23.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 375/1

(1)

Zaradi geografskega položaja Kleinwalsertala (občina Mittelberg) in občine Jungholz, ki se nahajata na avstrijskem ozemlju in sta dostopni samo po cesti iz Nemčije, se mleko njunih proizvajalcev dobavlja nemškim kupcem.

(2)

Ker je Uredba Sveta (EGS) št. 804/68 z dne 27. junija 1968 o skupni organizaciji trga za mleko in mlečne proizvode (2), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EGS) št. 856/84 (3), uvedla sistem kvot Skupnosti za mleko, se je mleko, ki ga tržijo ti proizvajalci, upoštevalo pri določitvi nemških referenčnih količin za mleko.

(3)

Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 (4) je s koledarskim letom 2004 uvedla neposredna plačila za sektor mleka. Ta plačila temeljijo na individualnih referenčnih količinah zadevnih proizvajalcev, s katerimi upravlja Nemčija, medtem ko morajo po tej uredbi plačilo mlečne premije izvesti avstrijski organi v okviru svoje nacionalne referenčne količine za dvanajstmesečno obdobje 1999/2000, določene v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 3950/92 z dne 28. septembra 1992 o uvedbi dodatne dajatve v sektorju mleka in mlečnih izdelkov (5), in proračunske zgornje meje iz člena 96(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Tako referenčna količina in zgornja meja sta bili izračunani za Avstrijo brez upoštevanja individualne referenčne količine za Kleinwalsertal (občina Mittelberg) in občino Jungholz.

(4)

Člen 47(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 v letu 2007 predvideva vključitev mlečnih premij v shemo enotnega plačila, ki jo predvideva ta uredba. Vendar člen 62 iste uredbe dovoljuje državam članicam, da od leta 2005 predčasno vključijo takšne premije. V Nemčiji je vključitev mlečne premije predvidena od leta 2005, medtem ko je v Avstriji predvidena kasneje.

(5)

Da se omogoči praktično in pravilno upravljanje mlečne premije in njeno vključitev v shemo enotnega plačila, je treba spremeniti Uredbo (ES) št. 1782/2003 tako, da referenčne količine in proračunska zgornja meja iz členov 95(4) in 96(2) za Nemčijo in Avstrijo upoštevajo referenčne količine mleka proizvajalcev zadevnih območij. Zato je treba spremeniti tudi Prilogo I k Uredbi (ES) št. 1788/2003 z dne 29. septembra 2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, tako da se referenčne količine zadevnih proizvajalcev pretvorijo v avstrijsko referenčno količino kvotnega leta za mleko 2004/05.

(6)

Glede na to, da je rok za zahtevek že potekel, je primerno za plačila za leto 2004 predvideti odstopanje od člena 2(b) Uredbe (ES) št. 1782/2003, s katerim se dovoli Nemčiji plačilo premije kmetom iz avstrijskih Kleinwalsertala (občina Mittelberg) in občine Jungholz –

1.

v členu 95(4) se doda naslednji, drugi pododstavek:

„Vendar znaša za Nemčijo in Avstrijo zgornja meja, ki se določi na podlagi referenčnih količin za 12-mesečno obdobje v letu 1999/2000, 27 863 827,288 in 2 750 389,712 ton.“;

2.

člen 96(2) se spremeni:

(a)

člen 1 se uporablja od 1. januarja 2005;

(b)

člen 2 se uporablja od 1. aprila 2004;

(c)

člen 3 se uporablja od 1. januarja 2004.

23.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 375/4

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

23.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 375/6

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2033/2004 (3) je bil odprt razpis za subvencije za riž, namenjen izvozu v Réunion.

(2)

Člen 9 Uredbe (EGS) št. 2692/89 predvideva, da se lahko Komisija v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 26(2) Uredbe (ES) št. 1785/2003, ter na podlagi vloženih ponudb, odloči, da se ne izbere nobena ponudba.

(3)

Na podlagi kriterijev, opredeljenih v členih 2 in 3 Uredbe (EGS) št. 2692/89, se ne določi najvišje subvencije.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

23.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 375/7

(1)

Člen 9 Uredbe (ES) št. 1159/2003 določa način določanja obveznosti z dajatvijo nič za proizvode pod oznako KN 1701, izražene v protivrednosti belega sladkorja, za uvoz iz držav podpisnic protokola AKP in sporazuma z Indijo.

(2)

Člen 16 Uredbe (ES) št. 1159/2003 določa način določanja tarifnih kvot z dajatvijo nič za proizvode pod oznako KN 1701 11 10, izražene v protivrednosti belega sladkorja, za uvoz iz držav podpisnic protokola AKP in sporazuma z Indijo.

(3)

Člen 22 Uredbe (ES) št. 1159/2003 odpira tarifne kvote proizvodov pod oznako KN 1701 11 10 po 98 evrov na tono za uvoz iz Brazilije, Kube in drugih tretjih držav.

(4)

Zahtevki so bili predloženi zadevnim organom v tednu od 13. do 17. decembra 2004, v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 1159/2003, za izdajo uvoznih dovoljenj za celotno količino, ki presega obvezno količino za dostavo za zadevno državo, določeno v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1159/2003 za preferenčni sladkor AKP-Indija.

(5)

V teh okoliščinah mora Komisija določiti faktor zmanjšanja, ki omogoča izdajo dovoljenj sorazmerno z razpoložljivo količino, in označiti, da je zadevna meja dosežena –

23.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 375/9

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1847/2004 (2) odpira postopek za dodelitev izvoznih dovoljenj za izvoz sira v Združene države Amerike v letu 2005 v okviru določenih kvot iz sporazumov GATT.

(2)

Člen 20(3) Uredbe Komisije (ES) št. 174/1999 z dne 26. januarja 1999 o posebnih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 804/68 glede izvoznih dovoljenj in izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke (3) določa merila, po katerih se dodelijo začasna dovoljenja, kadar se zahtevki za izdajo teh dovoljenj vložijo za količine proizvodov, ki presegajo eno od zadevnih kvot za zadevno leto. Po širitvi Skupnosti 1. maja 2004 člen 20(3) Uredbe (ES) št. 174/1999 tudi predvideva prehodne določbe glede navedenih meril za leto 2005.

(3)

Povpraševanje po izvoznih dovoljenjih se je pri nekaterih kvotah in skupinah proizvodov bistveno povečalo in presega, v nekaterih primerih v znatni meri, razpoložljive količine. To lahko povzroči, da se posameznemu vlagatelju dodelijo veliko manjše količine, s čimer se zmanjša učinkovitost in uspešnost sheme. Na podlagi izkušenj obstaja tudi nevarnost, da pri dodelitvi zelo majhnih količin posameznim izvajalcem, izvajalci v teh okoliščinah ne bodo mogli izpolniti svojih izvoznih obveznosti in bodo zato izgubili varščino.

(4)

V takem položaju je primerno uporabiti kombinacijo treh meril iz člena 20(3) Uredbe (ES) št. 174/1999 in upoštevati predvidene prehodne določbe. V skladu s točkama (a) in (b) navedenega člena je treba dovoljenja prednostno dodeliti vlagateljem, ki že poslujejo z Združenimi državami Amerike, katerih imenovani uvozniki so hčerinska podjetja in ki so v preteklosti izvozili večje količine zadevnih proizvodov na to namembno območje. Poleg tega je treba v skladu s točko (c) navedenega pododstavka uporabiti koeficient znižanja.

(5)

Pri skupinah proizvodov in kvot, pri katerih se zahtevki vložijo za količine, ki so manjše od razpoložljivih, je v skladu s členom 20(5) Uredbe (ES) št. 174/1999 primerno, da se vlagateljem preostale količine dodelijo sorazmerno z zahtevanimi količinami. Dodelitev teh dodatnih količin mora biti odvisna od pogoja, da so zainteresirani izvajalci vložili zahtevke in položili varščino.

(6)

V okviru roka za izvajanje tega postopka, kakor je predviden v Uredbi (ES) št. 1847/2004, se mora ta uredba izvajati čim prej.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne izdelke –

—

vlagatelji, ki dokažejo izvoz zadevnih proizvodov v Združene države Amerike za vsaj eno od zadnjih treh let in katerih imenovani uvozniki so hčerinska podjetja, ali

—

vlagatelji, katerih imenovani uvozniki se štejejo za hčerinska podjetja na podlagi točke (b) drugega pododstavka člena 20(3) Uredbe (ES) št. 174/1999.

—

drugi vlagatelji kot tisti iz prvega pododstavka, ki dokažejo izvoz zadevnih proizvodov v Združene države Amerike za vsako od zadnjih treh let, ali

—

vlagatelji, za katere se na podlagi točke (a) drugega pododstavka člena 20(3) Uredbe (ES) št. 174/1999 ne zahtevajo dokazila za preteklost.

23.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 375/12

(1)

Za postopno vzpostavitev področja svobode, varnosti in pravice Pogodba predvideva ukrepe, ki jih je treba sprejeti na področju azila, priseljevanja in varstva pravic državljanov tretjih držav.

(2)

Pogodba predvideva, da mora Svet sprejeti ukrepe o politiki priseljevanja v zvezi s pogoji vstopa in bivanja in ustaljenimi postopki za izdajo vizumov za bivanje za daljši čas in dovoljenj za bivanje.

(3)

Na posebnem sestanku v Tamperi 15. in 16. oktobra 1999 je Evropski svet priznal potrebo po uskladitvi nacionalnih zakonodaj na področju pogojev za dovolitev vstopa in bivanja državljanom tretjih držav in je prosil Svet, da po hitrem postopku sprejme odločitve na osnovi predlogov Komisije.

(4)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so bila sprejeta z Listino Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah.

(5)

Države članice morajo uveljaviti določbe te direktive brez diskriminacije na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

(6)

Eden ciljev dejavnosti Skupnosti na področju izobraževanja je, da se Evropa kot celota uveljavi kot svetovno središče odličnosti za študij in poklicno usposabljanje. Pospeševanje pretoka državljanov tretjih držav v Skupnost za namene študija je ključni dejavnik te strategije. Usklajevanje nacionalnih zakonodaj držav članic na področju pogojev za vstop in bivanje pa je del tega.

(7)

Za namene te direktive je priseljevanje po definiciji začasno in ne zavisi od pogojev na trgu delovne sile v državi gostiteljici. Predstavlja pa obliko vzajemnega bogatenja za zadevne migrante, njihovo državo izvora in državo članico gostiteljico ter spodbuja boljše razumevanje med kulturami.

(8)

Izraz sprejem pokriva vstop in bivanje državljanov tretjih držav za namene, določene v tej direktivi.

(9)

Nova pravila Skupnosti so osnovana na definicijah študenta, pripravnika, izobraževalne ustanove in prostovoljca, ki so že v rabi v pravu Skupnosti zlasti v raznih programih Skupnosti za pospeševanje pretoka zadevnih oseb (Socrates, Evropska prostovoljna služba, itd.).

(10)

Trajanje in druge pogoje pripravljalnih tečajev za študente, ki jih pokriva ta direktiva morajo določiti države članice v skladu s svojimi nacionalnimi zakonodajami.

(11)

Ta direktiva ne velja za državljane tretjih držav, ki sicer spadajo v razred neplačanih pripravnikov in prostovoljcev, po nacionalni zakonodaji pa so glede na njihove dejavnosti ali vrsto prejetega povračila ali plačila uvrščeni med delavce. Sprejem državljanov tretjih držav, ki nameravajo opravljati študij specializacije na področju medicine, morajo opredeliti države članice.

(12)

Dokazilo, da je bil študent sprejet na visokošolsko ustanovo, je lahko, med drugim, tudi v obliki pisma ali potrdila, ki potrjuje njegov/njen vpis.

(13)

Pri ugotavljanju zadostnih razpoložljivih sredstev se lahko upošteva tudi štipendije.

(14)

Za namene te direktive se sprejem lahko zavrne na podlagi ustrezno utemeljenih razlogov. Sprejem je lahko zavrnjen predvsem, če država članica na osnovi ugotovljenih dejstev meni, da zadevni državljan tretje države predstavlja potencialno nevarnost za javni red ali javno varnost. Pojem javnega reda lahko vključuje tudi obsodbo za storitev hudega kaznivega dejanja. V tem smislu je treba omeniti, da pojem javnega reda in javne varnosti vključuje tudi primere, ko državljan tretje države pripada ali je pripadal organizaciji, ki podpira terorizem, podpira ali je podpiral tako organizacijo ali pa je ali je bil usmerjen v ekstremizem.

(15)

Če obstaja dvom glede utemeljitve prošnje za sprejem, lahko države članice zahtevajo vse potrebne dokaze za ugotovitev verodostojnosti, zlasti na osnovi predlaganega študija prosilca, da se tako prepreči zloraba in napačna uporaba postopkov, določenih s to direktivo.

(16)

Pretok študentov, državljanov tretjih držav, ki študirajo v več državah članicah, tako kot tudi sprejem državljanov tretjih držav, ki sodelujejo v programih Skupnosti, se morata olajšati, da se tako pospeši pretok znotraj Skupnosti in v njej, kot je določeno v tej direktivi.

(17)

Za začetni vstop na svoje ozemlje, lahko države članice pravočasno izdajo dovoljenje za bivanje ali pa vizum, če izdajajo dovoljenja za bivanje samo na svojem ozemlju.

(18)

Da bi študenti, državljani tretjih držav, lahko krili delež svojih stroškov študija, morajo imeti dostop na trg delovne sile v skladu s pogoji te direktive. Načelo dostopa študentov na trg delovne sile v skladu s pogoji te direktive je splošno pravilo; v izrednih pogojih pa imajo države članice možnost upoštevati razmere na svojih nacionalnih trgih delovne sile.

(19)

Pojem predhodnega dovoljenja vključuje tudi podelitev delovnih dovoljenj študentom, ki želijo opravljati gospodarsko dejavnost.

(20)

Ta direktiva ne vpliva na nacionalno zakonodajo na področju dela s skrajšanim delovnim časom.

(21)

Zagotoviti se mora skrajšane postopke za postopke sprejema za namene študija ali za programe izmenjav učencev, ki jih izvajajo priznane organizacije v državah članicah.

(22)

Vsaka država članica mora zagotoviti, da je splošni javnosti dostopnih kar največ informacij, ki se redno dopolnjujejo, predvsem na svetovnem spletu, in sicer o ustanovah, opredeljenih s to direktivo, o študijskih programih, katere lahko vpišejo državljani tretjih držav in o pogojih in postopkih za vstop in bivanje na njihovem ozemlju za te namene.

(23)

Ta direktiva v nobenem primeru ne vpliva na uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav.

(24)

Ker cilja te direktive, in sicer pogojev za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega ali učinkov direktive, lažje doseže na ravni Skupnost, Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnostiiz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(25)

V skladu s členi 1 in 2 Protokola o položaju Združenega kraljestva in Irske, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, in ne da bi to posegalo v člen 4 omenjenega protokola, ti državi članici ne sodelujeta pri sprejetju te direktive, ki za njiju ne velja niti nista zavezani k njeni uporabi.

(26)

Skladno s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zanjo ne velja, niti ni zavezana k njeni uporabi –

(a)

pogoje za sprejem državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic za obdobje, ki je daljše od treh mesecev, za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela;

(b)

pravila postopkov za sprejem državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic za te namene.

(a)

„državljan tretje države“ pomeni katerokoli osebo, ki ni državljan Evropske unije v smislu člena 17(1) Pogodbe;

(b)

„študent“ pomeni državljana tretje države, ki je bil sprejet na visokošolsko ustanovo in ki je sprejet na ozemlje države članice, da lahko opravlja svoj osnovni namen, ki je redni študij v visokošolskem izobraževalnem programu, ki ga priznava država članica, vključno z diplomami, spričevali ali doktorati, pridobljenimi na visokošolski ustanovi, to pa lahko vključuje pripravljalni tečaj pred omenjenim izobraževanjem v skladu z nacionalno zakonodajo;

(c)

„učenec“ pomeni državljana tretje države, ki je bil sprejet na ozemlje države članice za namen obiskovanja srednješolskega izobraževalnega programa v okviru programa izmenjav, ki ga izvaja pooblaščena organizacija države članice v skladu z nacionalno zakonodajo ali upravno prakso;

(d)

„neplačan pripravnik“ pomeni državljana tretje države, ki je bil sprejet na ozemlje države članice za obdobje usposabljanja brez plačila v skladu z nacionalno zakonodajo;

(e)

„ustanova“ pomeni javno ali zasebno ustanovo, ki jo priznava država članica in/ali katere izobraževalni programi se priznajo v skladu z nacionalno zakonodajo ali upravno prakso za namene, določene v tej direktivi;

(f)

„program prostovoljnega dela“ pomeni program dejavnosti praktične solidarnosti, ki je osnovan na programu države članice ali Skupnosti in uresničuje cilje splošnega interesa;

(g)

„dovoljenje za bivanje“ pomeni katerokoli dovoljenje, ki ga izdajo organi države članice, s katerim lahko državljan tretje države zakonito prebiva na njenem ozemlju v skladu s členom 1(2)(a) Uredbe (ES) št. 1030/2002.

(a)

državljane tretjih držav, ki prebivajo v državi članici kot prosilci za azil ali na podlagi subsidiarne oblike zaščite ali programov začasne zaščite;

(b)

državljane tretjih držav, katerih izgon je bil začasno preklican zaradi dejanskih ali pravnih razlogov;

(c)

državljane tretjih držav, ki so družinski člani državljanov Unije, ki so uveljavili svojo pravico do prostega gibanja v Skupnosti;

(d)

državljane tretjih držav, ki imajo v državi članici status rezidenta za daljši čas v skladu z Direktivo Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas in uveljavljajo svojo pravico do bivanja v drugi državi članici za namene študija ali poklicnega usposabljanja;

(e)

državljane tretjih držav, ki so po nacionalni zakonodaji zadevne države članice delavci ali samozaposlene osebe.

(a)

dvostranskih ali večstranskih sporazumov med Skupnostjo ali Skupnostjo in njenimi državami članicami in eno ali več tretjimi državami; ali

(b)

dvostranskih ali večstranskih sporazumov med eno ali več držav članic in eno ali več tretjimi državami.

(a)

predložiti veljavno potno listino v skladu z nacionalno zakonodajo. Države članice lahko zahtevajo, da veljavnost potne listine pokriva najmanj obdobje načrtovanega bivanja;

(b)

za načrtovano bivanje predložiti dovoljenje staršev, če je po nacionalni zakonodaji države članice gostiteljice prosilec mladoleten;

(c)

imeti zdravstveno zavarovanje za vsa tveganja, za katera so običajno zavarovani državljani zadevne države članice;

(d)

veljati za nenevarnega za javni red, javno varnost ali javno zdravje;

(e)

predložiti dokazilo, če to zahteva država članica, da je prosilec poravnal pristojbino za obdelavo prošnje po členu 20.

(a)

je s strani visokošolske ustanove sprejet na študij v okviru izobraževalnega programa;

(b)

predloži dokazila na zahtevo države članice o zadostnih sredstvih za kritje svojih življenjskih stroškov med bivanjem in za stroške študija in povratka. Države članice objavijo zahtevana najmanjša mesečna sredstva za namene te določbe, kar ne vpliva na posamezno proučitev vsakega primera posebej;

(c)

predloži dokazila, če to zahteva država članica, o zadostnem znanju jezika izobraževalnega programa, ki ga je študent vpisal;

(d)

predloži dokazila, če to zahteva država članica, da je študent poravnal pristojbine, ki jih zaračunava ustanova.

(a)

izpolnjuje pogoje iz členov 6 in 7 v zvezi s to državo članico; in

(b)

je priložil svoji prošnji za sprejem vsa pisna dokazila o svoji akademski izobrazbi in dokazilo, da izobraževalni program, ki ga želi opravljati, resnično dopolnjuje tistega, ki ga je že zaključil; in

(c)

sodeluje v dvostranskem programu izmenjave ali programu izmenjave Skupnosti ali je sprejet v državi članici kot študent za najmanj dve leti.

(a)

star je najmanj toliko ali največ toliko, kot določa zadevna država članica;

(b)

predloži dokazila o sprejemu na srednješolsko izobraževalno ustanovo;

(c)

predloži dokazila o sodelovanju v priznanem programu izmenjave učencev, ki ga izvaja priznana organizacija v državi članici v skladu z nacionalno zakonodajo ali upravno prakso;

(d)

predloži dokazila o tem, da organizacija programa izmenjave učencev za njega prevzame odgovornost za ves čas njegovega bivanja na ozemlju zadevne države članice zlasti glede stroškov bivanja, izobraževanja, zdravstva in povratka;

(e)

ves čas izobraževanja je nastanjen pri družini, ki izpolnjuje pogoje, katere določi zadevna država članica, in je izbrana na podlagi pravil programa izmenjave učencev, v katerem učenec sodeluje.

(a)

je podpisal pogodbo o usposabljanju, ki jo po potrebi potrdi ustrezni organ zadevne države članice v skladu z nacionalno zakonodajo ali upravno prakso, za neplačano praktično usposabljanje v javnem ali zasebnem podjetju ali v poklicni izobraževalni ustanovi, ki jih priznava država članica v skladu z nacionalno zakonodajo ali upravno prakso;

(b)

predloži dokazila na zahtevo države članice o zadostnih sredstvih za kritje svojih življenjskih stroškov med bivanjem in za stroške usposabljanja in povratka. Države članice objavijo zahtevana najmanjša mesečna sredstva za namene te določbe, kar ne vpliva na posamezno preučitev vsakega primera posebej;

(c)

če država članica to zahteva, se mora jezikovno usposabljati, da pridobi potrebno znanje za namene praktičnega usposabljanja.

(a)

star je najmanj toliko ali največ toliko, kot določa zadevna država članica;

(b)

predloži pogodbo, sklenjeno z organizacijo v zadevni državi članici, ki je odgovorna za program prostovoljnega dela v katerem sodeluje, s tem da navede opis nalog, pogoje nadzora izvedbe teh nalog, delovne ure, razpoložljiva sredstva za kritje potnih stroškov in stroškov nastanitve ter žepnino v obdobju njegovega bivanja in, če je to primerno, usposabljanje, ki ga bo opravil za potrebe prostovoljnega dela;

(c)

predloži dokazila, da je organizacija, odgovorna za program prostovoljnega dela, v katerem sodeluje, pridobila polico obveznega zavarovanja in prevzema polno odgovornost za njega v obdobju bivanja, zlasti v zvezi s kritjem njegovih stroškov bivanja, zdravstva in povratka;

(d)

in, če država članica to posebej zahteva, prejme osnovno znanje jezika, zgodovine in političnih in družbenih struktur države članice.

(a)

ne upošteva omejitev dostopa do gospodarskih dejavnosti po členu 17;

(b)

ne doseže zadovoljivega napredka pri študiju v skladu z nacionalno zakonodajo ali upravno prakso.

23.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 375/19

(1)

Svet je aprila 1993 sprejel Sklep o pooblastilu Komisiji, da se v imenu Skupnosti pogaja o sporazumu o carinskem sodelovanju s Kanado, Hongkongom, Japonsko, Korejo in Združenimi državami; z razširitvijo na države Aseana in Kitajsko, maja 1997.

(2)

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Vlado Ljudske republike Kitajske o sodelovanju in medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah je treba odobriti –

23.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 375/27

(1)

Skupnost je pogodbenica Konvencije o ribolovu in ohranjanju živih virov v Baltskem morju in Beltih (2) (v nadaljevanju „Gdanska konvencija“).

(2)

Člen XIX Gdanske konvencije predvideva odstop pogodbenice od Konvencije.

(3)

Estonija, Latvija, Litva in Poljska so dolžne sprejeti potrebne ukrepe za odstop od Gdanske konvencije s 1. majem 2004 ali s prvim možnim datumom po 1. maju 2004 v skladu s členom 6(12) Akta o pristopu iz leta 2003.

(4)

Po odstopu navedenih novih držav članic bosta Skupnost in Ruska federacija edini preostali pogodbenici Gdanske konvencije, približno 95 % območja Konvencije pa bodo predstavljale vode Skupnosti.

(5)

Vzdrževanje mednarodne ribiške organizacije za upravljanje ribolova v vodah, ki v celoti sodijo pod jurisdikcijo zgolj dveh strani, bi bilo nesorazmerno in neučinkovito. Skupnost mora zato odstopiti od Gdanske konvencije –

23.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 375/28

(1)

Dne 6. decembra 2001 je Conseil Interprofessionnel du vin de Bordeaux (CIVB) (CIVB) vložil pritožbo na podlagi člena 4 Uredbe (ES) št. 3286/94 (v nadaljevanju „Uredba“).

(2)

CIVB je trdil, da prodajo Bordeaux in Médoc Skupnosti v Kanadi omejuje vrsta trgovinskih ovir v smislu člena 2(1) Uredbe, tj. „praksa, ki jo sprejme ali ohranja tretja država, proti kateri mednarodna pravila trgovanja priznavajo pravico do ukrepanja“.

(3)

Domnevna trgovinska ovira je posledica spremembe C-57 h kanadskemu zakonu o blagovnih znamkah, ki je geografskima označbama Bordeaux in Médoc odvzela standardno zaščito v skladu z zahtevami za zaščito, ki jih za geografske označbe za vina določa Sporazum STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIP).

(4)

Komisija je odločila, da je pritožba vsebovala dovolj dokazov za utemeljitev začetka postopka preverjanja. Ustrezno obvestilo je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropskih skupnost  (3).

(5)

Preiskava je potrdila pravno upravičen zahtevek pritožnika, da je sprememba C-57 kanadskega zakona o blagovnih znamkah kršila člen 23.1 in 2 kakor tudi člen 24.3 (tako imenovana klavzula o mirovanju) TRIP, ter da takih kršitev ni bilo mogoče opravičiti na podlagi izjeme v skladu s členom 24.6 TRIP.

(6)

V postopku preverjanja je bilo tudi ugotovljeno, da obstaja nevarnost, da bo imela sprememba C-57 za pritožnika škodljive učinke na trgovino v smislu členov 2(4) in 10(4) Uredbe.

(7)

Dne 12. februarja 2003 je svetovalni odbor, ustanovljen z Uredbo, preučil končno poročilo postopka preverjanja.

(8)

Dne 24. aprila 2003 je Komisija parafirala dvostranski sporazum s Kanado o trgovini z vinom in žganimi pijačami, ki je z začetkom veljavnosti sporazuma predvidel dokončno odstranitev imen, navedenih kot „generična“ v Kanadi, vključno z „Bordeaux“, „Médoc“ in „Medoc“.

(9)

Dne 9. julija 2003 je Komisija sklenila začasno prekiniti (4) postopek preverjanja z namenom njegovega zaključka, takoj ko bi Kanada dejansko odstranila ta imena s seznama generičnih imen iz spremembe C-57.

(10)

Dne 30. julija 2003 je Svet potrdil sklenitev dvostranskega sporazuma s Kanado o trgovini z vinom in žganimi pijačami v imenu Evropske skupnosti (5). Dne 1. junija 2004 je dvostranski sporazum začel veljati (6).

(11)

Z Odredbo o spremembi pododdelkov 11.18(3) in (4) Zakona o blagovnih znamkah (7) je Kanada odstranila Bordeaux, Médoc in Medoc s seznama generičnih imen iz amandmaja C-57.

(12)

Zato je postopek preverjanja primerno zaključiti –

23.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 375/30

(1)

Z Odločbo Komisije 2004/614/ES z dne 24. avgusta 2004 o zaščitnih ukrepih v zvezi z visoko patogeno obliko kokošje kuge v Republiki Južni Afriki (3), je Komisija sprejela zaščitne ukrepe glede kokošje kuge v jatah ratitov v Južni Afriki.

(2)

Vsaj šest mesecev mora preteči po uničenju ratitov in dezinfekciji okuženih kmetijskih gospodarstev, preden se lahko dovoli ponovni uvoz mesa ratitov in njihovih jajc v Skupnost. Glede na položaj je treba že sprejete zaščitne ukrepe podaljšati.

(3)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravstveno varstvo živali –

23.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 375/31

(1)

V Latviji je količina razpoložljivega semena ozimnih sort rži (Secale cereale), prilagojenih nacionalnim podnebnim razmeram in ki izpolnjujejo zahteve Direktive 66/402/EGS v zvezi s prisotnostjo škodljivega organizma Claviceps purpurea, nezadostna in zato ne more zadovoljiti potreb te države članice.

(2)

Povpraševanju po semenu navedene vrste ni mogoče zadovoljivo zadostiti s semenom iz drugih držav članic ali tretjih držav, ki bi izpolnjevalo vse zahteve iz Direktive 66/402/EGS.

(3)

V skladu s tem bi morala biti Latvija pooblaščena, da dovoli trženje semena navedene vrste, za katerega bodo veljale manj stroge zahteve, za obdobje do 30. novembra 2004.

(4)

Poleg tega bi morale biti druge države članice, ki lahko oskrbijo Latvijo s semenom navedene vrste, pooblaščene, da dovolijo trženje takega semena, ne glede na to, ali je bilo le-to požeto v državi članici ali v tretji državi, zajeti v Odločbi Sveta 2003/17/ES z dne 16. decembra 2002 o enakovrednosti poljskih pregledov semenskih posevkov v tretjih državah in o enakovrednosti semena, pridelanega v tretjih državah (2).

(5)

Primerno je, da Latvija prevzame vlogo koordinatorja za zagotovitev, da skupna količina semena, odobrena v skladu s to odločbo, ne presega največje količine, zajete v tej odločbi.

(6)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za seme in razmnoževalni material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo –

(a)

največje število sklerocijev ali delcev sklerocijev Claviceps purpurea v vzorcu 500 gramov semena kategorije „osnovno seme“ ali „certificirano seme“ je 15;

(b)

uradna etiketa navaja število sklerocijev ali delcev sklerocijev Claviceps purpurea, kot je ugotovljeno v uradnem pregledu, opravljenem v skladu s členom 2(1)(E)(d) Direktive 66/402/EGS;

(c)

seme mora biti najprej dano na trg v skladu s členom 2 te odločbe.

(a)

obstajajo zadostni dokazi, da se lahko dvomi, ali je dobavitelj sposoben dati na trg količino semena, za katero je zaprosil za odobritev; ali

(b)

bi skupna količina, odobrena za trženje v skladu z zadevnim odstopanjem, presegla največjo količino, določeno v Prilogi.

23.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 375/33

(1)

Na Danskem je količina razpoložljivega semena ozimnih sort pšenice (Triticum aestivum), prilagojenih nacionalnim podnebnim razmeram in ki izpolnjujejo zahteve o kalivosti Direktive 66/402/EGS, nezadostna in zato ne more zadovoljiti potreb te države članice.

(2)

Povpraševanju po semenu navedene vrste ni mogoče zadovoljivo zadostiti s semenom iz drugih držav članic ali tretjih držav, ki bi izpolnjevalo vse zahteve iz Direktive 66/402/EGS.

(3)

V skladu s tem bi morala biti Danska pooblaščena, da dovoli trženje semena navedene vrste, za katerega bodo veljale manj stroge zahteve, za obdobje do 30. novembra 2004.

(4)

Poleg tega bi morale biti druge države članice, ki lahko oskrbijo Dansko s semenom navedene vrste, pooblaščene, da dovolijo trženje takega semena, ne glede na to, ali je bilo le-to požeto v državi članici ali v tretji državi, zajeti v Odločbi Sveta 2003/17/ES z dne 16. decembra 2002 o enakovrednosti poljskih pregledov semenskih posevkov v tretjih državah in o enakovrednosti semena, pridelanega v tretjih državah (2).

(5)

Primerno je, da Danska prevzame vlogo koordinatorja za zagotovitev, da skupna količina semena, odobrena v skladu s to odločbo, ne presega največje količine, zajete v tej odločbi.

(6)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za seme in razmnoževalni material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo –

(a)

kalivost je vsaj 75 % od čistega semena;

(b)

uradna etiketa navaja kalivost, ugotovljeno v uradnem pregledu, opravljenem v skladu s členom 2(1)(F)(d) in 2(1)(G)(d) Direktive 66/402/EGS;

(c)

seme mora biti najprej dano na trg v skladu s členom 2 te odločbe.

(a)

obstajajo zadostni dokazi, da se lahko dvomi, ali je dobavitelj sposoben dati na trg količino semena, za katero je zaprosil za odobritev; ali

(b)

bi skupna količina, odobrena za trženje v skladu z zadevnim odstopanjem, presegla največjo količino, določeno v Prilogi.