31.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 396/1

(1)

V Aktu o pristopu iz leta 2003 ni bilo prilagoditev Uredbe Sveta (ES) št. 2340/2002 z dne 16. decembra 2002 o določitvi možnosti ribolova staležev rib odprtega morja za leti 2003 in 2004 (2), ki bi novim državam članicam dodelile možnosti ribolova globokomorskih vrst. Zato je treba dodeliti tovrstno možnost ribolova tudi državam članicam, ki so pristopile leta 2004, pri čemer se upošteva ribolovne modele, podobne modelom, uporabljenim leta 2002, da bi ribičem teh držav članic omogočili nadaljevanje njihovih dejavnosti.

(2)

Zaradi dodelitve možnosti ribolova se ulovov, ki so bili zakonito opravljeni pred 1. majem 2004, ne sme odšteti od kvote v skladu s členom 23(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (3), členom 5 Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto (4) ali členom 26 Uredbe (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (5).

(3)

Uredba Sveta (ES) št. 2347/2002 z dne 16. decembra 2002 o določitvi posebnih pogojev dostopa in z njimi povezanih pravil za ribolov globokomorskih staležev (6) določa zgornjo mejo moči motorjev in zmogljivosti ribiške flote, ki lahko iztovori znatne količine globokomorskih vrst, ter referenčno obdobje za določitev zgornjih meja, in sicer tri leta pred pričetkom veljavnosti te uredbe. V referenčnem obdobju za določitev zgornjih meja je treba upoštevati zadnja leta, da bi tako ribičem novih držav članic omogočili nadaljevanje njihovih dejavnosti.

(4)

Da bi državam članicam, ki so pristopile v letu 2004, omogočili uporabo Uredb (ES) št. 2340/2002 in 2347/2002, je nujno, da začne ta uredba veljati 1. maja 2004.

(5)

Uredbi (ES) št. 2340/2002 in 2347/2002 je zato treba ustrezno spremeniti –

1.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 3a

1.   Ulovi, ki so jih med 1. januarjem in 1. majem 2004 opravila plovila držav članic, ki so pristopile leta 2004, se prištejejo kvotam iz Priloge I.

2.   Ne kasneje kakor 15 dni po objavi te uredbe v Uradnem listu Evropske unije države članice iz odstavka 1 uradno obvestijo Komisijo o količini ulova med 1. januarjem in 1. majem 2004.“

2.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 4a

Člen 23(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93, člen 5 Uredbe (ES) št. 847/96 in člen 26 Uredbe (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (7) se ne uporabljajo za ulove, ki so jih pred 1. majem 2004 opravila plovila držav članic, ki so pristopile leta 2004, ter presegajo kvoto iz Priloge I te uredbe.“

(7)  UL L 358, 31.12.2002, str. 59."

3.

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

31.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 396/4

(1)

V skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 2371/2002 Svet sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev dostopa do voda in virov in trajnostno izvajanje ribolovnih dejavnosti, ob upoštevanju razpoložljivega znanstvenega mnenja.

(2)

V skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 2371/2002 je dolžnost Sveta, da določi ribolovne možnosti po vrstah ali skupinah vrst in jih dodeli v skladu s predpisanimi merili.

(3)

Najnovejše znanstveno mnenje Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) glede nekaterih staležev rib v globokem morju kažejo, da se ti staleži lovijo netrajnostno in da bi bilo treba ribolovne možnosti za te staleže zmanjšati, da se zagotovi njihova trajnost.

(4)

Nadalje ICES opozarja, da je izkoriščanje oranžne sluzoglavke na območju ICES VII znatno preveliko. Znanstveno mnenje prav tako opozarja, da je oranžna sluzoglavka na območju VI močno razredčena in določena so bila območja občutljivih koncentracij te vrste. Zato je na teh območjih primerno prepovedati ribolov oranžne sluzoglavke.

(5)

Skupnost je pogodbenica Konvencije o ribištvu v severovzhodnem Atlantiku, ki priporoča omejitev ribolovnega napora za ribolov nekaterih globokomorskih vrst. Zato mora Skupnost uresničevati to priporočilo.

(6)

Da se zagotovi učinkovito upravljanje kvot, je treba določiti posebne pogoje za urejanje ribolova.

(7)

V skladu s členom 2 Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto (2) je treba navesti, za katere staleže veljajo posamezni ukrepi, ki so določeni v Uredbi.

(8)

Znanstveno mnenje ICES v zvezi z večino globokomorskih vrst opozarja, da je treba ribolovni napor zmanjšati. Ob odsotnosti posebnih ukrepov za omejitev dejavnosti plovil, ki lovijo globokomorske vrste, je zato primerno v skladu z znanstvenim mnenjem prilagoditi razpoložljivi ribolovni napor s prilagoditvijo moči in zmogljivosti ladjevja za globokomorski ribolov.

(9)

Ukrepe, predvidene v tej uredbi, bi bilo treba določiti s sklicevanjem na območja ICES (Mednarodni svet za raziskovanje morja), kot so opredeljena v Uredbi Sveta (EGS) št. 3880/91 z dne 17. decembra 1991 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku (3), in na območja CECAF (Odbor za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik), kot so opredeljena v Uredbi Sveta (ES) št. 2597/95 z dne 23. oktobra 1995 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki lovijo na določenih območjih izven Severnega Atlantika (4).

(10)

Ribolovne možnosti je treba izkoriščati v skladu z ustrezno zakonodajo Skupnosti in zlasti z Uredbo Komisije (EGS) št. 1381/87 z dne 20. maja 1987 o določitvi podrobnih pravil za označevanje in dokumentacijo ribiških plovil (5), Uredbo Sveta (EGS) št. 2807/83 z dne 22. septembra 1983 o podrobnih pravilih za evidentiranje podatkov o ulovu rib držav članic (6), Uredbo Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (7), Uredbo Sveta (ES) št. 88/98 z dne 18. decembra 1997 o določitvi nekaterih tehničnih ukrepov za ohranitev ribolovnih virov v vodah Baltskega morja, Beltov in Øresunda (8), Uredbo Sveta (ES) št. 1627/94 z dne 27. junija 1994 o splošnih določbah v zvezi s posebnimi ribolovnimi kartami (9) in Uredbo Sveta (ES) št. 850/98 z dne 30. marca 1998 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov (10).

(11)

Da bi se zagotovila zaposlenost ribičev v Skupnosti, je pomembno, da se z ribolovom lahko začne s 1. januarjem 2005. Glede na nujnost zadeve, je treba odobriti izjemo od roka šestih tednov iz odstavka I(3) Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbam o ustanovitvi Evropskih skupnosti –

(a)

izmenjave na podlagi člena 20(5) Uredbe (EGS) št. 2371/2002;

(b)

ponovno dodelitev na podlagi členov 21(4) in 32(2) Uredbe (EGS) št. 2847/93 in člena 23(4) Uredbe (ES) št. 2371/2002;

(c)

dodatno iztovarjanje, dovoljeno na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 847/96;

(d)

zadržane količine na podlagi člena 4 Uredbe (ES) št. 847/96;

(e)

odbitke na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 847/96 in člena 23(4) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

(a)

morsko območje, obkroženo z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje geografske lege:

(b)

morsko območje, obkroženo z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje geografske lege:

(c)

morsko območje, obkroženo z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje geografske lege:

Te geografske lege ter ustrezne loksodrome in lege plovil se merijo v skladu s standardom WGS84.

—

je vse orodje, ki je na krovu, med tranzitom zvezano in pospravljeno v skladu s pogoji iz člena 20(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93;

—

je povprečna hitrost med prevozom najmanj 8 vozlov.

31.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 396/13

(1)

V interesu Skupnosti je, da se deloma ali v celoti opustijo avtonomne dajatve Skupne carinske tarife za določeno število novih proizvodov, ki niso našteti v Prilogi k Uredbi Sveta (ES) št. 1255/96 z dne 27. junija 1996 o začasni opustitvi avtonomnih dajatev Skupne carinske tarife za določene industrijske in kmetijske proizvode (1).

(2)

Proizvode, za katere ni več v interesu Skupnosti, da se obdrži opustitev avtonomnih dajatev Skupne carinske tarife, ali pri katerih je treba spremeniti poimenovanje zaradi tehničnega razvoja proizvoda ali gospodarskih trendov na trgu, je treba umakniti s seznama iz Priloge k omenjeni uredbi.

(3)

Tako je treba proizvode, pri katerih so potrebne spremembe poimenovanja, šteti za nove proizvode.

(4)

V skladu s tem je primerno Uredbo (ES) št. 1255/96 spremeniti.

(5)

Ker naj bi se ta uredba uporabljala od 1. januarja 2005, mora začeti veljati takoj –

1.

proizvodi, našteti v Prilogi I k tej uredbi, se vstavijo;

2.

proizvodi, katerih oznake so naštete v Prilogi II k tej uredbi, se črtajo.

31.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 396/18

(1)

Po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu z Uredbo (ES) št. 769/2002 (2) („izvorna Uredba“) je Svet uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini 3 479 EUR na tono uvoženega kumarina, zajetega v oznaki KN ex 2932 21 00 s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“).

(2)

Komisija je 24. februarja 2004 prejela zahtevek v skladu s členom 13(3) osnovne uredbe, da razišče domnevno izogibanje protidampinškim ukrepom, ki veljajo za uvoz kumarina s poreklom iz LRK („zahtevek“). Zahtevek je podal Evropski svet za kemično industrijo (CEFIC) („vlagatelj“) v imenu edinega proizvajalca v Skupnosti.

(3)

Zahtevek je navajal, da se je vzorec trgovanja po uvedbi proptidampinških ukrepov za uvoz kumarina s poreklom iz LRK spremenil, saj se je uvoz enakega proizvoda iz Indije in Tajske močno povečal.

(4)

Sprememba vzorca trgovanja je domnevno izvirala iz pretovarjanja kumarina s poreklom iz LRK preko Indije in Tajske. Domnevalo se je tudi, da te prakse ni bilo mogoče ekonomsko upravičiti ali najti drugih upravičenih razlogov kot je izogibanje protidampinškim ukrepom, ki veljajo za uvoz kumarina s poreklom iz LRK.

(5)

Vlagatelj je tudi domneval, da se popravljalni učinek obstoječih protidampinških ukrepov na kumarin, s poreklom iz LRK, slabi v smislu količine in cene. Zdi se, da je velik obseg uvoza kumarina iz Indije in Tajske nadomestil uvoz kumarina iz LRK. Poleg tega obstaja dovolj dokazov, da so bile cene povečanega uvoza bistveno nižje kot neškodljive cene, določene v preiskavi, zaradi katere so bili uvedeni obstoječi ukrepi, in da se je glede na predhodno ugotovljene normalne vrednosti kumarina s poreklom iz LRK izvajal damping.

(6)

Komisija je začela s preiskavo v skladu z Uredbo (ES) št. 661/2004 (3) („začetna uredba“) zaradi domnevnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim za uvoz kumarina s poreklom iz LRK, z uvažanjem kumarina, poslanega iz Indije ali Tajske, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Indije oziroma Tajske ali ne, in v skladu s členoma 13(3) in 14(5) osnovne uredbe naročila carinskim organom, da od 9. aprila 2004 prijavljajo uvoz kumarina, poslanega iz Indije ali Tajske, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Indije oziroma Tajske ali ne, zajetega pod oznakami KN ex 2932 21 00 (oznaki TARIC 2932210011 in 2932210015). Komisija je organe LRK, Indije in Tajske obvestila o začetku preiskave.

(7)

Komisija je uradno seznanila organe LRK, Indije in Tajske, proizvajalce-izvoznike, uvoznike v Skupnost, za katere je znano, da jih to zadeva, ter vlagatelja o začetku preiskave. Proizvajalcem-izvoznikom v LRK in Indiji (na Tajskem ni bilo nobenega znanega proizvajalca), kakor tudi uvoznikom v Skupnosti, omenjenim v zahtevku ali Komisiji znanim iz preiskave, ki je pripeljala do uvedbe sprejetih ukrepov, so bili posredovani vprašalniki. Zainteresirane stranke so dobile priložnost pisno izraziti svoja stališča ter zaprositi za zaslišanje v roku, ki je določen v začetni uredbi. Vse stranke so bile obveščene, da lahko nepripravljenost na sodelovanje povzroči uporabo člena 18 osnovne uredbe in privede do ugotovitev na osnovi razpoložljivih dejstev.

(8)

Nobeden od proizvajalcev ali izvoznikov v LRK ali na Tajskem ni predložil odgovora na vprašalnik. V predpisanih rokih sta odgovore na vprašalnike poslala en proizvajalec–izvoznik v Indiji ter en neodvisni uvoznik v Skupnosti. Komisija je opravila preveritveni obisk kraja poslovanja pri naslednjem indijskem proizvajalcu–izvozniku:

(9)

Obdobje preiskave je zajelo obdobje od 1. aprila 2003 do 31. marca 2004 („OP“). Za preiskavo spremembe v vzorcu trgovanja so se zbirali podatki od leta 2000 do konca OP.

(10)

Nihče od proizvajalcev ali izvoznikov kumarina na Tajskem se ni javil ali sodeloval v preiskavi. Zaradi tega je bilo potrebno do ugotovitev o izvozu kumarina, poslanega s Tajske v Skupnost, priti na osnovi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Na začetku preiskave so bili tajski organi obveščeni o posledicah zaradi nesodelovanja, določenih v členu 18(6) osnovne uredbe.

(11)

Sodeloval je en proizvajalec–izvoznik v Indiji, Atlas Fine Chemicals Pvt. Ltd, Indija („Atlas“), ter v smislu obsega in vrednosti prikazal več kot 90 % celotnega uvoza kumarina iz Indije v OP.

(12)

V vprašalniku je Atlas izjavil, da v trgovanje in proizvodnjo kumarina ni, bodisi posredno ali neposredno, vpleteno nobeno od povezanih podjetij. Vendar pa je preveritveni obisk razkril, da je Atlas povezan z dvema podjetjema v Indiji: Monolith Chemicals Pvt. Ltd. in Aims Impex Pvt. Ltd., ki uvažata kumarin s poreklom iz LRK v Indijo, nato pa uvožene proizvode prodajata Atlasu.

(13)

V preiskavi ni sodeloval noben kitajski proizvajalec ali izvoznik.

(14)

Nesodelujočim podjetjem je bilo pojasnjeno, da lahko nepripravljenost do sodelovanja privede do uporabe člena 18 osnovne uredbe. Strankam so bile pojasnjene tudi posledice nesodelovanja.

(15)

Proizvod, ki ga zadeva domnevno izogibanje je, kot je opredeljeno v izvorni uredbi, kumarin, trenutno uvrščen pod oznako KN ex 2932 21 00. Kumarin je belkast kristaliničen prah z značilnim vonjem sveže pokošene trave. V glavnem se uporablja kot kemikalija za arome in kot fiksativ pri pripravi zmesi za dišave. Takšne zmesi se uporabljajo pri proizvodnji detergentov, kozmetike in parfumov.

(16)

Kumarin se lahko proizvaja po dveh proizvodnih postopkih: po fenolni poti, ki vključuje Perkinovo reakcijo, ter po o-krezolni poti, ki vključuje Raschingovo reakcijo. Vendar ima kumarin, proizveden po teh dveh postopkih, enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti in se ga uporablja v iste namene,

(17)

Na podlagi podatkov, ki jih je med preiskavo posredoval edini sodelujoči indijski proizvajalec, in zaradi nesodelovanja drugih indijskih proizvajalcev in strank na Tajskem, se zaradi odsotnosti kakršnih koli nasprotujočih si dokazov lahko sklepa, da imata kumarin, izvožen v Skupnost iz LRK, in kumarin, poslan iz Indije in Tajske, enake osnovne fizične in kemijske lastnosti in se uporabljata v iste namene. Zato v smislu člena 1(4) osnovne uredbe veljata za enaka proizvoda.

(18)

Kot je navedeno zgoraj, sprememba v vzorcu trgovanja domnevno izvira iz pretovarjanja preko Indije in Tajske.

(19)

Ker nobeno tajsko podjetje ni sodelovalo v preiskavi, so morali biti izvozi iz Tajske v Skupnost ugotovljeni na podlagi razpoložljivih dejstev na podlagi člena 18 osnovne uredbe. S podatki Eurostata, najustreznejšimi razpoložljivimi podatki, so bile ugotovljene izvozne cene in količina uvoza s Tajske.

(20)

Uvoz kumarina s Tajske se je z 0 ton v letu 2000 povečal na 211 ton v OP. Uvoz s Tajske se je pričel oktobra 2001, nekaj mesecev po začetku pregleda zaradi izteka ukrepa, zaključenega leta 2002 („prejšnja preiskava“), ko ni bilo mogoče izključiti, da bodo ohranjeni ukrepi, sprejeti z Uredbo Sveta (ES) št. 600/96 z dne 25. marca 1996 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz kumarina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (4). Delež uvoza, poslanega s Tajske, se je v okviru celotnega uvoza kumarina v Skupnost povečal z 0 % v letu 2000 na 50 % v OP, medtem ko je delež uvoza kumarina iz LRK v Skupnost v istem času ostal enak, in sicer 7 %. Kitajski statistični podatki na ravni oznake KN kažejo tudi, da se je v istem času izvoz kumarina iz LRK na Tajsko močno povečal, in sicer z 1 tone v letu 2000 na 270 ton v OP. Opaženo je bilo tudi, da je uvoz iz Tajske do neke mere nadomestil zmanjšanje uvoza iz LRK, ker so bili ukrepi prvotno uvedeni z Uredbo (ES) št. 600/96.

(21)

Zaradi nesodelovanja in pomanjkanja nasprotnih dokazov se lahko sklepa, da se je med letom 2000 in OP spremenil vzorec trgovanja med LRK, Tajsko in Skupnostjo, vzrok za to spremembo pa je pretovarjanje kumarina s poreklom iz LRK preko Tajske.

(22)

Delež uvoza, poslanega iz Indije, se je v okviru celotnega uvoza kumarina v Skupnost povečal z 11 % v letu 2000 na 35 % v OP, medtem ko je delež uvoza kumarina iz LRK v Skupnost v istem času ostal enak, in sicer 7 %. Kitajski statistični podatki na ravni oznake KN kažejo tudi, da se je v istem času močno povečal izvoz kumarina iz LRK v Indijo in sicer z 88 ton v letu 2000 na 687 ton v OP. Opaženo je bilo tudi, da je uvoz iz Indije do neke mere nadomestil zmanjšanje uvoza iz LRK, ker so bili ukrepi prvotno uvedeni z Uredbo (ES) št. 600/96.

(23)

Atlas je bistveno in nenehno povečeval svoj izvoz v Skupnost s 100 (5) v finančnem letu („FL“) 2000/2001 (6) na 1 957 v OP. V istem obdobju je Atlas bistveno povečal nabavo kumarina s poreklom iz LRP s 100 v FL 2000/2001 na 1 411 v OP. Zato se sklepa, da se je Atlas odločil uvoziti kumarin s poreklom iz Kitajske in ga po manjši spremembi ponovno izvoziti v Skupnost in s tem bistveno povečati uvoz, poslan iz Indije v Skupnost.

(24)

V zahtevku je bil omenjen še en proizvajalec v Indiji. V zvezi s tem nesodelujočim podjetjem so morale biti količine in vrednosti v skladu s členom 18 osnovne uredbe ugotovljene na podlagi razpoložljivih dejstev. S podatki Eurostata, najustreznejšimi razpoložljivimi podatki, so bile ugotovljene izvozne cene in količina uvoza podjetja, ki ni želelo sodelovati. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da se je uvoz nesodelujočega podjetja nekoliko zmanjšal. To je mogoče razložiti tako, da je Atlas na škodo nesodelujočega podjetja znatno povečal svoj izvoz v Skupnost. Prav tako je treba opozoriti na to, da je uvoz podjetja, ki ni želelo sodelovati, predstavljal le 4-7 % (7) celotnega uvoza kumarina iz Indije med OP. Zaradi nesodelovanja in nizkega tržnega deleža tega nesodelujočega podjetja je bilo ugotovljeno, da podatki, na voljo za to podjetje, ne bi razveljavili ugotovitev v zvezi s spremembo vzorca trgovanja.

(25)

Na podlagi zgornjih ugotovitev se lahko sklepa, da se je med letom 2000 in OP pojavila sprememba v vzorcu trgovanja med Indijo, LRK in Skupnostjo, vzrok za to spremembo pa je izvoz po manjši spremembi kumarina s poreklom iz LRK, preko Indije s strani sodelujočega podjetja ter pretovarjanje kumarina s poreklom iz LRK preko Indije z nesodelujočimi podjetji.

(26)

Ker ni sodelovala nobena izmed strank s Tajske ter zaradi pomanjkanja kakršnih koli nasprotnih dokazov, je treba, glede na to, da so se uvozi začeli nekaj mesecev po začetku predhodne preiskave, verjetno v pričakovanju obnovitve naloženih obstoječih protidampinških ukrepov, sklepati, da je spremembo v vzorcu trgovanja povzročil obstoj protidampinških ukrepov, ne pa drugi upravičen razlog ali ekonomska upravičenost v smislu člena 13(1) osnovne uredbe.

(27)

Za sodelujočega indijskega proizvajalca-izvoznika, Atlas, je bilo ugotovljeno, da je preko dveh indijskih podjetij, s katerima je povezan, iz LRK uvažal kumarin, proizveden po o-krezol poti. Uvoženi proizvod je Atlas nato prečistil in ta prečiščeni kumarin nato ponovno izvozil v Skupnost. V OP je obseg kumarina, ki je predmet tega proizvodnega procesa, predstavljal 75 % (8) Atlasovega celotnega obsega proizvodnje. Preostalih 25 % (8) je predstavljalo izvorno proizvodnjo kumarina po fenolski poti v Indiji. Ker sta po oznaki KN neprečiščeni kumarin, uvožen iz LRK, in prečiščeni kumarin, ki ga je Atlas ponovno izvozil v Skupnost, enaka, se lahko sklepa, da sta oba proizvoda enaka in da proizvod, ponovno uvožen v Skupnost ohranja kitajsko poreklo.

(28)

Atlas je trdil, da je oznaka KN zgolj okvirni element za ugotavljanje porekla proizvoda in da je treba nadaljnje prečiščevanje kumarina šteti za zadnji bistveni postopek v podjetju, opremljenem za ta namen, katerega posledica je izdelava novega proizvoda. Zato Atlas meni, da ima kumarin, prečiščen v podjetju, indijsko poreklo.

(29)

Ugotovljeno je bilo, da nadaljnje prečiščevanje kumarina, ki je že primeren za kozmetično industrijo, ne spremeni porekla tega kumarina.

(30)

Preiskava je razkrila, da strošek nadaljnjega prečiščevanja kumarina ni bil visok in sklenila, da ta postopek pomeni le manjšo spremembo kumarina, s katero se izboljša njegova čistost, ne pa proizvodnje novega proizvoda. Za prečiščeni kumarin tako velja poimenovanje zadevnega proizvoda. Temu Atlas ni oporekal.

(31)

Atlas je tudi trdil, da je treba pri oceni, ali je predelava bistvenega pomena, vrednost kumarina, uvoženega iz LRK, ki je bil izgubljen med nadaljnjim prečiščevanjem, upoštevati kot strošek, ki je nastal zaradi prečiščevanja. Vendar se vrednost kumarina, izgubljenega med prečiščevanjem, oblikuje v trenutku, ko je kumarin nabavljen. Zato ne more šteti kot strošek, ki nastane zaradi prečiščevanja.

(32)

Podjetje je kot glavni razlog za izvažanje kumarina s poreklom iz LRK navedlo negotovost zaradi nevarnosti stavk v Indiji. Tudi če bi nevarnost stavk kot takšna lahko bila upravičen razlog za odločitve podjetja, bi stavke vplivale tako na proizvodni proces Atlasa, tj. proizvodnja indijskega kumarina po fenolski poti, kakor tudi na prečiščevanje kumarina s poreklom iz LRK. Stavke potemtakem ne opravičujejo dejstva, da se je delež kumarina pridobljenega po o-krezolski poti s poreklom iz LRK, ki ga je Atlas uporabljal v proizvodnem procesu, povečal s 25 % v letu 2000 na več kot 70 % v OP (8).

(33)

Zato se sklepa, da sprememba pri vzorcu trgovanja izhaja iz protidampinških ukrepov in ne iz drugih razlogov ali ekonomske upravičenosti v smislu člena 13(1) osnovne uredbe.

(34)

Po tem ko je Atlas močno povečal svoj tržni delež, se je izvoz nesodelujočih podjetij v Indiji po FL 2001/2002 zmanjšal, vendar zaradi majhnih količin to ni vplivalo na ugotavljanje spremembe pri vzorcu trgovanja.

(35)

Na podlagi zgornje analize trgovinskih tokov je bilo ugotovljeno, da se sprememba v vzorcu uvozov v Skupnost navezuje na dejstvo, da so obstajali protidampinški ukrepi. Medtem ko uvoza proizvodov z domnevnim poreklom iz Tajske na trgu Skupnosti do oktobra 2001 ni bilo, je ta v OP znašal 211 ton. Ta obseg je predstavljal 30,7 % porabe Skupnosti med OP predhodne preiskave.

(36)

Preiskava je pokazala, da so bile povprečne cene uvoza iz Tajske med predhodno preiskavo še nižje od cen uvoza iz LRK in s tem tudi nižje od cen industrije Skupnosti. Povprečne cene uvoza iz Tajske so bile tudi 20 % nižje od cen kitajskega izvoza med OP sedanje preiskave.

(37)

Na podlagi zgoraj navedenega se sklepa, da je sprememba trgovinskih tokov skupaj z nenormalno nizkimi cenami za izvoz iz Tajske razvrednotila popravljalni učinek protidampinških ukrepov v smislu količin in cen enakih proizvodov.

(38)

Na podlagi zgornje analize trgovinskih tokov je bilo ugotovljeno, da se sprememba v vzorcu trgovanja navezuje na dejstvo, da so obstajali protidampinški ukrepi. Medtem ko je uvoz iz Indije leta 2000 predstavljal le 11 % celotnega uvoza kumarina v Skupnost, je ta v OP znašal 35 %. Ta obseg je predstavljal 18-22 % (9) porabe Skupnosti med OP predhodne preiskave.

(39)

Preiskava je pokazala, da so bile povprečne cene uvoza iz Indije med prejšnjo preiskavo še nižje od cen uvoza iz LRK in s tem tudi nižje od cen gospodarske panoge Skupnosti. Povprečne cene uvoza iz Indije so bile tudi 14 % nižje od cen kitajskega izvoza med OP sedanje preiskave.

(40)

Na podlagi zgoraj navedenega se zaključi, da je sprememba trgovinskih tokov skupaj z neobičajno nizkimi cenami za izvoz iz Indije, oslabila popravljalni učinek protidampinških ukrepov v smislu količin in cen enakih proizvodov.

(41)

Atlas je trdil, da je nesmiselno primerjati kitajske izvozne cene za Skupnost v letu 1994 (tj. cene iz OP, uporabljene med preiskavo, ki je pripeljala do uvedbe prvotnih ukrepov leta 1996) z indijskimi izvoznimi cenami za isti trg danes, ker je med obema OP preteklo 10 let.

(42)

Vendar so se v resnici primerjale izvozne cene s kitajskimi izvoznimi cenami iz OP pregleda zaradi izteka ukrepa, izvedenega v letu 2002.

(43)

Da bi ugotovili, ali je mogoče najti dokaze za damping v zvezi z zadevnim proizvodom, ki se je izvažal v Skupnost iz Tajske med OP, so bili uporabljeni podatki iz Eurostata v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(44)

Člen 13(1) osnovne uredbe zahteva dokaz o dampingu glede na predhodno ugotovljeno normalno vrednost za enake ali podobne proizvode.

(45)

Zaradi pravične primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno je prišlo do prilagoditev pri razlikah, ki so vplivale na cene in na primerljivost cen. Te prilagoditve so bile narejene v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe, in sicer na področju transporta in zavarovanja na podlagi razpoložljivih dejstev, kot so podana v zahtevku, v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(46)

V skladu s členoma 2(11) in 2(12) osnovne uredbe je primerjava tehtanega povprečja običajne vrednosti, ugotovljene v predhodni preiskavi, ter tehtanega povprečja izvozne cene OP te preiskave, izražena v odstotkih CIF cene na mejah Skupnosti, carina neplačana, pokazala damping za uvoz kumarina, poslanega iz Tajske, v Skupnost. Ugotovljena stopnja dampinga, izražena v odstotkih CIF cene na mejah Skupnosti, carina neplačana, je bila višja od 100 %.

(47)

Da bi ugotovili, ali je mogoče najti dokaze v zvezi z zadevnim proizvodom, ki se je med OP izvažal v Skupnost iz Indije, so bile uporabljene izvozne cene, ki so jih posredovali indijski sodelujoči proizvajalci. Podatki za nesodelujoča podjetja so bili ugotovljeni na podlagi podatkov Eurostata v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(48)

Zaradi pravične primerjave med običajno vrednostjo in izvozno ceno za Atlas se je izvršila prilagoditev pri razlikah, ki so vplivale na cene in na primerljivost cen. Te prilagoditve so bile izvedene v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe na področju transporta, zavarovanja, trgovanja in drugih to zadevnih stroškov, embaliranja in menjave valute in sicer na podlagi podatkov, ki jih je podal Atlas.

(49)

V skladu s členoma 2(11) in 2(12) osnovne uredbe je primerjava tehtanega povprečja običajne vrednosti, ugotovljene v predhodni preiskavi, ter tehtanega povprečja izvozne cene OP te preiskave, izražena v odstotkih CIF cene na mejah Skupnosti, carina neplačana, pokazala damping za uvoz kumarina, ki ga pošilja Atlas, v Skupnost. Ugotovljena stopnja dampinga, izražena v odstotkih CIF cene na mejah Skupnosti, carina neplačana, je bila višja od 80 %.

(50)

Atlas je trdil, da je primerjava tehtanega povprečja običajne vrednosti in tehtanega povprečja izvoznih cen v OP te preiskave pripeljala do nepravilnega sklepa, ker je med OP obeh preiskav preteklo deset let.

(51)

Toda Komisija je upoštevala podatke za tehtano povprečje običajne vrednosti iz pregleda zaradi izteka ukrepa, izvedenega leta 2002, zaradi česar sta med OP obeh preiskav pretekli le dve leti, kar je v skladu z zahtevami člena 13(1) osnovne uredbe.

(52)

Zaradi pravične primerjave med običajno vrednostjo in izvozno ceno je prišlo do prilagoditev pri razlikah, ki so vplivale na cene in na primerljivost cen. Te prilagoditve so bile izvedene v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe na področju transporta, zavarovanja, trgovanja in drugih to zadevnih stroškov, pakiranja in menjave valute, in sicer na podlagi podatkov, ki jih je podal Atlas.

(53)

V skladu s členoma 2(11) in 2(12) osnovne uredbe je primerjava tehtanega povprečja običajne vrednosti, ugotovljene v predhodni preiskavi, ter tehtanega povprečja izvozne cene OP te preiskave, izražena v odstotkih CIF cene na mejah Skupnosti, carina neplačana, pokazala damping za uvoz kumarina, ki ga pošiljajo nesodelujoča podjetja, v Skupnost. Ugotovljena stopnja dampinga, izražena v odstotkih CIF cene na mejah Skupnosti, carina neplačana, je bila višja od 60 %.

(54)

Glede na zgoraj ugotovljeno izogibanje v smislu člena 13(1) osnovne uredbe, je potrebno obstoječe protidampinške ukrepe na uvoz zadevnih proizvodov s poreklom iz LRK razširiti na enake proizvode s poreklom iz Indije ali Tajske, ne glede na to, ali je deklarirana država njihovega porekla Indija oziroma Tajska ali ne.

(55)

Uporablja naj se razširjena dajatev, kot je bila uvedena s členom 1(2) osnovne uredbe.

(56)

V skladu s členoma 13(3) in 14(5) osnovne uredbe, ki določa, da je potrebno razširjene ukrepe uporabljati za registrirane uvoze od dneva carinske prijave, je treba protidampinško dajatev pobirati na uvoz kumarina, ki se pošilja iz Indije ali Tajske in je bil ob vstopu v Skupnost prijavljen po predpisih iz začetne uredbe. Zaradi zamenljive narave proizvoda in zlasti okoliščin v tej zadevi, je nemogoče z gotovostjo ločiti transakcije v zvezi s kumarinom, prvotno proizvedenim v Indiji, od tistih v zvezi s kumarinom, uvoženim iz Kitajske ter nato prečiščenim in izvoženim v Skupnost. Zato retroaktivno pobiranje razširjene protidampinške dajatve na uvoz kumarina, poslanega iz Indije, ne bi smelo veljati za uvoz kumarina, ki ga je Atlas izvozil med obdobjem prijave.

(57)

Edini sodelujoči proizvajalec izvoznik, Atlas, je v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe vložil zahtevek za izvzetje iz prijave in predvidene razširitve protidampinških ukrepov.

(58)

Preiskava je pokazala, da se je Atlas izogibal veljavnim protidampinškim ukrepom s ponovnim izvozom po manjši spremembi kumarina s poreklom iz LRK. Ugotovljeno je bilo tudi, da je Atlas v Skupnost izvažal kumarin, proizveden v Indiji po fenolni poti (glej uvodno izjavo 27) V skladu s členom 13(4) osnovne uredbe dejstvo, da se je Atlas izogibal ukrepom, pomeni, da ni upravičen do izvzetja.

(59)

Glede na zamenljivo naravo proizvoda in na težave, s katerimi se je Atlas srečeval med OP, da bi razlikoval med proizvodi, proizvedenimi v Indiji po fenolni poti in kumarinom s poreklom iz Kitajske, prečiščenim in ponovno izvoženim v Skupnost, se izjemoma šteje za ustrezno, da se sprejme Atlasova zaveza, s katero podjetje Skupnosti lahko proda kumarin, prvotno proizveden v Indiji v omejeni količini, ki ustreza količini takšnega proizvoda, prodanega Skupnosti med OP. Za kumarin, prodan v skladu s takšno zavezo, ne bi bilo treba plačati razširjene dajatve.

(60)

To Atlasovo zavezo Komisija lahko sprejme s Sklepom Komisije.

(61)

V tem kontekstu se je Atlas zavezal, da bo Komisiji redno posredoval podrobne informacije v zvezi s svojim izvozom v Skupnost, kar pomeni, da Komisija lahko učinkovito spremlja postopek.

(62)

Za omogočanje učinkovitega spremljanja ravnanja podjetja v skladu z zavezo s strani Komisije, ko je ustreznim carinskim organom predložena zahteva za sprostitev v prosti promet, je izvzetje iz protidampinške dajatve pogoj pri predložitvi trgovinskega računa, ki vsebuje vsaj podatke iz Priloge. Takšni podatki so potrebni tudi zato, da se carinskim organom omogoči dovolj natančno ugotavljanje, ali pošiljke ustrezajo trgovinski dokumentaciji. Kjer tak račun ni predložen oziroma ne ustreza proizvodu, pokazanemu carini, se plača ustrezna protidampinška dajatev.

Glede na to se zaveza šteje za sprejemljivo, zadevno podjetje pa je bilo obveščeno o bistvenih dejstvih, premislekih in obveznostih, na katerih temelji sprejetje.

(63)

Če Atlas krši zavezo ali se za zavezo izkaže, da ne deluje, lahko Komisija njeno sprejetje umakne –

(a)

je trgovinski račun, ki vsebuje vsaj elemente iz Priloge, predložen carinskim organom držav članic ob predložitvi deklaracije za sprostitev v prosti promet;

(b)

blago, deklarirano in pokazano carini, natanko ustreza opisu na trgovinskem računu.

Evropska komisija

Generalni direktorat za trgovino

Direktorat B

Pisarna: J-79 05/17

B-1049 Bruselj

Faks (32 2) 295 65 05

Teleks COMEU B 21877.

31.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 396/28

(1)

1. maja 2004 je pristopilo deset novih držav članic.

(2)

Poleg tega je treba upoštevati možnost nadaljnjih pristopov.

(3)

Skupnosti so odobrile posojila in jamčile za posojila, dodeljena državam pristopnicam, ali za projekte, ki so se izvedli v teh državah. Ta posojila in jamstva so trenutno zajeta v Jamstvenem skladu in bodo ostala neplačana ali veljavna po dnevu pristopa. S tem dnem to ne bodo več zunanji ukrepi Skupnosti in jih bo tako treba vključiti neposredno v splošni proračun Evropske unije in ne bodo več zajeta v Jamstvenem skladu.

(4)

Evropska investicijska banka mora Komisijo obvestiti o vsoti neplačanih ukrepov, za katere jamči Skupnost, v novih državah članicah na dan pristopa.

(5)

Poročilo, ki ga je Komisija pripravila v skladu s členom 9 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2728/94 z dne 31. oktobra 1994 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (2), zaključuje, da za upoštevanje širitve Evropske unije ni potrebno spreminjati nobenih parametrov Jamstvenega sklada.

(6)

Glede na količino potrebnih informacij za letno poročilo, ki ga zahteva člen 7 Uredbe (ES, Euratom) št. 2728/94, in zapletenost postopkov, ki jih je treba opraviti pred predložitvijo poročila, je treba podaljšati rok, predviden za njegovo pripravo.

(7)

Uredbo (ES, Euratom) št. 2728/94 je treba zato ustrezno spremeniti.

(8)

Za sprejetje te uredbe Pogodbi ne predvidevata nobenih drugih pooblastil, razen pooblastil iz člena 308 Pogodbe ES in člena 203 Pogodbe Euratom –

1.

v členu 1 se doda naslednji odstavek:

„Vse operacije, izvedene v korist tretje države ali za namene financiranja projektov v tretji državi, z učinkom od dne pristopa te države k Evropski uniji ne sodijo več na področje uporabe te uredbe.“;

2.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 3a

Po pristopu nove države članice k Evropski uniji se ciljni znesek zmanjša za znesek izračunan na podlagi operacij iz tretjega odstavka člena 1.

Za izračun zneska zmanjšanja se odstotek iz drugega odstavka člena 3, ki se uporablja na dan pristopa, uporabi za znesek neplačanih operacij na ta dan.

Presežek se plača nazaj na posebno postavko v izkazu prihodkov splošnega proračuna Evropske Unije.“;

3.

v členu 7 se datum „31. marca“ nadomesti z „31. maja“.

31.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 396/30

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

31.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 396/32

(1)

V skladu s Sporazumom o kmetijstvu (2), sklenjenem v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, se Skupnost obveže, da bo uvažala v Španijo določeno količino sirka.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1839/95 z dne 26. julija 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo tarifnih kvot za uvoz koruze in sirka v Španijo in uvoz koruze na Portugalsko (3) je določila posebna pravila, potrebna za izvedbo tega javnega razpisa.

(3)

Glede na trenutne potrebe trga v Španiji je treba odpreti javni razpis za znižanje carin pri uvozu sirka.

(4)

Uredba Sveta (ES) št. 2286/2002 z dne 10. decembra 2002 o ureditvi, ki se uporablja za kmetijske proizvode in blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov, s poreklom iz afriških, karibskih in pacifiških držav (države AKP), ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 1706/98 (4) določa predvsem znižanje carin za 60 % pri uvozu sirka v okviru kvote 100 000 ton na koledarsko leto ter za 50 % nad to kvoto. Kumulacija te ugodnosti in ugodnosti, ki izhaja iz javnega razpisa za znižanje carin pri uvozu, povzroča motnjo na španskem trgu za žita. Zato je treba to kumulacijo izključiti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

31.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 396/34

(1)

V skladu s Sporazumom o kmetijstvu (2), sklenjenim v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, se je Skupnost zavezala, da bo v Portugalsko uvozila določeno količino koruze.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1839/95 z dne 26. julija 1995 o določitvi podrobnih pravil uporabe tarifnih kvot pri uvozu koruze in sirka v Španijo ter koruze na Portugalsko (3) uvaja posebna dodatna pravila, potrebna za izvedbo natečaja.

(3)

Zlasti z obzirom na trenutne tržne potrebe v Portugalski bi bilo potrebno razpisati natečaj za znižanje uvozne dajatve za koruzo v okviru posebne ureditve za uvoz.

(4)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

31.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 396/35

(1)

V skladu s Sporazumom o kmetijstvu (2), sklenjenim v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, se je Skupnost zavezala, da bo v Španijo uvozila določeno količino koruze.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1839/95 z dne 26. julija 1995 o določitvi podrobnih pravil uporabe tarifnih kvot pri uvozu koruze in sirka v Španijo ter koruze na Portugalsko (3) uvaja posebna dodatna pravila, potrebna za izvedbo natečaja.

(3)

Zlasti z obzirom na trenutne tržne potrebe v Španiji bi bilo potrebno razpisati natečaj za znižanje uvozne dajatve za koruzo v okviru posebne ureditve za uvoz.

(4)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

31.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 396/36

(1)

Člen 26(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi nekaterih uredb (2), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1783/2003 (3), vključuje nekatere določbe, ki se ne dajo neposredno uporabiti za države upravičenke po Uredbi (ES) št. 1268/1999. Člena 26 zato ne more več navajati člen 3 Uredbe Komisije (ES) št. 2759/1999 (4). Zato je treba uvesti posebne določbe v člen 3(1) Uredbe (ES) št. 2759/1999, da se upošteva stanje za države prosilke.

(2)

Člen 8 Uredbe (ES) št. 1268/1999 se nanaša na stopnjo prispevka Skupnosti in intenzivnosti pomoči. Odstavek 2 navedenega člena zvišuje najvišjo vrednost javne pomoči za naložbe v kmetijska gospodarstva, med drugim za naložbe mladih kmetov in/ali na gorskih območjih. Te pogoje je treba opredeliti v skladu z načeli, ki se uporabljajo za države članice.

(3)

Uredbo (ES) št. 2759/1999 je treba zato ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za kmetijske strukture za razvoj podeželja –

1.

V členu 3 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Podpora se lahko dodeli za naložbe iz člena 25 Uredbe (ES) št. 1257/1999, ki se nanašajo na izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov, vključno z ribiškimi proizvodi iz Priloge I k Pogodbi. Kmetijski proizvodi, razen ribiških proizvodov, morajo imeti poreklo v državah prosilkah ali Skupnosti. Naložbe na ravni prodaje na drobno se izključijo iz podpore.

Podpora se dodeli osebam, ki so dejansko odgovorne za financiranje naložb v podjetja, ki izpolnjujejo pogoje iz prve in druge alinee člena 2(2) te uredbe.

Kadar pa se neposredno pred prejetjem vloge na novo uvedejo s pravnim redom ES povezani minimalni standardi za okolje, higieno in dobro počutje živali, se podpora dodeli pod pogojem, da bo kmetijsko podjetje izpolnjevalo te nove standarde pred koncem uresničenja naložbe.“

2.

V členu 8 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Pri uporabi člena 8(2) Uredbe (ES) št. 1268/1999 veljajo naslednje opredelitve:

31.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 396/38

(1)

Svet je s Sklepom z dne 22. decembra 2004 (2) sklenil Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) v korist palestinske uprave Zahodnega brega in Gaze o vzajemnih ukrepih liberalizacije in nadomestitvi protokolov 1 in 2 k Začasnemu pridružitvenemu sporazumu med ES in palestinsko upravo. Novi Sporazum se uporablja od 1. januarja 2005.

(2)

Novi Protokol št. 1 o režimih, ki se uporabljajo za uvoz kmetijskih proizvodov s poreklom z Zahodnega brega in iz Gaze v Skupnost, v nadaljevanju „novi Protokol št. 1“, določa nove tarifne koncesije in spremembe obstoječih koncesij, določenih v Uredbi (ES) št. 747/2001, od katerih so nekatere zajete v tarifnih kvotah Skupnosti in referenčnih količinah.

(3)

Za izvajanje tarifnih koncesij, določenih v novem Protokolu št. 1, je potrebno spremeniti Uredbo (ES) št. 747/2001.

(4)

Pri izračunu tarifnih kvot in referenčnih količin za prvo leto uporabe je potrebno zagotoviti, da se, kjer se obdobje za kvoto ali referenčno količino začne pred datumom začetka uporabe novega Sporazuma, obseg tarifne kvote in referenčna količina zmanjšata sorazmerno s tistim delom obdobja, ki je že preteklo pred tem datumom.

(5)

Za lažje upravljanje nekaterih obstoječih tarifnih kvot in referenčnih količin, določenih v Uredbi (ES) št. 747/2001, se količine, uvožene v okviru teh kvot in referenčnih količin, upoštevajo pri obračunu na podlagi ukrepov, odprtih v skladu z Uredbo (ES) št. 747/2001, kakor je spremenjena s to uredbo.

(6)

V skladu z novim Protokolom št. 1 je potrebno obsege tarifnih kvot za nekatere izdelke dvakrat povečati.

(7)

Ker je potrebno določbe, določene v tej uredbi, uporabljati od datuma uporabe novega Sporazuma, naj ta uredba čim prej stopi v veljavo.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

31.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 396/42

(1)

Člen 10 Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se pri uvozu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe, zaračuna stopnja dajatve skupne carinske tarife. Vendar pa je za proizvode iz odstavka 2 tega člena uvozna dajatev enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 % in znižani za uvozno ceno cif, ki se uporablja za zadevno pošiljko. Vendar pa dajatev ne sme preseči stopnje dajatve skupne carinske tarife.

(2)

V skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003 se uvozne cene cif izračunajo na podlagi reprezentančnih cen za zadevni proizvod na svetovnem trgu.

(3)

Uredba (ES) št. 1249/96 določa pogoje izvajanja Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede uvoznih dajatev v sektorju žit.

(4)

Uvozne dajatve veljajo do določitve in začetka veljavnosti novih.

(5)

Da se omogoči normalno delovanje sistema uvoznih dajatev, se za izračun dajatev uporabi reprezentančna tržna stopnja, evidentirana v referenčnem obdobju.

(6)

Uporaba Uredbe (ES) št. 1249/96 določa uvozne dajatev v skladu s Prilogo I k tej uredbi –

31.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 396/45

(1)

Evropska skupnost je z Amsterdamsko pogodbo dobila pooblastila za sprejem ukrepov na področju vizumov, azila, priseljevanja in drugih politik v zvezi s prostim gibanjem oseb, kakor je določeno v Naslovu IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu „Pogodba“).

(2)

V skladu s členom 67 Pogodbe, kakor je bil uveden z Amsterdamsko pogodbo, bi naj večino teh ukrepov Svet sprejel soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

(3)

V skladu z drugo alineo odstavka 2 istega člena 67, po petletnem prehodnem obdobju po začetku veljavnosti Amsterdamske pogodbe, Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno sprejme sklep, s katerim zagotovi, da vsa področja ali dele področij iz Naslova IV Pogodbe ureja postopek iz člena 251.

(4)

V skladu s členom 67(5), ki se je bil dodan s Pogodbo iz Nice, sprejme Svet v skladu s postopkom iz člena 251 ukrepe v zvezi z azilom iz člena 63(1) in (2)(a) pod pogojem, da je soglasno in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejel zakonodajo Skupnosti, ki opredeljuje skupna pravila in temeljna načela glede teh vprašanj, ter ukrepe za pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah iz člena 65, razen vidikov v zvezi z družinskim pravom; na te določbe ta sklep ne vpliva.

(5)

Razen tega Svet, v skladu s Protokolom o členu 67 Pogodbe, ki je bil priložen k tej pogodbi s Pogodbo iz Nice, od 1. maja 2004, pri sprejemanju ukrepov iz člena 66 Pogodbe, na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom, odloča s kvalificirano večino; ta sklep ne vpliva na ta protokol.

(6)

Ob upoštevanju Pogodbe iz Nice, je Evropski svet ob potrjevanju dokumenta „Program iz Haaga: Krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji“ na zasedanju 4. in 5. novembra 2004 predlagal Svetu, da najkasneje do 1. aprila 2005 sprejme sklep na podlagi člena 67(2) Pogodbe, v skladu s katerim mora Svet odločati po postopku iz člena 251, kadar sprejema, v skladu s sodno prakso Sodišča glede izbire pravne podlage za akte Skupnosti, ukrepe iz člena 62(1) in (2)(a) ter (3) in člena 63(2)(b) in 3(b) Pogodbe.

(7)

Vendar pa je Evropski svet zavzel stališče, da dokler ne začne veljati Pogodba o ustavi za Evropo, Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom odloča soglasno, kadar sprejema ukrepe iz člena 63(3)(a) in (4) Pogodbe na področju zakonitega priseljevanja državljanov tretjih držav v države članice in med njimi.

(8)

Prehod na postopke soodločanja za sprejem ukrepov iz člena 62(1) Pogodbe ne vpliva na zahtevo, da Svet odloča soglasno ob sprejemu sklepov iz člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003, člena 15(1) Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k uporabi, izvajanju in razvoju schengenskega pravnega reda (1), ter člena 4 Protokola o vključevanju schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije in vseh prihodnjih pristopnih pogodb, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti.

(9)

Prehod na postopke soodločanja pri sprejemu ukrepov iz člena 62(2)(a) Pogodbe ne vpliva na pristojnost držav članic glede geografskega razmejevanja v skladu z mednarodno zakonodajo.

(10)

Spodbujevalne ukrepe za podporo državam članicam pri vključevanju državljanov iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo na njihovem ozemlju, lahko Svet sprejme v skladu z ustrezno pravno podlago, ki jo zagotavlja Pogodba.

(11)

Posledica prehoda na postopke soodločanja za sprejem ukrepov iz člena 62(2) in (3) Pogodbe je, da je treba predpise, s katerimi se Svetu pridržijo izvedbena pooblastila v zvezi z nekaterimi podrobnejšimi predpisi in praktičnimi postopki izvajanja pri pregledu prošenj za vizume in izvedbe kontrol in nadzora na mejah, spremeniti tako, da bo Svet moral v teh primerih odločati s kvalificirano večino.

(12)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zanjo ni zavezujoč niti se tam ne uporablja.

(13)

V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, sta obe državi članici podali uradno obvestilo o sodelovanju pri sprejetju in uporabi tega sklepa –

31.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 396/47

(1)

10. junija 1999 so se zunanji ministri držav članic Evropske unije in Komisija Evropskih skupnosti, skupaj z drugimi sodelujočimi v Paktu stabilnosti za jugovzhodno Evropo dogovorili o ustanovitvi Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo, v nadaljnjem besedilu „Pakt stabilnosti“.

(2)

Člen 1a Uredbe (ES) št. 1080/2000 predvideva vsakoletno imenovanje posebnega koordinatorja Pakta stabilnosti.

(3)

Ob imenovanju je treba določiti mandat posebnega koordinatorja. Izkušnje so pokazale, da je mandat, določen v Sklepu Sveta 2003/910 z dne 22. decembra 2003 o imenovanju posebnega koordinatorja Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo (2) za 2004, primeren.

(4)

Primerno je določiti jasne meje odgovornosti ter usmeritve za koordinacijo in poročanje –

(a)

spodbujanje doseganja ciljev Pakta stabilnosti v in med posameznimi državami, v katerih Pakt stabilnosti dokazuje, da ima dodano vrednost;

(b)

predsedovanje regionalni okrogli mizi za jugovzhodno Evropo;

(c)

vzdrževanje tesnih stikov z vsemi sodelujočimi in pospeševanje pomoči državam, organizacijam in institucijam Pakta stabilnosti ter relevantnim regionalnim pobudam in organizacijam pri razvijanju regionalnega sodelovanja in spodbujanje regionalnega sodelovanja;

(d)

tesno sodelovanje z vsemi institucijami Evropske unije in njenih držav članic z namenom pospeševanja vloge Evropske unije v Paktu stabilnosti v skladu s točkami 18, 19 in 20 listine Pakta stabilnosti in zagotavljanje komplementarnosti med delom Pakta stabilnosti in procesom stabilizacije in pridruževanja;

(e)

organiziranje občasnih in skupnih srečanj s predsedstvi delovnih miz, kot je primerno, in zagotavljanje strateško celovite koordinacije in sekretariata za regionalno okroglo mizo za jugovzhodno Evropo in njene instrumente;

(f)

delovanje na podlagi seznama, ki je v posvetovanju s sodelujočimi v Paktu stabilnosti vnaprej dogovorjen, prednostnih nalog, ki jih mora Pakt stabilnosti izvesti v letu 2005, in skrb za preverjanje delovnih metod in struktur Pakta stabilnosti za zagotovitev doslednosti in učinkovite uporabe virov.

31.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 396/49

(1)

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1785/2004 (2) je zadnjič in v skladu s starimi Kadrovskimi predpisi določila, na podlagi prvega pododstavka člena 13 Priloge X k omenjenim kadrovskim predpisom, ponderje, ki se s 1. januarjem 2004 uporabljajo za osebne prejemke uradnikov Evropskih skupnosti, napotenih v tretje države, v valuti države njihove napotitve.

(2)

Ker se je v določenih tretjih državah, ob upoštevanju statističnih podatkov, ki so na voljo Komisiji, razlika med življenjskimi stroški, izmerjenimi na podlagi ponderiranja, in ustreznim menjalnim tečajem povečala za več kot 5 % od zadnje določitve ali prilagoditve ponderjev, je treba s 1. februarjem, 1. marcem, 1. aprilom, 1. majem in 1. junijem v skladu z drugim pododstavkom člena 13 Priloge X h Kadrovskim predpisom nekatere od teh ponderjev prilagoditi –

31.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 396/51

(1)

Države članice so poslale Komisiji programe o nadzoru ribištva za obdobje od 1. januarja 2004 do 31. decembra 2004 skupaj z zahtevki za finančni prispevek Skupnosti za izdatke, povezane z izvedbo takih programov.

(2)

Zahtevki za ukrepe, naštete v členu 4 Odločbe 2004/465/ES, so lahko upravičeni do financiranja Skupnosti.

(3)

Primerno je določiti najvišji znesek prispevka Skupnosti za upravičene izdatke za leto 2004 za vsako pomoč države članice, odobrene za ukrepe iz člena 4 Odločbe 2004/465/ES, stopnjo prispevka Skupnosti za take ukrepe in pogoje, pod katerimi Skupnost povrne nacionalne izdatke.

(4)

Države članice morajo v skladu s členom 8 Odločbe 2004/465/ES prevzeti obveznosti za izdatke v 12 mesecih od konca leta, v katerem so bile obveščene o tej odločbi. Prav tako se morajo uskladiti z določbami navedene odločbe glede začetka projektov in predložitve zahtevkov za povračilo.

(5)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

—

50 % upravičenega prispevka za države članice, ki so pristopile 1. maja 2004,

—

25 % upravičenega prispevka za druge države članice.