscher Weinbrand |
|
Wachauer Weinbrand |
|
Weinbrand Dürnstein |
|
Karpatské brandy špeciál |
6. Destilat grozdnih tropin
|
Eau-de-vie de marc de Champagne ou Marc de Champagne |
|
Eau-de-vie de marc originaire d'Aquitaine |
|
Eau-de-vie de marc de Bourgogne |
|
Eau-de-vie de marc originaire du Centre-Est |
|
Eau-de-vie de marc originaire de Franche-Comté |
|
Eau-de-vie de marc originaire de Bugey |
|
Eau-de-vie de marc originaire de Savoie |
|
Marc de Bourgogne |
|
Marc de Savoie |
|
Marc d'Auvergne |
|
Eau-de-vie de marc originaire des Coteaux de la Loire |
|
Eau-de-vie de marc des Côtes-du-Rhône |
|
Eau-de-vie de marc originaire de Provence |
|
Eau-de-vie de marc originaire du Languedoc |
|
Marc d'Alsace Gewürztraminer |
|
Marc de Lorraine |
|
Bagaceira do Minho |
|
Bagaceira do Douro |
|
Bagaceira da Beira Interior |
|
Bagaceira da Bairrada |
|
Bagaceira do Oeste |
|
Bagaceira do Ribatejo |
|
Bagaceira do Alentejo |
|
Bagaceira do Algarve |
|
Aguardente Bagaceira da Região dos Vinhos Verdes |
|
Bagaceira da Região dos Vinhos Verdes Alvarinho |
|
Orujo gallego |
|
Grappa |
|
Grappa di Barolo |
|
Grappa piemontese/Grappa del Piemonte |
|
Grappa lombarda/Grappa di Lombardia |
|
Grappa trentina/Grappa del Trentino |
|
Grappa friulana/Grappa del Friuli |
|
Grappa veneta/Grappa del Veneto |
|
Südtiroler Grappa/Grappa dell'Alto Adige |
|
Τσικουδιά Κρήτης/Tsikoudia of Crete |
|
Τσίπουρο Μακεδονίας/Tsipouro of Macedonia |
|
Τσίπουρο Θεσσαλίας/Tsipouro of Thessaly |
|
Τσίπουρο Τυρνάβου/Tsipouro of Tyrnavos |
|
Eau-de-vie de marc de marque nationale luxembourgeoise |
|
Ζιβανία/Zivania |
|
Pálinka |
7. Žganje iz sadja
|
Schwarzwälder Kirschwasser |
|
Schwarzwälder Himbeergeist |
|
Schwarzwälder Mirabellenwasser |
|
Schwarzwälder Williamsbirne |
|
Schwarzwälder Zwetschgenwasser |
|
Fränkisches Zwetschgenwasser |
|
Fränkisches Kirschwasser |
|
Fränkischer Obstler |
|
Mirabelle de Lorraine |
|
Kirsch d'Alsace |
|
Quetsch d'Alsace |
|
Framboise d'Alsace |
|
Mirabelle d'Alsace |
|
Kirsch de Fougerolles |
|
Südtiroler Williams/Williams dell'Alto Adige |
|
Südtiroler Aprikot/Südtiroler |
|
Marille/Aprikot dell'Alto Adige/Marille dell'Alto Adige |
|
Südtiroler Kirsch/Kirsch dell'Alto Adige |
|
Südtiroler Zwetschgeler/Zwetschgeler dell'Alto Adige |
|
Südtiroler Obstler/Obstler dell'Alto Adige |
|
Südtiroler Gravensteiner/Gravensteiner dell'Alto Adige |
|
Südtiroler Golden Delicious/Golden Delicious dell'Alto Adige |
|
Williams friulano o del Friuli |
|
Sliwovitz del Veneto |
|
Sliwovitz del Friuli-Venezia Giulia |
|
Sliwovitz del Trentino-Alto Adige |
|
Distillato di mele trentino/Distillato di mele del Trentino |
|
Williams trentino/Williams del Trentino |
|
Sliwovitz trentino/Sliwovitz del Trentino |
|
Aprikot trentino/Aprikot del Trentino |
|
Medronheira do Algarve |
|
Medronheira do Buçaco |
|
Kirsch Friulano/Kirschwasser Friulano |
|
Kirsch Trentino/Kirschwasser Trentino |
|
Kirsch Veneto/Kirschwasser Veneto |
|
Aguardente de pêra da Lousã |
|
Eau-de-vie de pommes de marque nationale luxembourgeoise |
|
Eau-de-vie de poires de marque nationale luxembourgeoise |
|
Eau-de-vie de kirsch de marque nationale luxembourgeoise |
|
Eau-de-vie de quetsch de marque nationale luxembourgeoise |
|
Eau-de-vie de mirabelle de marque nationale luxembourgeoise |
|
Eau-de-vie de prunelles de marque nationale luxembourgeoise |
|
Wachauer Marillenbrand |
|
Bošácka Slivovica |
|
Szatmári Szilvapálinka |
|
Kecskeméti Barackpálinka |
|
Békési Szilvapálinka |
|
Szabolcsi Almapálinka |
|
Slivovice |
|
Pálinka |
8. Žganje iz jabolčnika in hruškovca
|
Calvados |
|
Calvados du Pays d'Auge |
|
Eau-de-vie de cidre de Bretagne |
|
Eau-de-vie de poiré de Bretagne |
|
Eau-de-vie de cidre de Normandie |
|
Eau-de-vie de poiré de Normandie |
|
Eau-de-vie de cidre du Maine |
|
Aguardiente de sidra de Asturias |
|
Eau-de-vie de poiré du Maine |
9. Encijan
|
Bayerischer Gebirgsenzian |
|
Südtiroler Enzian/Genzians dell'Alto Adige |
|
Genziana trentina o del Trentino |
10. Sadne žgane pijače
|
Pacharán |
|
Pacharán navarro |
11. Brinovec
|
Ostfriesischer Korngenever |
|
Genièvre Flandres Artois |
|
Hasseltse jenever |
|
Balegemse jenever |
|
Péket de Wallonie |
|
Steinhäger |
|
Plymouth Gin |
|
Gin de Mahón |
|
Vilniaus Džinas |
|
Spišská Borovička |
|
Slovenská Borovička Juniperus |
|
Slovenská Borovička |
|
Inovecká Borovička |
|
Liptovská Borovička |
12. Kuminovec
|
Dansk Akvavit/Dansk Aquavit |
|
Svensk Aquavit/Svensk Akvavit/Swedish Aquavit |
13. Janeževec
|
Anís español |
|
Évora anisada |
|
Cazalla |
|
Chinchón |
|
Ojén |
|
Rute |
|
Oύζο/Ouzo |
14. Liker
|
Berliner Kümmel |
|
Hamburger Kümmel |
|
Münchener Kümmel |
|
Chiemseer Klosterlikör |
|
Bayerischer Kräuterlikör |
|
Cassis de Dijon |
|
Cassis de Beaufort |
|
Irish Cream |
|
Palo de Mallorca |
|
Ginjinha portuguesa |
|
Licor de Singeverga |
|
Benediktbeurer Klosterlikör |
|
Ettaler Klosterlikör |
|
Ratafia de Champagne |
|
Ratafia catalana |
|
Anis português |
|
Finnish berry/Finnish fruit liqueur |
|
Grossglockner Alpenbitter |
|
Mariazeller Magenlikör |
|
Mariazeller Jagasaftl |
|
Puchheimer Bitter |
|
Puchheimer Schlossgeist |
|
Steinfelder Magenbitter |
|
Wachauer Marillenlikör |
|
Jägertee/Jagertee/Jagatee |
|
Allažu Kimelis |
|
Čepkelių |
|
Demänovka Bylinný Likér |
|
Polish Cherry |
|
Karlovarská Hořká |
15. Žgane pijače
|
Pommeau de Bretagne |
|
Pommeau du Maine |
|
Pommeau de Normandie |
|
Svensk Punsch/Swedish Punch |
|
Slivovice |
16. Vodka
|
Svensk Vodka/Swedish Vodka |
|
Suomalainen Vodka/Finsk Vodka/Vodka of Finland |
|
Polska Wódka/Polish Vodka |
|
Laugarício Vodka |
|
Originali Lietuviška degtiné |
|
Wódka ziołowa z Niziny Północnopodlaskiej aromatyzowana ekstraktem z trawy żubrowej/Herbal Vodka from the North Podlasie Lowland aromatised with an extract of bison grass |
|
Latvijas Dzidrais |
|
Rīgas Degvīns |
|
LB Degvīns |
|
LB Vodka |
17. Žgane pijače grenkega okusa
|
Rīgas melnais Balzāms/Riga Black Balsam |
|
Demänovka bylinná horká“. |
21.12.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 373/52 |
ODLOČBA KOMISIJE
z dne 3. decembra 2004
o spremembi prilog I in II k Odločbi Sveta 79/542/EGS v zvezi s posodobitvijo uvoznih pogojev in vzorcev zdravstvenih spričeval za meso prosto živeče in gojene divjadi
(notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 4554)
(Besedilo velja za EGP)
(2004/882/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Direktive Sveta 72/462/EGS (1) z dne 12. decembra 1972 o težavah v zvezi z zdravstvenimi in veterinarskimi pregledi ob uvozu goveda, ovac in koz ter prašičev, svežega mesa ali mesnih izdelkov iz tretjih držav in zlasti zadnjega stavka člena 3(1) in členov 11(2) in 16(1) Direktive,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (2), in zlasti člena 8(1) in (4) in člena 9(4)(b) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Odločba Sveta 79/542/EGS (3) je oblikovala seznam tretjih držav ali delov tretjih držav ter določila pogoje za zdravstveno varstvo živali in javnozdravstveno varstvo ter izdajanje veterinarskih spričeval za uvoz nekaterih vrst živih živali in njihovega svežega mesa v Skupnost. |
(2) |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (4) je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1471/2004 (5), da bi se upoštevalo tveganje, povezano z boleznijo kroničnega hiranja pri prosto živeči in gojeni jelenjadi. V Uredbo so bile dodane zahteve v zvezi z uvozom svežega jelenjega mesa s poreklom iz Združenih držav Amerike in Kanade, ki bodo začeli veljati s 1. januarjem 2005. |
(3) |
Treba je uskladiti obrazca veterinarskih spričeval „RUW“ in „RUF“ v Prilogi II k Odločbi 79/542/EGS s posodobljenimi pravili v zvezi s TSE. |
(4) |
Bolezen kroničnega hiranja je pomembna samo pri nekaterih vrstah živali. Zato je primerno pregledati sedanje omejitve pri uvozih „drugih prežvekovalcev“ iz Kanade, da bi lahko dovolili uvoz živih prežvekovalcev z izjemo jelenov (cervidae). |
(5) |
Čilske oblasti so uradno zaprosile Komisijo, da uvrsti Čile na seznam za izvoz svežega mesa gojenega „divjega merjasca“. Čile ima dovoljenje za izvoz divjih živali iz družine Suidae in mesa domačih prašičev zaradi zadovoljivega zdravstvenega stanja živali, ki ga je večkrat ugotovil Urad za prehrano in veterino, zato je primerno uvrstiti Čile na seznam za izvoz mesa gojenih divjih živali iz družine Suidae. |
(6) |
Da bi se lahko Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999 popolnoma upoštevala, je treba pregledati opredelitev ozemlja Srbije in Črne gore. |
(7) |
Del 1 Priloge I ter del 1 in del 2 Priloge II k Odločbi 79/542/EGS je treba ustrezno spremeniti. |
(8) |
Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravstveno varstvo živali – |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
Člen 1
Del 1 Priloge I k Odločbi 79/542/EGS se nadomesti z besedilom v Prilogi I k tej odločbi.
Člen 2
Del 1 Priloge II k Odločbi 79/542/EGS se nadomesti z besedilom v Prilogi II k tej odločbi.
Člen 3
Del 2 Priloge II k Odločbi 79/542/EGS se spremeni:
1. |
„SG (dodatna jamstva)“ se nadomesti z besedilom v Prilogi III k tej odločbi |
2. |
Obrazca zdravstvenih spričeval RUF in RUW se nadomestita z obrazcema v Prilogi IV k tej odločbi |
Člen 4
Člena 1 in 2 te odločbe se uporabljata od 24. decembra 2004.
Člen 3 se uporablja od 1. januarja 2005.
Člen 5
Ta odločba je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 3. decembra 2004
Za Komisijo
Markos KYPRIANOU
Član Komisije
(1) UL L 302, 31.12.1972, str. 28. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).
(2) UL L 18, 23.1.2002, str. 11.
(3) UL L 146, 14.6.1979, str. 15. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2004/620/ES (UL L 279, 28.8.2004, str. 30).
(4) UL L 147, 31.5.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1993/2004 (UL L 344, 20.11.2004, str. 12).
(5) UL L 271, 18.8.2004, str. 24.
PRILOGA I
„PRILOGA I
(ŽIVE ŽIVALI)
DEL 1
Seznam tretjih držav ali delov le-teh (1)
Država |
Oznaka ozemlja |
Opis ozemlja |
Veterinarsko spričevalo |
Posebni pogoji |
|||||||
Obrazec(-ci) |
SG |
||||||||||
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
||||||
BG – Bolgarija |
BG-0 |
Celotno ozemlje države |
— |
|
|
||||||
BG-1 |
Province Varna, Dobrič, Silistra, Šumen, Targovište, Razgrad, Ruse, Veliko Tarnovo, Gabrovo, Pleven, Loveč, Plovdic, Smoljan, Pazardžik, okraj mesta Sofija, mesto Sofija, Pernik, Kjustendil, Blagoevgrad, Vraca, Montana in Vidin |
BOV-X, BOV-Y, RUM, OVI-X, OVI-Y |
A |
||||||||
CA – Kanada |
CA-0 |
Celotno ozemlje države |
POR-X |
|
IVb IX |
||||||
CA-1 |
Celotno ozemlje države razen regije Okanagan Valley v Britanski Kolumbiji, ki je opredeljena na naslednji način:
|
BOV-X, OVI-X, OVI-Y, RUM (2) |
A |
||||||||
CH – Švica |
CH-0 |
Celotno ozemlje države |
BOV-X, BOV-Y, OVI-X, OVI-Y, RUM |
|
|
||||||
POR-X, POR-Y, SUI |
B |
||||||||||
CL – Čile |
CL-0 |
Celotno ozemlje države |
OVI-X, RUM |
|
|
||||||
POR-X, SUI |
B |
|
|||||||||
GL – Grenlandija |
GL-0 |
Celotno ozemlje države |
OVI-X, RUM |
|
V |
||||||
HR – Hrvaška |
HR-0 |
Celotno ozemlje države |
BOV-X, BOV-Y, RUM, OVI-X, OVI-Y |
|
|
||||||
IS – Islandija |
IS-0 |
Celotno ozemlje države |
BOV-X, BOV-Y, RUM, OVI-X, OVI-Y |
|
I |
||||||
POR-X, POR-Y |
B |
||||||||||
NZ – Nova Zelandija |
NZ-0 |
Celotno ozemlje države |
BOV-X, BOV-Y, RUM, POR-X, POR-Y, OVI-X, OVI-Y |
|
I |
||||||
PM – St. Pierre Miquelon |
PM-0 |
Celotno ozemlje države |
BOV-X, BOV-Y, RUM, OVI-X, OVI-Y, CAM |
|
|
||||||
RO – Romunija |
RO-0 |
Celotno ozemlje države |
BOV-X, BOV-Y, RUM, OVI-X, OVI-Y |
|
V |
Posebni pogoji
(glej opombe v vsakem spričevalu):
‚I‘ |
: |
Ozemlje, kjer je bilo ugotovljeno, da je prisotnost BSE pri domorodnem govedu malo verjetna, v namen izvažanja živali potrjenih v skladu z obrazcema spričeval BOV-X in BOV-Y, v Evropsko skupnost. |
‚II‘ |
: |
Ozemlje, opredeljeno kot uradno prosto tuberkuloze, v namene izvozov živali, potrjenih v skladu z obrazcem spričevala BOV-X, v Evropsko skupnost. |
‚III‘ |
: |
Ozemlje, opredeljeno kot uradno prosto bruceloze, v namene izvozov živali, potrjenih v skladu z obrazcem spričevala BOV-X, v Evropsko skupnost. |
‚IVa‘ |
: |
Ozemlje, opredeljeno kot uradno prosto enzootske goveje levkoze (EBL), v namene izvozov živali, potrjenih v skladu z obrazcem spričevala BOV-X, v Evropsko skupnost. |
‚IVb‘ |
: |
Ozemlje, opredeljeno kot uradno prosto enzootske goveje levkoze, v namene izvozov živali, potrjenih v skladu z obrazcem spričevala BOV-X, v Evropsko skupnost. |
‚V‘ |
: |
Ozemlje, opredeljeno kot uradno prosto bruceloze, v namene izvozov živali, potrjenih v skladu z obrazcem spričevala BOV-X, v Evropsko skupnost. |
‚VI‘ |
: |
Geografske omejitve: |
‚VII‘ |
: |
Ozemlje, opredeljeno kot uradno prosto tuberkuloze, v namene izvozov živali, potrjenih v skladu z obrazcem spričevala RUM, v Evropsko skupnost. |
‚VIII‘ |
: |
Ozemlje, opredeljeno kot uradno prosto bruceloze, v namene izvozov živali, potrjenih v skladu z obrazcem spričevala RUM, v Evropsko skupnost. |
‚IX‘ |
: |
Ozemlje, opredeljeno kot uradno prosto bolezni Aujezskega, v namene izvozov živali, potrjenih v skladu z obrazcem spričevala POR-X, v Evropsko skupnost.“ |
(1) Brez poseganja v posebne certifikacijske zahteve, ki so določene v sporazumih Skupnosti s tretjimi državami.
(2) Izključno za žive živali, z izjemo tistih, ki sodijo v družino Cervidae.
PRILOGA II
„PRILOGA II
(SVEŽE MESO)
DEL 1
Seznam tretjih držav ali delov le-teh (1)
Država |
Oznaka ozemlja |
Opis ozemlja |
Veterinarsko spričevalo |
Posebni pogoji |
||||
Obrazec(-ci) |
SG |
|||||||
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
|||
AL – Albanija |
AL-0 |
Celotno ozemlje države |
— |
|
|
|||
AR – Argentina |
AR-0 |
Celotno ozemlje države |
EQU |
|
|
|||
AR-1 |
Province Buenos Aires, Catamarca, Corrientes, Entre Ríos, La Rioja, Mendoza, Misiones, Neuquen, Rio Negro, San Juan, San Luis, Santa Fe in Tucuman. |
BOV |
A |
1 in 2 |
||||
AR-2 |
La Pampa in Santiago del Estero |
BOV |
A |
1 in 2 |
||||
AR-3 |
Cordoba |
BOV |
A |
1 in 2 |
||||
AR-4 |
Chubut, Santa Cruz in Tierra del Fuego |
BOV, OVI |
|
|
||||
AR-5 |
Formosa (samo ozemlje Ramon Lista) in Salta (samo departma Rivadavia) |
BOV |
A |
1 in 2 |
||||
AR-6 |
Salta (samo departmaji General Jose de San Martin, Oran, Iruya in Santa Victoria) |
BOV |
A |
1 in 2 |
||||
AR-7 |
Chaco, Formosa (razen ozemlja Ramon Lista), Salta (razen departmajev General Jose de San Martin, Rivadavia, Oran, Iruya, in Santa Victoria), Jujuy |
BOV |
A |
1 in 2 |
||||
AU – Avstralija |
AU-0 |
Celotno ozemlje države |
BOV, OVI, POR, EQU, RUF, RUW, SUF, SUW |
|
|
|||
BA – Bosna in Hercegovina |
BA-0 |
Celotno ozemlje države |
— |
|
|
|||
BG – Bolgarija |
BG-0 |
Celotno ozemlje države |
EQU |
|
|
|||
BG-1 |
Province Varna, Dobrič, Silistra, Šumen, Targovište, Razgrad, Ruse, Veliko Tarnovo, Gabrovo, Pleven, Loveč, Plovdic, Smoljan, Pasardžik, okraj mesta Sofije, mesto Sofija, Pernik, Kjustendil, Blagoevgrad, Vraca, Montana in Vidin |
BOV, OVI, RUW, RUF |
||||||
BG-2 |
Province Burgas, Jambol, Sliven, Stara Zagora, Haskovo Kardžali in 20 km širok pas na meji s Turčijo |
— |
||||||
BH – Bahrain |
BH-0 |
Celotno ozemlje države |
— |
|
|
|||
BR – Brazilija |
BR-0 |
Celotno ozemlje države |
EQU |
|
|
|||
BR-1 |
Zvezne države Paraná, Minas Gerais (razen regijskih delegacij Oliveira, Passos, São Gonçalo de Sapucai, Setelagoas in Bambuí), São Paulo, Espíritu Santo, Mato Grosso do Sul (razen občin Sete Quedas, Sonora, Aquidauana, Bodoqueno, Bonito, Caracol, Coxim, Jardim, Ladario, Miranda, Pedro Gomes, Porto Murtinho, Rio Negro, Rio Verde de Mato Grosso in Corumbá), Santa Catarina, Goias in regionalne enote Cuiabe (razen občin San Antonio de Leverger, Nossa Senhora do Livramento, Pocone in Barão de Melgaço), Caceres (razen občine Caceres), Lucas do Rio Verde, Rondonopolis (razen občine Itiquiora), Barra do Garça in Barra do Burges v kraju Mato Grosso |
BOV |
A |
1 in 2 |
||||
BR-2 |
Zvezna država Rio Grande do Sul |
BOV |
A |
1 in 2 |
||||
BR-3 |
Zvezna država Mato Grosso do Sul, občina Sete Quedas |
BOV |
A |
1 in 2 |
||||
BW – Bocvana |
BW-0 |
Celotno ozemlje države |
EQU, EQW |
|
|
|||
BW-1 |
Območja pod veterinarskim nadzorom št. 5, 6, 7, 8, 9 in 18 |
BOV, OVI, RUF, RUW |
F |
1 in 2 |
||||
BW-2 |
Območja pod veterinarskim nadzorom št. 10, 11, 12, 13, 9 in 14 |
BOV, OVI, RUF, RUW |
F |
1 in 2 |
||||
BY – Belorusija |
BY-0 |
Celotno ozemlje države |
— |
|
|
|||
BZ – Belize |
BZ-0 |
Celotno ozemlje države |
BOV, EQU |
|
|
|||
CA – Kanada |
CA-0 |
Celotno ozemlje države |
BOV, OVI, POR, EQU, SUF, SUW, RUF, RUW |
G |
|
|||
CH – Švica |
CH-0 |
Celotno ozemlje države |
BOV, OVI, POR, EQU, RUF, RUW, SUF, SUW |
|
|
|||
CL – Čile |
CL-0 |
Celotno ozemlje države |
BOV, OVI, POR, EQU, RUF, RUW, SUF |
|
|
|||
CN – Kitajska (Ljudska republika) |
CN-0 |
Celotno ozemlje države |
— |
|
|
|||
CO – Kolumbija |
CO-0 |
Celotno ozemlje države |
EQU |
|
|
|||
CO-1 |
Območje znotraj meja od točke, kjer se reka Murri izliva v reko Atrato, v smeri vzdolž reke Atrato do njenega izliva v Atlantski ocean, od te točke do panamske meje in ob atlantski obali do kraja Cabo Tiburón; od te točke do Tihega oceana ob kolumbijsko-panamski meji; od te točke do ustja reke Valle vzdolž Tihomorske obale in od te točke vzdolž ravne črte do točke, kjer se reka Murri izliva v reko Atrato |
BOV |
A |
2 |
||||
CO-3 |
Območje znotraj meja od ustja reke Sinu na obali Atlantskega oceana, gorvodno ob reki Sinu do gornjega toka Alto Paramillo, od te točke do Puerto Rey na obali Atlantskega oceana, ob meji med departmajem Antiquia in Kordobo in od te točke do ustja reke Sinu ob atlantski obali |
BOV |
A |
2 |
||||
CR – Kostarika |
CR-0 |
Celotno ozemlje države |
BOV, EQU |
|
|
|||
CS – Srbija in Črna gora (2) |
CS-0 |
Celotno ozemlje države |
BOV, OVI, EQU |
|
|
|||
CU – Kuba |
CU-0 |
Celotno ozemlje države |
BOV, EQU |
|
|
|||
DZ – Alžirija |
DZ-0 |
Celotno ozemlje države |
— |
|
|
|||
ET – Etiopija |
ET-0 |
Celotno ozemlje države |
— |
|
|
|||
FK – Falklandski otoki |
FK-0 |
Celotno ozemlje države |
BOV, OVI, EQU |
|
|
|||
GL – Grenlandija |
GL-0 |
Celotno ozemlje države |
BOV, OVI, EQU, RUF, RUW |
|
|
|||
GT – Gvatemala |
GT-0 |
Celotno ozemlje države |
BOV, EQU |
|
|
|||
HK – Hongkong |
HK-0 |
Celotno ozemlje države |
— |
|
|
|||
HN – Honduras |
HN-0 |
Celotno ozemlje države |
BOV, EQU |
|
|
|||
HR – Hrvaška |
HR-0 |
Celotno ozemlje države |
BOV, OVI, EQU, RUF, RUW |
|
|
|||
IL – Izrael |
IL-0 |
Celotno ozemlje države |
— |
|
|
|||
IN – Indija |
IN-0 |
Celotno ozemlje države |
— |
|
|
|||
IS – Islandija |
IS-0 |
Celotno ozemlje države |
BOV, OVI, EQU, RUF, RUW |
|
|
|||
KE – Kenija |
KE-0 |
Celotno ozemlje države |
— |
|
|
|||
MA – Maroko |
MA-0 |
Celotno ozemlje države |
EQU |
|
|
|||
MG – Madagaskar |
MG-0 |
Celotno ozemlje države |
— |
|
|
|||
MK – Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (3) |
MK-0 |
Celotno ozemlje države |
OVI, EQU |
|
|
|||
MU – Mauricius |
MU-0 |
Celotno ozemlje države |
— |
|
|
|||
MX – Mehika |
MX-0 |
Celotno ozemlje države |
BOV, EQU |
|
|
|||
NA – Namibija |
NA-0 |
Celotno ozemlje države |
EQU, EQW |
|
|
|||
NA-1 |
Južno od ograje, ki se razteza od Palgrave Pointa na zahodu do Gama na vzhodu |
BOV, OVI, RUF, RUW |
F |
2 |
||||
NC – Nova Kaledonija |
NC-0 |
Celotno ozemlje države |
BOV, RUF, RUW |
|
|
|||
NI – Nikaragva |
NI-0 |
Celotno ozemlje države |
— |
|
|
|||
NZ – Nova Zelandija |
NZ-0 |
Celotno ozemlje države |
BOV, OVI, POR, EQU, RUF, RUW, SUF, SUW |
|
|
|||
PA – Panama |
PA-0 |
Celotno ozemlje države |
BOV, EQU |
|
|
|||
PY – Paragvaj |
PY-0 |
Celotno ozemlje države |
EQU |
|
|
|||
PY-1 |
Osrednji Chaco in San Pedro |
BOV |
A |
1 in 2 |
||||
RO – Romunija |
RO-0 |
Celotno ozemlje države |
BOV, OVI, EQU, RUW, RUF |
|
|
|||
RU – Ruska federacija |
RU-0 |
Celotno ozemlje države |
— |
|
|
|||
RU-1 |
Regija Murmansk (Murmanskaja oblast) |
RUF |
|
|||||
SV – Salvador |
SV-0 |
Celotno ozemlje države |
— |
|
|
|||
SZ – Svazi |
SZ-0 |
Celotno ozemlje države |
EQU, EQW |
|
|
|||
SZ-1 |
Območje zahodno od ‚rdečih ograj‘, ki se razteza severno od reke Usutu do meje z Južno Afriko, zahodno od območja Nkalashane |
BOV, RUF, RUW |
F |
2 |
||||
SZ-2 |
Območja, kjer se izvaja veterinarski nadzor nad slinavko in parkljevko ter cepljenjem živali, so zakonsko opredeljena v skladu s pravnim obvestilom št. 51 iz leta 2001 |
BOV, RUF, RUW |
F |
1 in 2 |
||||
TH – Tajska |
TH-0 |
Celotno ozemlje države |
— |
|
|
|||
TN – Tunizija |
TN-0 |
Celotno ozemlje države |
— |
|
|
|||
TR – Turčija |
TR-0 |
Celotno ozemlje države |
— |
|
|
|||
TR-1 |
Province Amasya, Ankara, Aydin, Balikesir, Bursa, Cankiri, Corum, Denizli, Izmir, Kastamonu, Kutahya, Manisa, Usak, Yozgat in Kirikkale |
EQU |
|
|
||||
UA – Ukrajina |
UA-0 |
Celotno ozemlje države |
— |
|
|
|||
US – Združene države Amerike |
US-0 |
Celotno ozemlje države |
BOV, OVI, POR, EQU, SUF, SUW, RUF, RUW |
G |
|
|||
UY – Urugvaj |
UY-0 |
Celotno ozemlje države |
EQU |
|
|
|||
BOV |
A |
1 |
||||||
OVI |
A |
1 in 2 |
||||||
ZA – Južna Afrika |
ZA-0 |
Celotno ozemlje države |
EQU, EQW |
|
|
|||
ZA-1 |
Celotno območje države razen:
|
BOV, OVI, RUF, RUW |
F |
2 |
||||
ZW – Zimbabve |
ZW-0 |
Celotno ozemlje države |
— |
|
“. |
|||
|
(1) Brez poseganja v posebne certifikacijske zahteve, ki so določene v sporazumih Skupnosti s tretjimi državami.
(2) Brez Kosova, kot je določeno v Resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999.
(3) Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija; ta začasna koda ne vpliva na dokončno ime, ki bo državi dodeljeno po zaključku pogajanj, ki se trenutno odvijajo v Združenih narodih.
— |
= |
Spričevalo ni določeno; uvoz svežega mesa je prepovedan. |
PRILOGA III
SG (Dodatna jamstva)
„A“ |
: |
Jamstva v zvezi z zorenjem, merjenjem pH in odstranjevanjem kosti iz svežega mesa, z izjemo klavničnih odpadkov, potrjenega v skladu z obrazci spričeval BOV (točka 10.6), OVI (točka 10.6), RUF (točka 10.7) in RUW (točka 10.4). |
„B“ |
: |
Jamstva v zvezi z očiščenim drobovjem, kot je opisano v obrazcu spričevala BOV (točka 10.6). |
„C“ |
: |
Jamstva v zvezi z laboratorijskimi testi za klasično prašičjo kugo na trupih, s katerih je bilo pridobljeno sveže meso, potrjeno v skladu z obrazcem spričevala SUW (točka 10.3bis) |
„D“ |
: |
Jamstva v zvezi s hranjenjem s pomijami na gospodarstvu(-ih) živali, iz katerih je bilo pridobljeno sveže meso, potrjeno v skladu z obrazci spričevala POR (točka 10.3(d)). |
„E“ |
: |
Jamstva v zvezi s testiranjem živali, iz katerih je bilo pridobljeno sveže meso, potrjeno v skladu z obrazci spričevala POR (točka 10.4(d)), na tuberkulozo. |
„F“ |
: |
Jamstva v zvezi z zorenjem in odstranjevanjem kosti iz svežega mesa, z izjemo klavničnih odpadkov, potrjenega v skladu z obrazci spričeval BOV (točka 10.6), OVI (točka 10.6), RUF (točka 10.7) in RUW (točka 10.4). |
„G“ |
: |
Jamstva v zvezi z (1) izključitvijo klavničnih odpadkov in hrbtenjače ter s (2) testiranjem in poreklom jelenjadi v povezavi z boleznijo kroničnega hiranja v skladu z obrazci certifikatov RUF (točka 9.2.1) in RUW (točka 9.3.1) |
PRILOGA IV
OBRAZEC RUF
VZOREC RUW
21.12.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 373/69 |
ODLOČBA KOMISIJE
z dne 10. decembra 2004
o prilagoditvi Priloge k Direktivi Sveta 95/57/ES o zbiranju statističnih podatkov na področju turizma glede seznamov držav
(notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 4723)
(Besedilo velja za EGP)
(2004/883/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Direktive Sveta 95/57/ES z dne 23. novembra 1995 o zbiranju statističnih podatkov na področju turizma (1) in zlasti člena 3(2) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Sezname držav, ki se uporabljajo pri zbiranju podatkov, je treba posodobiti, da se poenostavi zbiranje usklajenih statistik in zaradi novih zahtev glede podatkov o novih državah namembnicah in državah izvora, ki so posledica sprememb v potovalnih navadah. |
(2) |
Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Odbora za statistični program, ustanovljenega s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom (2) – |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
Člen 1
Priloga k Direktivi 95/57/ES se spremeni, kakor je prikazano v Prilogi k tej odločbi.
Člen 2
Ta odločba je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 10. decembra 2004
Za Komisijo
Joaquín ALMUNIA
Član Komisije
(1) UL L 291, 6.12.1995, str. 32. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
(2) UL L 181, 28.6.1989, str. 47.
PRILOGA
Oddelek z naslovom „Razdelitev po geografskih območjih“ v Prilogi k Direktivi 95/57/ES se nadomesti z naslednjim besedilom:
„RAZDELITEV PO GEOGRAFSKIH OBMOČJIH
1. Statistike s strani ponudbe
Svet skupaj
Evropsko gospodarsko območje skupaj
Evropska unija skupaj (25)
|
Belgija |
|
Češka |
|
Danska |
|
Nemčija |
|
Estonija |
|
Grčija |
|
Španija |
|
Francija |
|
Irska |
|
Italija |
|
Ciper |
|
Latvija |
|
Litva |
|
Luksemburg |
|
Madžarska |
|
Malta |
|
Nizozemska |
|
Avstrija |
|
Poljska |
|
Portugalska |
|
Slovenija |
|
Slovaška |
|
Finska |
|
Švedska |
|
Združeno kraljestvo |
EFTA skupaj
|
Islandija |
|
Norveška |
|
Švica (z Lihtenštajnom) |
Druge evropske države skupaj
od tega:
|
Rusija |
|
Turčija |
|
Ukrajina |
Afrika skupaj
od tega:
Južna Afrika
Severna Amerika skupaj
od tega:
|
Združene države Amerike |
|
Kanada |
Južna in Srednja Amerika skupaj
od tega:
Brazilija
Azija skupaj
od tega:
|
Ljudska republika Kitajska |
|
Japonska |
|
Južna Koreja |
Avstralija, Oceanija in druga ozemlja skupaj
od tega:
Avstralija
Nedoločeno
2. Statistike s strani povpraševanja
Svet skupaj
Evropsko gospodarsko območje skupaj
Evropska unija skupaj (25)
|
Belgija |
|
Češka |
|
Danska |
|
Nemčija |
|
Estonija |
|
Grčija |
|
Španija |
|
Francija |
|
Irska |
|
Italija |
|
Ciper |
|
Latvija |
|
Litva |
|
Luksemburg |
|
Madžarska |
|
Malta |
|
Nizozemska |
|
Avstrija |
|
Poljska |
|
Portugalska |
|
Slovenija |
|
Slovaška |
|
Finska |
|
Švedska |
|
Združeno kraljestvo |
EFTA skupaj
|
Islandija |
|
Norveška |
|
Švica (z Lihtenštajnom) |
Druge evropske države skupaj
od tega:
|
Bolgarija |
|
Romunija |
|
Rusija |
|
Turčija |
Afrika skupaj
od tega:
|
Južna Afrika |
|
Države Magreba |
Severna Amerika skupaj
od tega:
Združene države Amerike
Južna in Srednja Amerika skupaj
od tega:
|
Argentina |
|
Brazilija |
Azija skupaj
od tega:
|
Ljudska republika Kitajska |
|
Japonska |
|
Južna Koreja |
Avstralija, Oceanija in druga ozemlja skupaj
od tega:
Avstralija
Nedoločeno“