ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 55

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 48
1. marec 2005


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 342/2005 z dne 28. februarja 2005 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

1

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 343/2005 z dne 28. februarja 2005 o določitvi izvoznih nadomestil za slad

3

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 344/2005 z dne 28. februarja 2005 o določitvi korekcijskega zneska za nadomestilo za slad

5

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 345/2005 z dne 28. februarja 2005 o spremembi korekcijskega zneska za izvozno nadomestilo za žita

7

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 346/2005 z dne 28. februarja 2005 o določitvi cene neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu

9

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 347/2005 z dne 28. februarja 2005 o določitvi proizvodnega nadomestila za oljčno olje, ki se uporablja v proizvodnji nekaterih konzerviranih živil

10

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 348/2005 z dne 28. februarja 2005 o odstopanju od Uredbe (ES) št. 174/1999 glede roka veljavnosti izvoznih dovoljenj z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila za sektor mleka in mlečnih izdelkov

11

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 349/2005 z dne 28. februarja 2005 o določitvi pravil v zvezi s financiranjem Skupnosti nujnih ukrepov in ukrepov za boj proti nekaterim živalskim boleznim iz Odločbe Sveta 90/424/EGS

12

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 350/2005 z dne 28. februarja 2005 o razpisu natečaja za dodelitev izvoznih dovoljenj A3 za sadje in zelenjavo (paradižnike, pomaranče, limone in jabolka)

26

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 351/2005 z dne 28. februarja 2005 o določitvi proizvodnih in uvoznih cen Skupnosti za nageljne in vrtnice z namenom uporabe uvoznega režima za nekatere cvetličarske proizvode s poreklom iz Cipra, Izraela, Jordanije, Maroka ter Zahodnega brega in Gaze

29

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 352/2005 z dne 28. februarja 2005 o določitvi proizvodnega nadomestila za beli sladkor, ki se uporablja v kemični industriji za obdobje od 1. do 31. marca 2005

31

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 353/2005 z dne 28. februarja 2005 o določitvi uvoznih dajatev za žita, ki se uporabljajo od 1. marca 2005

32

 

*

Direktiva Komisije 2005/13/ES z dne 21. februarja 2005 o spremembi Direktive 2000/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede emisij plinastih in trdih onesnaževal iz motorjev, namenjenih za pogon kmetijskih ali gozdarskih traktorjev in spremembi Priloge I k Direktivi 2003/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede homologacije kmetijskih in gozdarskih traktorjev ( 1 )

35

 

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

 

 

Svet

 

*

2005/165/ES:Sklep Sveta z dne 17. februarja 2005 o imenovanju dveh belgijskih članov in belgijskega nadomestnega člana Odbora regij

55

 

 

Komisija

 

*

2005/166/ES:Odločba Komisije z dne 10. februarja 2005 o določitvi pravil za izvajanje Odločbe št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola (notificirana pod dokumentarno številko K(2005) 247)

57

 

*

2005/167/ES:Sklep Komisije z dne 28. februarja 2005 o finančnem prispevku Skupnosti za objavo zapisnika in gradiva s Svetovne konference o dobrem počutju živali OIE februarja 2004 na zgoščenki

92

 

*

2005/168/ES:Sklep pridružitvenega odbora stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma EU-Čile, imenovanega skupni upravni odbor, 1/2003 z dne 24. oktobra 2003 poslovnik pridružitvenega odbora stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma EU-Čile, imenovanega skupni upravni odbor (v nadaljnjem besedilu JMC)

93

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

1.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 55/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 342/2005

z dne 28. februarja 2005

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. marca 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. februarja 2005

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1947/2002 (UL L 299, 1.11.2002, str. 17).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 28. februarja 2005 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

052

113,3

204

63,7

212

157,6

624

152,4

999

121,8

0707 00 05

052

173,3

068

152,0

204

116,1

220

230,6

999

168,0

0709 10 00

220

36,6

999

36,6

0709 90 70

052

176,0

204

166,7

999

171,4

0805 10 20

052

51,9

204

48,7

212

51,5

220

42,3

421

41,3

624

63,8

999

49,9

0805 50 10

052

52,6

999

52,6

0808 10 80

400

113,1

404

96,0

512

104,8

524

56,8

528

87,2

720

56,4

999

85,7

0808 20 50

388

76,0

400

95,2

512

49,0

528

65,3

999

71,4


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.


1.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 55/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 343/2005

z dne 28. februarja 2005

o določitvi izvoznih nadomestil za slad

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 se razlika med tečaji ali cenami proizvodov na svetovnem trgu, določenih v členu 1 navedene Uredbe, in cenami teh proizvodov v Skupnosti, lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Nadomestila je treba določiti ob upoštevanju dejavnikov, navedenih v členu 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za slad je treba izračunati ob upoštevanju količine žit, potrebnih za proizvodnjo zadevnih proizvodov. Navedene količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V vmesnem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje stanje na trgih žit in zlasti glede kotacij ali cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v višini, navedeni v Prilogi k Uredbi.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvozna nadomestila za slad, naveden v členu 1(1)(c) Uredbe (ES) št. 1784/2003, so določena v višini, podani v prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. marca 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. februarja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2)  UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1431/2003 (UL L 203, 12.8.2003, str. 16).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 28. februarja 2005 o določitvi izvoznih nadomestil za slad

Oznaka proizvodov

Namembna država

Merska enota

Znesek nadomestil

1107 10 19 9000

A00

EUR/t

0,00

1107 10 99 9000

A00

EUR/t

0,00

1107 20 00 9000

A00

EUR/t

0,00

NB: Tarifne oznake proizvodov in oznake namembnih držav serije „A“ so določene v spremenjeni Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1).

Numerične oznake namembnih držav so določene v Uredbi Komisije (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11).


1.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 55/5


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 344/2005

z dne 28. februarja 2005

o določitvi korekcijskega zneska za nadomestilo za slad

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 15(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 je treba izvozno nadomestilo za žita na dan predložitve vloge za dovoljenje na prošnjo uporabiti za izvoz, ki naj se izvede v času veljavnosti dovoljenja. V tem primeru se za nadomestilo lahko uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in ukrepih, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (2), omogoča določitev korekcijskega zneska za nadomestilo za slad, naveden v členu 1(1)(c) Uredbe (EGS) št. 1766/92 (3). Navedeni korekcijski znesek se izračuna na podlagi podatkov iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)

Iz zgoraj navedenih določb sledi, da je treba določiti korekcijski znesek v skladu s prilogo k Uredbi.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Korekcijski znesek za vnaprej določena izvozna nadomestila za slad, naveden v členu 15(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003, se določi v prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. marca 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. februarja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2)  UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1431/2003 (UL L 203, 12.8.2003, str. 16).

(3)  UL L 181, 1.7.1992, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1104/2003 (UL L 158, 27.6.2003, str. 1).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 28. februarja 2005 o določitvi korekcijskega zneska za nadomestilo za slad

N.B: Tarifne oznake proizvodov in oznake namembnih držav serije „A“ so določene v spremenjeni Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1).

Numerične oznake namembnih držav so določene v Uredbi Komisije (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11).

(EUR/t)

Oznaka proizvodov

Namembna država

Tekoči

3

1. obdobje

4

2. obdobje

5

3. obdobje

6

4. obdobje

7

5. obdobje

8

1107 10 11 9000

A00

0

0

0

0

0

0

1107 10 19 9000

A00

0

0

0

0

0

0

1107 10 91 9000

A00

0

0

0

0

0

0

1107 10 99 9000

A00

0

0

0

0

0

0

1107 20 00 9000

A00

0

0

0

0

0

0


(EUR/t)

Oznaka proizvodov

Namembna država

6. obdobje

9

7. obdobje

10

8. obdobje

11

9. obdobje

12

10. obdobje

1

11. obdobje

2

1107 10 11 9000

A00

0

0

0

0

0

0

1107 10 19 9000

A00

0

0

0

0

0

0

1107 10 91 9000

A00

0

0

0

0

0

0

1107 10 99 9000

A00

0

0

0

0

0

0

1107 20 00 9000

A00

0

0

0

0

0

0


1.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 55/7


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 345/2005

z dne 28. februarja 2005

o spremembi korekcijskega zneska za izvozno nadomestilo za žita

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o Skupni ureditvi trga za žita (1) in zlasti člena 13(8) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Korekcijski znesek za izvozno nadomestilo za žita je bil določen v Uredbi Komisije (ES) št. 333/2005 (2).

(2)

Glede na cene cif in nakupne cene cif na ta dan in glede na predvidljiv razvoj trga, je potrebno spremeniti veljavni korekcijski znesek za nadomestilo za žita.

(3)

Korekcijski znesek je treba določiti istočasno z nadomestilom in v skladu z enakim postopkom. V obdobju med dvema določitvama se lahko spremeni —

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Korekcijski znesek za predhodno določeno nadomestilo za izvoz proizvodov, navedenih v členu 1(1) (a), (b) in (c) Uredbe (EGS) št. 1784/2003, pri čemer je izključen slad, se spremeni v skladu z prilogo.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. marca 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, dne 28. februarja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2)  UL L 53, 26.2.2005, str. 18.


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 28. februarja 2005 o določitvi korekcijskega zneska za izvozno nadomestilo za žita

(EUR/t)

Tarifna oznaka proizvodov

Namembna država

Sedanji

3

1. obdobje

4

2. obdobje

5

3. obdobje

6

4. obdobje

7

5. obdobje

8

6. obdobje

9

1001 10 00 9200

1001 10 00 9400

A00

0

0

0

0

0

1001 90 91 9000

1001 90 99 9000

C01

0

– 0,46

– 0,92

– 0,92

– 10,00

1002 00 00 9000

A00

0

0

0

0

0

1003 00 10 9000

1003 00 90 9000

C02

0

– 0,46

– 0,92

– 0,92

– 20,00

1004 00 00 9200

1004 00 00 9400

C03

0

– 0,46

– 0,92

– 0,92

– 40,00

1005 10 90 9000

1005 90 00 9000

A00

0

0

0

0

0

1007 00 90 9000

1008 20 00 9000

1101 00 11 9000

1101 00 15 9100

C01

0

– 0,63

– 1,26

– 1,26

– 15,00

1101 00 15 9130

C01

0

– 0,59

– 1,18

– 1,18

– 15,00

1101 00 15 9150

C01

0

– 0,54

– 1,09

– 1,09

– 15,00

1101 00 15 9170

C01

0

– 0,50

– 1,00

– 1,00

– 15,00

1101 00 15 9180

C01

0

– 0,47

– 0,94

– 0,94

– 15,00

1101 00 15 9190

1101 00 90 9000

1102 10 00 9500

A00

0

0

0

0

0

1102 10 00 9700

A00

0

0

0

0

0

1102 10 00 9900

1103 11 10 9200

A00

0

0

0

0

0

1103 11 10 9400

A00

0

0

0

0

0

1103 11 10 9900

1103 11 90 9200

A00

0

0

0

0

0

1103 11 90 9800

N.B. Tarifne oznake proizvodov in oznake namembnih krajev serije „A” so navedene v Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1), kakor je bila spremenjena.

Številčne oznake namembnih krajev so določene v Uredbi (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11).

C01

:

Vse tretje države z izjemo Albanije, Bulgarije, Romunije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Lihtenštajna in Švice.

C02

:

Alžirija, Saudova Arabija, Bahrajn, Egipt, Združeni arabski emirati, Iran, Irak, Izrael, Jordanija, Kuvajt, Libanon, Libija, Maroko, Maurtanija, Oman, Katar, Sirija, Tunizija in Jemen.

C03

:

Vse tretje države z izjemo Bulgarije, Norveške, Romunije, Švice in Lihtenštajna.


1.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 55/9


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 346/2005

z dne 28. februarja 2005

o določitvi cene neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Protokola št. 4 o bombažu, priloženega k Aktu o pristopu Grčije, nazadnje spremenjenega z Uredbo Sveta (ES) št. 1050/2001 (1),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1051/2001 z dne 22. maja 2001 o proizvodni pomoči za bombaž (2), in zlasti člena 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi občasno na podlagi cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu, z upoštevanjem zgodovinskega odnosa med ceno prečiščenega bombaža na svetovnem trgu in ceno, preračunano za neprečiščen bombaž. Navedeni zgodovinski odnos je opredeljen v členu 2(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1591/2001 z dne 2. avgusta 2001 (3), o podrobnih pravilih za uporabo sistema pomoči za bombaž. Če cene na svetovnem trgu ni mogoče preračunati na ta način, mora temeljiti na zadnji določeni ceni.

(2)

V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi na osnovi proizvoda s posebnimi lastnostmi in z upoštevanjem najugodnejših ponudb in kotacij na svetovnem trgu med tistimi, ki se štejejo kot reprezentativne za realno tržno ceno. V ta namen se izračuna povprečje ponudb in kotacij na eni ali več evropskih borz za proizvod, dobavljen cif v pristanišče v Skupnosti iz različnih držav dobaviteljic, ki se štejejo kot najbolj reprezentativne v mednarodni trgovini. Vendar obstaja tudi možnost prilagoditve meril za določanje cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu zaradi razlik v kakovosti dobavljenega proizvoda glede na zadevne ponudbe in kotacije. Te prilagoditve so določene v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1591/2001.

(3)

Uporaba zgoraj navedenih meril je podlaga za ceno neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu, določene v tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu, določena v členu 4 Uredbe (ES) št. 1051/2001, se določi v višini 19,129 EUR/100 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. marca 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. februarja 2005

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 148, 1.6.2001, str. 1.

(2)  UL L 148, 1.6.2001, str. 3.

(3)  UL L 210, 3.8.2001, str. 10. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1486/2002 (UL L 223, 20.8.2002, str. 3).


1.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 55/10


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 347/2005

z dne 28. februarja 2005

o določitvi proizvodnega nadomestila za oljčno olje, ki se uporablja v proizvodnji nekaterih konzerviranih živil

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta št. 136/66/EGS z dne 22. septembra 1966 o vzpostavitvi skupne ureditve trga za olja in masti (1), in zlasti člena 20a Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 20a Uredbe št.136/66/EGS določa dodelitev proizvodnega nadomestila za oljčno olje, ki se uporablja v konzervni industriji. V skladu z odstavkom 6 navedenega člena in ne glede na odstavek 3 člena Komisija določi to nadomestilo vsake dva meseca.

(2)

V skladu s členom 20a(2) zgoraj navedene uredbe je proizvodno nadomestilo treba določiti na podlagi razlike med cenami na svetovnem trgu in trgu Skupnosti, ob upoštevanju uvozne dajatve, ki se uporablja za oljčno olje s tarifno podštevilko KN 1509 90 00, in dejavnikov, ki se uporabljajo za določitev izvoznih nadomestil za navedena oljčna olja tekom referenčnega obdobja. Primerno referenčno obdobje je obdobje dveh mesecev pred začetkom roka trajanja proizvodnega nadomestila.

(3)

Zaradi uporabe zgoraj navedenih meril se nadomestilo določi, kot sledi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za meseca marec in april 2005 je znesek proizvodnega nadomestila iz člena 20a(2) Uredbe št. 136/66/EGS 44,00 EUR/100 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. marca 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. februarja 2005

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL 172, 30.9.1966, str. 3025/66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjene z Uredbo (ES) št. 865/2004 (UL L 161, 30.4.2004, str. 97).


1.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 55/11


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 348/2005

z dne 28. februarja 2005

o odstopanju od Uredbe (ES) št. 174/1999 glede roka veljavnosti izvoznih dovoljenj z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila za sektor mleka in mlečnih izdelkov

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni organizaciji trga mleka in mlečnih izdelkov (1) in zlasti člena 31(14) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 6 Uredbe Komisije (ES) št. 174/1999 z dne 26. januarja 1999 o posebnih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 804/68 glede izvoznih dovoljenj in izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke (2) določa rok veljavnosti izvoznih dovoljenj.

(2)

Znižanje intervencijskih cen za maslo in posneto mleko v prahu od 1. julija 2005 bo verjetno povzročilo nižje cene na trgu mlečnih izdelkov v tržnem letu 2005/2006.

(3)

Veljavnost izvoznih dovoljenj z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila je treba omejiti na 30. junij 2005, da se kot previdnostni ukrep zaščiti proračun Skupnosti pred nepotrebnimi izdatki in prepreči špekulativna uporaba režima izvoznih nadomestil v sektorju mleka in mlečnih izdelkov.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Z odstopanjem od člena 6 Uredbe (ES) št. 174/1999 izvozna dovoljenja z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila za izdelke iz točk (a) do (d) navedenega člena, za katere se vložijo zahtevki od dneva veljavnosti te uredbe, veljajo do 30. junija 2005.

Člen 2

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. februarja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 186/2004 (UL L 29, 3.2.2004, str. 6).

(2)  UL L 20, 27.1.1999, str. 8. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2250/2004 (UL L 381, 28.12.2004, str. 25).


1.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 55/12


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 349/2005

z dne 28. februarja 2005

o določitvi pravil v zvezi s financiranjem Skupnosti nujnih ukrepov in ukrepov za boj proti nekaterim živalskim boleznim iz Odločbe Sveta 90/424/EGS

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (1), in zlasti člena 3(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Členi 3, 4, 6 in 11 Odločbe Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (2) določajo, da države članice, ob upoštevanju nekaterih pravil, prejmejo finančni prispevek Skupnosti za izkoreninjenje bolezni in v razmerah, opisanih v navedenih členih.

(2)

Člena 6(3) in 11(5) Odločbe 90/424/EGS podrobno določata, da se z odločbami o tem finančnem prispevku določijo upravičeni izdatki, člena 4 in 11 pa se nanašata na določbe, zlasti v zvezi s postopkom, iz člena 3.

(3)

Člen 40a Odločbe 90/424/EGS določa, da izdatke, ki se financirajo po pogojih navedene odločbe, upravlja neposredno Komisija v skladu s členom 148 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (3).

(4)

Kljub temu Uredba (ES) št. 1258/1999 ne določa pravil za upravljanje teh sredstev. Razen tega Odločba 90/424/EGS določa pogoje upravičenosti do finančnega prispevka Skupnosti. Te pogoje bi bilo treba pojasniti.

(5)

Da se poenostavi in zagotovi transparentnost finančnega upravljanja navedenih sredstev, enakost obravnavanja držav članic ter prepreči tveganje precenitve živali ali proizvodov, upravičenih do odškodnine, je primerno, da se opredeli podrobnosti in določi pravila za povračila škode, ki jih predložijo države članice, zlasti kar zadeva rok za plačilo lastniku živali in proizvodov ter zneske, upravičene do financiranja Skupnosti.

(6)

Za zagotovitev zdravega finančnega upravljanja je treba hitro pridobiti informacije v zvezi z obvladovanjem bolezni in zlasti redne ocene o izdatkih držav članic.

(7)

V skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1258/1999 se veterinarski ukrepi in ukrepi zdravstvenega varstva rastlin, ki se izvajajo po predpisih Skupnosti, financirajo s strani „Jamstvenega oddelka“ Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada. Za finančni nadzor se uporabljata člena 8 in 9 navedene uredbe.

(8)

Glede na posebne lastnosti vzreje kopitarjev in njihove posledice glede obvladovanja bolezni kopitarjev, je treba kopitarje izvzeti iz področja uporabe te uredbe, brez poseganja v določbe Odločbe 90/424/EGS.

(9)

Treba je opredeliti menjalni tečaj za zahtevke za povračilo škode, predložene v nacionalni valuti v smislu člena 1(d) Uredbe Sveta (ES) št. 2799/98 z dne 15. decembra 1998 o vzpostavitvi kmetijsko-monetarne ureditve za euro (4).

(10)

Na področju finančnih revizij je pomembno, da se določi pravila za njihovo izvajanje.

(11)

Komisija mora imeti možnost, da spremeni roke in znižanja upravičenih izdatkov iz te uredbe, če države članice predložijo utemeljeno obrazložitev, zlasti kar zadeva uskladitev upravnih določb z zahtevami te uredbe.

(12)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za finančne prispevke Skupnosti, ki jih prejmejo države članice za upravičene izdatke, opredeljene v členih 3, 4 in 5 te uredbe, v zvezi z ukrepi za izkoreninjenje bolezni in v razmerah, navedenih v členu 3(1) Odločbe 90/424/EGS, z izjemo bolezni, ki zadevajo kopitarje, ter v členih 4(1) in (2), 6(2) in 11(1) navedene odločbe.

2.   Brez poseganja v sprejetje dodatnih meril upravičenosti, ki se lahko določijo z odločbami iz členov 3(4), 6(2) in (3) ter 11(4) Odločbe 90/424/EGS (v nadaljevanju „posebne odločbe“), se lahko uporabo te uredbe razširi, v okviru teh odločb, na financiranje drugih ukrepov, kot so tisti iz odstavka 1 tega člena, in zlasti na:

(a)

ukrep izplačevanja odškodnin iz člena 11(4)(a)(v) Odločbe 90/424/EGS, v primeru cepljenja; in

(b)

operativne izdatke v zvezi z ukrepi iz členov 3(2a) in 6(2) Odločbe 90/424/EGS.

3.   Ta uredba ne posega v načelo, po katerem za upravičenost do finančnega prispevka Skupnosti za izdatke, ki so nastali državam članicam in ki jih slednje plačajo, veljajo predpisi Skupnosti.

Člen 2

Opredelitve

V tej uredbi pomeni:

(a)

„hitra in ustrezna odškodnina“: nakazilo odškodnine, ki ustreza tržni ceni živali v 90 dnevih po zakolu živali;

(b)

„tržna cena“: cena, ki bi jo lastnik v normalnih pogojih lahko dobil za žival tik pred njeno okužbo ali zakolom glede na njeno zdravstveno stanje, njeno kvaliteto in starost;

(c)

„sprejemljivi izdatki“: izdatki, nastali za nakup opreme ali storitev po cenah, ki niso nesorazmerne glede na tržne cene, veljavne pred diagnozo bolezni;

(d)

„potrebni izdatki“: izdatki, nastali za nakup opreme ali storitev iz člena 3(2) ali člena 11(4)(a)(i) do (a)(iv) in (b) Odločbe 90/424/EGS, za katere se dokaže narava in neposredna povezanost z upravičenimi izdatki, opredeljenimi v členu 3 te uredbe;

(e)

„obvezen zakol“: obvezni zakoli, ki so posledica izbruhov bolezni, in samo tisti varnostni zakoli (stik, sosednja lokacija, sum, omejevalno cepljenje), ki se jih izrecno odredi in izvede zaradi posebne nevarnosti za zdravje.

Opredelitve v točkah od (a) do (d) se uporablja tudi v primerih obveznega uničenja jajc.

Člen 3

Upravičeni izdatki za finančno podporo Skupnosti

Države članice so upravičene do finančne podpore Skupnosti za:

(a)

hitro in ustrezno odškodnino lastnikom, od katerih se je zahteval prisilni zakol njihovih živali ali, kjer je bilo to potrebno, obvezno uničenje jajc v skladu s prvo in sedmo alineo člena 3(2) in členom 11(4)(a)(i) Odločbe 90/424/ES;

(b)

operativne izdatke, izplačane in povezane z zakolom in obveznim uničenjem živali in okuženih proizvodov, čiščenjem in razkuževanjem gospodarstev ter čiščenjem in razkuževanjem ali, če je potrebno, uničenjem okužene opreme v skladu s prvo, drugo in tretjo alineo člena 3(2) in členom 11(4)(a)(i) do (a)(iv) in (b) Odločbe 90/424/EGS;

(c)

izdatke, izplačane v zvezi z drugimi ukrepi, ki se jih določi v okviru in v skladu s pogoji, določenimi v posebnih odločbah o finančnem prispevku Skupnosti za te ukrepe, in zlasti upravičene izdatke za morebitne ukrepe cepljenja.

Člen 4

Izračun najvišje upravičene odškodnine na žival

1.   Znesek na enoto na žival ali proizvod, ki se ga upošteva za izračun finančnega prispevka Skupnosti, se omeji na enotno povprečno vrednost, izračunano na podlagi celotnega zneska odškodnine za zadevne živali ali proizvode in deljenega s številom ustreznih živali ali proizvodov. Znesek ne sme presegati:

(a)

900 eurov na zaklano govedo;

(b)

125 eurov na zaklanega prašiča;

(c)

100 eurov na zaklano ovco ali kozo;

(d)

2,20 eura na zaklano kokoš nesnico in 1,20 eura na zaklano kokoš za zakol;

(e)

0,20 eura na uničeno valilno jajce in 0,04 eura na uničeno jajce za prodajo.

Kadar povprečni izračunani znesek na enoto presega najvišje zneske, določene v prvem pododstavku, in dokler tržne vrednosti, ki jih sporočijo države članice v skladu s členom 6(1), in ugotovitve finančnih revizij iz člena 10 to upravičujejo, vzame Komisija kot osnovo za izračun finančnega prispevka Skupnosti izračunano vrednost.

2.   Komisija posodobi in dopolni najvišje zneske iz odstavka 1 za vse kategorije ali del kategorij živali in proizvodov, zato da se upošteva razvoj tržnih pogojev in zlasti stopnja inflacije.

Člen 5

Izračun podpore Skupnosti za operativne izdatke

1.   Podpora Skupnosti za izdatke iz člena 3(b) in (c) zajema samo potrebne in sprejemljive izdatke glede na upravičene izdatke iz Priloge I.

2.   Iz izračuna zneska za finančno podporo Skupnosti se mora še zlasti izvzeti izdatke, ki jih predloži država članica:

(a)

davek na dodano vrednost in druge davke;

(b)

plače uslužbencev ali delavcev, zaposlenih v javni upravi;

(c)

izdatke, povezane z uporabo javne opreme, zlasti prevoznih sredstev, razen potrošnega blaga;

(d)

odškodnine, ki so posledica neobveznega zakola;

(e)

odškodnine, ki so bile izplačane poleg drugih podpor Skupnosti, kot so klavne premije, v nasprotju s predpisi Skupnosti;

(f)

odškodnine v zvezi z uničenjem ali obnovo kmetijskih gospodarstev, izdatki za infrastrukturo in izdatki v zvezi s finančnimi izgubami in nezaposlenostjo, povezanimi s prisotnostjo bolezni ali prepovedjo ponovnega naseljevanja.

Člen 6

Informacije pred odobritvijo finančne podpore Skupnosti

1.   Če se na ozemlju države članice pojavijo razmere iz člena 1(1), ta država članica obvesti Komisijo v tridesetih dneh po uradni potrditvi prvega izbruha bolezni o kategorijah zadevnih živali ali proizvodov in o ugotovljenih tržnih cenah, ki ustrezajo vsaki izmed teh kategorij.

2.   Najpozneje v dveh mesecih po uradni potrditvi prvega izbruha in nato vsaka dva meseca država članica posreduje v elektronski obliki in na obrazcu iz Priloge IIa naslednje ključne informacije o stroških odškodnin: število zaklanih živali po kategorijah, število uničenih jajc, kjer je to primerno, in skupni znesek že odobrenih odškodnin za vsako kategorijo.

3.   Najpozneje v treh mesecih po uradni potrditvi prvega izbruha in nato vsaka dva meseca država članica posreduje v elektronski obliki in na obrazcu iz Priloge IIb naslednje ključne informacije o operativnih stroških: zneski, izplačani za zakol, prevoz in uničenje trupov, jajc in mleka, čiščenje, razkuževanje in dezinsekcija kmetijskih gospodarstev, uničenje krme in po potrebi opreme.

Člen 7

Plačilni pogoji in dokazilne listine

1.   Finančna podpora Skupnosti iz člena 3 se izplača na podlagi:

(a)

uradnega zahtevka za povračilo škode, ki vključuje finančno poročilo v skladu z odstavkom 2 tega člena;

(b)

dokazilnih listin iz Priloge V, ki prikazujejo izdatke za različne ukrepe, za katere se zahteva prispevek Skupnosti;

(c)

epidemiološkega poročila o vsakem kmetijskem gospodarstvu, kjer je prišlo do zakola in uničenja živali;

(d)

rezultatov, kjer je to primerno, finančnih revizij iz člena 10.

Dokazilne listine iz točke (b) in vse ustrezne informacije, vključno s trgovinskimi informacijami, se, na zahtevo, dajo na voljo Komisiji za njeno izvedbo finančnih revizij na kraju samem.

2.   Oddelek „ustrezna odškodnina“ finančnega poročila iz odstavka 1, točka (a), se predloži v elektronski obliki v skladu s Prilogo III v roku šestdesetih koledarskih dni od datuma uradnega obvestila o posebni odločbi, ki odpira finančno podporo.

Oddelek „operativni izdatki“ finančnega poročila iz odstavka 1, točka (a), se predloži v elektronski obliki v skladu s Prilogo IV v roku šestih mesecev od datuma zadnjega izbruha.

Komisija lahko podaljša roke, predvidene v prvem in drugem pododstavku, če države članice predložijo objektivno in utemeljeno obrazložitev.

3.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe skladno s svojimi zakoni in drugimi predpisi, da:

(a)

se prepričajo, da so dejavnosti, financirane za izkoreninjenje bolezni, dejansko in pravilno izvedene;

(b)

preprečijo in zasledujejo nepravilnosti;

(c)

se izterjajo zneski, izgubljeni zaradi nepravilnosti ali malomarnosti;

(d)

se zagotovi hitra in ustrezna odškodnina lastnikom iz člena 3(a);

(e)

se vnaprej vzpostavi pogoje za uporabo in javno nabavo storitev in ustrezne opreme, ki so bistvenega pomena v situacijah kriznega upravljanja, zlasti v zvezi z zakolom živali, prevozom in uničenjem trupov, jajc in proizvodov, čiščenjem in razkuževanjem, tako da zagotovijo smotrno finančno poslovodenje lastnih izdatkov.

Države članice obvestijo Komisijo, na njeno zahtevo, o za to sprejetih ukrepih.

4.   Uradni zahtevek za povračilo škode v vsakem primeru navaja stanje nacionalnih upravnih in sodnih postopkov v zvezi s financiranimi dejavnostmi in zlasti nezaključene primere, zadevne finančne vsote in razloge za te postopke.

Člen 8

Menjalni tečaji

Za menjalni tečaj pri zahtevkih za povračilo škode, predloženih v nacionalni valuti, v smislu člena 1(d) Uredbe (ES) št. 2799/98, v teku meseca „n“, se upošteva tisti na deseti dan v mesecu „n+1“ ali na prvi predhodni dan, za katerega je menjalni tečaj na voljo.

Člen 9

Znižanja upravičenih izdatkov

1.   Če zadevni organi ne spoštujejo rokov, predvidenih v členu 6, se lahko zniža upravičene izdatke za največ 5 %, ob upoštevanju kakovosti zbranih informacij in obsega razglašene epizootske bolezni.

2.   Zamuda rokov za predložitev, predvidenih v členu 7(2), povzroči znižanje finančne podpore Skupnosti za 25 % za vsak koledarski mesec zamude.

3.   V primeru, da zadevni organi izvršijo plačila odškodnin zunaj roka iz člena 2(a), se uporabi:

25-odstotno znižanje upravičenih izdatkov za plačila, izvršena med 91 in 105 dnevi po zakolu živali in/ali uničenju jajc,

50-odstotno znižanje upravičenih izdatkov za plačila, izvršena med 106 in 120 dnevi po zakolu živali in/ali uničenju jajc,

75-odstotno znižanje upravičenih izdatkov za plačila, izvršena med 121 in 135 dnevi po zakolu živali in/ali uničenju jajc,

100-odstotno znižanje upravičenih izdatkov za plačila, izvršena 135 dni ali več po zakolu živali in/ali uničenju jajc.

Kljub temu lahko Komisija uporabi drugačen razdelitveni ključ in/ali manjši ali ničti delež znižanja, če države članice predložijo objektivno in utemeljeno obrazložitev.

4.   V primeru, da upravičenec izpodbija odškodnino, se roki iz odstavka 3 za zadevne primere zadržijo.

Člen 10

Finančna revizija

Komisija lahko v sodelovanju s pristojnimi organi opravi finančne revizije v zvezi z izvajanjem ukrepov iz členov 3 in 7(3), z upravičenostjo s tem povezanih izdatkov in finančne revizije na kraju samem v državi članici.

Finančne revizije se lahko nanašajo zlasti na nadzor dokumentacije in preverjanje usklajenosti finančnih dokumentov v zvezi s ceno, številom, starostjo in težo živali, kot tudi na datum znesenja jajc, nedavne račune, račune gospodarstev, ter potrdila o odstranitvi in prevozu.

Člen 11

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. februarja 2005

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

(2)  UL L 224, 18.8.1990, str. 19. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

(3)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(4)  UL L 349, 24.12.1998, str. 1.


PRILOGA I

Upravičeni izdatki iz člena 5(1)

1.

Izdatki, povezani z obveznim zakolom živali:

(a)

plače in nagrade osebja, posebej zaposlenega za zakol;

(b)

potrošno blago in posebna oprema, ki se uporablja pri zakolu;

(c)

nakupi storitev ali najem sredstev za prevoz živine do kraja zakola.

2.

Izdatki, povezani z uničenjem trupov in/ali jajc:

(a)

kafilerije: nakupi storitev ali najem sredstev za prevoz trupov in/ali jajc do kafilerije, obdelava trupov in/ali jajc v kafileriji, potrošno blago in posebna oprema za uničenje jajc in uničenje moke;

(b)

zakopavanje: posebej zaposleno osebje, nakupi storitev ali najem opreme za prevoz in zakop trupov in/ali jajc in proizvodi za razkuževanje kmetijskih gospodarstev;

(c)

sežig, po možnosti na kraju samem: posebej zaposleno osebje, gorivo ali druge uporabljene snovi, nakupi storitev ali najem opreme za prevoz trupov in/ali jajc in proizvodi za razkuževanje kmetijskih gospodarstev.

3.

Izdatki, povezani s čiščenjem (1), razkuževanjem (1) in dezinsekcijo kmetijskih gospodarstev:

(a)

proizvodi, ki se uporabljajo za čiščenje, razkuževanje in dezinsekcijo;

(b)

plače in nagrade posebej zaposlenega osebja.

4.

Izdatki, povezani z uničenjem krme za okužene živali (1) in/ali mleka (1):

(a)

odškodnina v višini nakupne cene krme za živali in/ali mleka;

(b)

nakupi storitev ali najem sredstev za prevoz in uničenje krme za živali in/ali mleka.

5.

Izdatki, povezani z izplačilom odškodnine za uničenje okužene opreme po tržni vrednosti (1).

6.

V okviru cepljenj lahko upravičeni izdatki krijejo stroške plač in honorarjev posebej najetega osebja, potrošnega blaga in posebne opreme, ki se uporablja za cepljenje, in, kjer je to primerno, nakup cepiva s strani države, če Skupnost ne more zagotoviti potrebnega cepiva za izkoreninjenje bolezni.


(1)  Se ne uporablja v primerih bolezni modrikastega jezika.


PRILOGA II a

Informacije pred odobritvijo finančne podpore Skupnosti

(ime bolezni) (leto) (država članica): odškodnina

Vrsta živali ali proizvodov

Število

Odškodnina (v nacionalni valuti)

 

 

 

 

 

 

 

 

 


PRILOGA II b

Informacije pred odobritvijo finančne podpore Skupnosti

(ime bolezni) (leto) (država članica): operativni stroški

Vrsta ukrepa

Znesek (v nacionalni valuti)

Zakol

 

Prevoz:

trupov

jajc

mleka

Uničenje:

trupov

jajc

mleka

Uničenje krme

 

Uničenje opreme

 

Čiščenje

 

Razkuževanje/dezinsekcija

 

Skupaj:

 


PRILOGA III

Zahtevek za prispevek k odškodnini za stroške obvezno zaklanih živali in obvezno uničenih jajc

Št. izbruha

Stik z izbruhom

Drugo

Identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva

Kmet

Lokacija kmetijskega gospodarstva

Lastnik živali

Datum zakola

Zakol

Način uničenja

Izmerjena teža ob uničenju

Število živali na vrsto

Izplačan znesek na vrsto

Drugi stroški, neposredno plačani kmetu

(brez DDV)

Skupna odškodnina

(brez DDV)

Datum plačila

 

 

 

 

Priimek

Ime

 

Priimek

Ime

 

Kmetija

Klavnica

Kafilerija

Sežig na kraju

Drugo (navesti)

 

Svinje

Divji prašiči

Pujski

Prašiči

Svinje

Divji prašiči

Pujski

Prašiči

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Št. izbruha

Stik z izbruhom

Drugo

Identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva

Kmet

Lokacija kmetijskega gospodarstva

Lastnik živali

Datum zakola

Zakol

Način uničenja

Izmerjena teža ob uničenju

Število živali na vrsto

Izplačan znesek na vrsto

Drugi stroški, neposredno plačani kmetu

(brez DDV)

Skupna odškodnina

(brez DDV)

Datum plačila

 

 

 

 

Priimek

Ime

 

Priimek

Ime

 

Kmetija

Klavnica

Kafilerija

Sežig na kraju

Drugo (navesti)

 

Krave (1)

Telice

Teleta

Biki

Krave

Telice

Teleta

Biki

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Št. izbruha

Stik z izbruhom

Drugo

Identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva

Kmet

Lokacija kmetijskega gospodarstva

Lastnik živali

Datum zakola

Zakol

Način uničenja

Izmerjena teža ob uničenju

Število živali na vrsto

Izplačan znesek na vrsto

Drugi stroški, neposredno plačani kmetu

(brez DDV)

Skupna odškodnina

(brez DDV)

Datum plačila

 

 

 

 

Priimek

Ime

 

Priimek

Ime

 

Kmetija

Klavnica

Kafilerija

Sežig na kraju

Drugo

(navesti)

 

Ovce

Koze

Drugi

Ovce

Koze

Drugi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ovce

Ovni

Jagnjeta

Koze

Kozli

Kozlički

 

Ovce

Ovni

Jagnjeta

Koze

Kozli

Kozlički

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Št. izbruha

Stik z izbruhom

Drugo

Identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva

Kmet

Lokacija kmetijskega gospodarstva

Lastnik živali

Datum zakola

Zakol

Način uničenja

Izmerjena teža ob uničenju

Število živali na vrsto

Izplačan znesek na vrsto

Drugi stroški, neposredno plačani kmetu

(brez DDV)

Skupna odškodnina

(brez DDV)

(brez DDV)

 

 

 

 

Priimek

Ime

 

Priimek

Ime

 

Kmetija

Klavnica

Kafilerija

Sežig na kraju

Drugo

(navesti)

 

Kokoši

Perutnina

Drugi

Kokoši

Kokoši

Drugi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Nesnice

Za zakol

Plemenske

Race

Gosi

Purani

 

Nesnice

Za zakol

Plemenske

Race

Gosi

Purani

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Št. izbruha

Stik z izbruhom

Drugo

Identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva

Kmet

Lokacija kmetijskega gospodarstva

Lastnik jajc

Datum uničenja

Uničenje

Način uničenja

Izmerjena teža ob uničenju

Število jajc na vrsto

Izplačan znesek na vrsto

Drugi stroški, neposredno plačani kmetu

(brez DDV)

Skupna odškodnina

(brez DDV)

Datum plačila

 

 

 

 

Priimek

Ime

 

Priimek

Ime

 

Kmetija

Drugo

Kafilerija

Sežig na kraju

Drugo

(navesti)

 

(navesti)

Perutnina

Drugi

Kokoši

Perutnina

Drugi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Nesnice

Za zakol

Plemenske

Race

Gosi

Purani

 

Nesnice

Za zakol

Plemenske

Race

Gosi

Purani

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


(1)  Opredeliti kategoriji krav: molznice in/ali govedo.


PRILOGA IV

Zahtevek za prispevek k odškodnini za druge stroške

„Drugi stroški“, ki so nastali, izraženi v nacionalni valuti, brez DDV (razen odškodnine v vrednosti živali in/ali jajc)

Št. kmetijskega gospodarstva

Vrsta ukrepa

Zakol

Uničenje trupov (prevoz in obdelava)

Uničenje jajc (prevoz in obdelava)

Čiščenje, razkuževanje/dezinsekcija (plače in proizvodi)

Krma in mleko (odškodnina in uničenje)

Oprema (odškodnina in uničenje)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj

 

 

 

 

 

 


PRILOGA V

Predložitev dokazilnih listin na zahtevo pristojnih organov

Za dokazilne listine v smislu člena 7(1)(b) se v okviru nadzora dokumentacije šteje:

I.   DOKUMENTE V ZVEZI Z ODŠKODNINAMI KMETOM:

1.

dokazila o plačilu upravičencu (potrdilo o plačilu),

2.

zapisnike o oceni živali in proizvodov, za katere je bila izplačana odškodnina,

3.

uradne naloge za zakol živali,

4.

prevozne listine za živali (odstopanja, kategorije, ki se jih prevaža, potrdilo o izvedbi),

5.

podrobnosti o sestavi črede (govedo) na dan zakola po sistemu za identifikacijo in registracijo govedi (računalniški seznam),

6.

odvzem vzorcev in laboratorijske rezultate,

7.

epidemiološke preglede,

8.

zapisnike o veterinarskih pregledih, opravljenih v tednih pred zakolom,

9.

potrdila o teži živali v klavnici,

10.

potrdila o teži trupov ob uničenju,

11.

uradna potrdila o uničenju živali in proizvodov, za katera so bile izplačane odškodnine, kakor tudi ustrezne račune uničevalca,

12.

izvirne registre gospodarstev,

13.

kjer je to primerno, sezname vseh odkupov na trgu ali odkupov zaradi problema, povezanega z dobrim počutjem živali med epizootijo,

14.

kopije zahtevkov upravičenca za premije za tekoče tržno leto v času zakola,

15.

pooblastila o gibanju, ki se jih izda za živali kmetijskega gospodarstva v šestih mesecih pred zakolom,

16.

povzetke o proizvodnji mleka,

17.

poreklo živali (kjer se lahko uporabi),

18.

kopije računov o pridobitvi in nadomestitvi zaklanih živali in kopije računov o nakupu ali prodaji v zadnjih treh mesecih pred zakolom.

II.   DOKUMENTE V ZVEZI S STROŠKI IZ PRILOGE I

Dokazilne listine v zvezi z dejavnostmi in nakupi blaga in storitev, navedenih v Prilogi I.


1.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 55/26


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 350/2005

z dne 28. februarja 2005

o razpisu natečaja za dodelitev izvoznih dovoljenj A3 za sadje in zelenjavo (paradižnike, pomaranče, limone in jabolka)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (1), in zlasti tretjega pododstavka člena 35(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 1961/2001 (2), določa podrobna pravila za uporabo izvoznih nadomestil za sadje in zelenjavo.

(2)

Člen 35(1) Uredbe (ES) št. 2200/96 določa, da se proizvodi, ki jih izvaža Skupnost, v obsegu, potrebnem za gospodarsko pomemben izvoz, lahko krijejo z izvoznimi nadomestili, v mejah, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(3)

V skladu s členom 35(2) Uredbe (ES) št. 2200/96 je treba paziti, da ne pride do motenj trgovinskih tokov, nastalih s sistemom nadomestil. Iz tega razloga in zaradi sezonske narave izvoza sadja in zelenjave je treba določiti količine, predvidene za vsak proizvod, na podlagi nomenklature kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila, določene z Uredbo Komisije (ES) št. 3846/87 (3). Te količine je treba dodeliti upoštevajoč pokvarljivosti zadevnih proizvodov.

(4)

V skladu s členom 35(4) Uredbe (ES) št. 2200/96 je treba nadomestila določiti ob upoštevanju obstoječega stanja ali izgledov za cene sadja in zelenjave na trgu Skupnosti in iz razpoložljivih zalog na eni strani ter za cene na mednarodnem trgu na drugi strani. Treba je upoštevati tudi stroške prevoza in trženja ter gospodarski vidik načrtovanega izvoza.

(5)

V skladu s členom 35(5) Uredbe (ES) št. 2200/96 je treba cene na trgu Skupnosti določiti ob upoštevanju najugodnejših cen s stališča izvoza.

(6)

Zaradi stanja na mednarodnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za določen proizvod glede na namembni kraj.

(7)

Paradižniki, pomaranče, limone in jabolka razredov ekstra, I in II skupnih standardov kakovosti se trenutno lahko izvozijo v gospodarsko pomembnih količinah.

(8)

Zato da se zagotovi najboljša uporaba razpoložljivih sredstev in ob upoštevanju strukture izvoza Skupnosti je primerno razpisati natečaj ter določiti okvirni znesek nadomestila in predvidene količine za zadevno obdobje.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravnega odbora za sveže sadje in zelenjavo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Razpiše se natečaj za dodelitev izvoznih dovoljenj A3. Zadevni proizvodi, rok za predložitev ponudb, okvirne stopnje nadomestila in predvidene količine so podani v Prilogi k Uredbi.

2.   Količine, zajete v dovoljenjih, izdanih za pomoč v hrani, iz člena 16 Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 (4) se ne prištevajo k upravičenim količinam iz Priloge k Uredbi.

3.   Ne glede na uporabo člena 5(6) Uredbe (ES) št. 1961/2001 je rok veljavnosti dovoljenj A3 2 meseca.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 9. marca 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. februarja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 297, 21.11.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 47/2003 (UL L 7, 11.1.2003, str. 64).

(2)  UL L 268, 9.10.2001, str. 8. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 537/2004 (UL L 86, 24.3.2004, str. 9).

(3)  UL L 366, 24.12.1987, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjeno z Uredbo (ES) št. 2180/2003 (UL L 335, 22.12.2003, str. 1).

(4)  UL L 152, 24.6.2000, str. 1.


PRILOGA

O RAZPISU NATEČAJA ZA DODELITEV IZVOZNIH DOVOLJENJ A3 ZA SADJE IN ZELENJAVO (PARADIŽNIKE, POMARANČE, LIMONE IN JABOLKA)

Rok za predložitev ponudb: od 9. do 10. marca 2005

Tarifna oznaka proizvoda (1)

Namembni kraj (2)

Okvirni znesek nadomestil

(v EUR/t)

Predvidene količine

(v t)

0702 00 00 9100

F08

30

7 647

0805 10 20 9100

A00

35

33 333

0805 50 10 9100

A00

55

16 667

0808 10 80 9100

F09

37

47 705


(1)  Tarifne oznake proizvodov so določene v Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1).

(2)  Oznake namembnih krajev serije „A“ so določene v Prilogi II k Uredbi (EGS) št. 3846/87. Numerične oznake namembnih krajev so določene v Uredbi Komisije (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str.11). Drugi namembni kraji so:

F03

:

Vsi namembni kraji razen Švice.

F04

:

Hongkong, Singapur, Malezija, Šrilanka, Indonezija, Tajska, Tajvan, Papua Nova Gvineja, Laos, Kambodža, Vietnam, Japonska, Urugvaj, Paragvaj, Argentina, Mehika, Kostarika.

F08

:

Vsi namembni kraji razen Bolgarije.

F09

:

Sledeči namembni kraji:

Norveška, Islandija, Grenladnija, Fersko otočje, Romunija, Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Srbija in Črna gora, Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Kazahstan, Kirgizistan, Moldavija, Rusija, Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan, Ukrajina, Saudova Arabija, Bahrajn, Katar, Oman, Združeni arabski emirati (Abu Dhabi, Dubaj, Chardja, Adjman, Umm al-Qi'iwayn, Ras al-Khayma et Fudjayra), Kuvajt, Jemen, Sirija, Iran, Jordanija, Bolivija, Brazilija, Venezuela, Peru, Panama, Ekvador in Kolumbija,

afriške države in teritoriji razen Južne Afrike,

namembni kraji iz člena 36 Uredbe Komisije (ES) št. 800/1999 (UL L 102, 17.4.1999, str. 11).


1.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 55/29


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 351/2005

z dne 28. februarja 2005

o določitvi proizvodnih in uvoznih cen Skupnosti za nageljne in vrtnice z namenom uporabe uvoznega režima za nekatere cvetličarske proizvode s poreklom iz Cipra, Izraela, Jordanije, Maroka ter Zahodnega brega in Gaze

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 4088/87 z dne 21. decembra 1987 o določitvi pogojev za uporabo preferencialnih carin za uvoz nekaterih cvetlic s poreklom iz Cipra, Izraela, Jordanije, Maroka ter Zahodnega brega in Gaze (1), in zlasti člena 5(2)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Proizvodne in uvozne cene Skupnosti za enocvetne (navadne) nageljne, mnogocvetne (spray) nageljne, velecvetne vrtnice in drobnocvetne vrtnice iz člena 1b Uredbe (EGS) št. 700/88 za obdobje dveh tednov so določene v Prilogi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. marca 2005.

Uporablja se od 2. do 15. marca 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. februarja 2005

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 382, 31.12.1987, str. 22. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1300/97 (UL L 177, 5.7.1997, str. 1).

(2)  UL L 72, 18.3.1988, str. 16. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2062/97 (UL L 289, 22.10.1997, str. 1).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 28. februarja 2005 o določitvi proizvodnih in uvoznih cen Skupnosti za nageljne in vrtnice z namenom uporabe uvoznega režima za nekatere cvetličarske izdelke s poreklom iz Cipra, Izraela, Jordanije, Maroka ter Zahodnega brega in Gaze

(EUR/100 kosov)

Obdobje: od 2. do 15. marca 2005

Proizvodne cene Skupnosti

Enocvetni nageljni

(standard)

Mnogocvetni nageljni

(spray)

Velecvetne vrtnice

Drobnocvetne vrtnice

 

17,20

13,44

37,24

16,29


Uvozne cene Skupnosti

Enocvetni nageljni

(standard)

Mnogocvetni nageljni

(spray)

Velecvetne vrtnice

Drobnocvetne vrtnice

Izrael

Maroko

Ciper

Jordanija

Zahodni breg in Gaza


1.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 55/31


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 352/2005

z dne 28. februarja 2005

o določitvi proizvodnega nadomestila za beli sladkor, ki se uporablja v kemični industriji za obdobje od 1. do 31. marca 2005

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trga v sektorju sladkorja (1), in zlasti alinee 5 odstavka 5 člena 7,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1260/2001 se lahko dodelijo proizvodna nadomestila za proizvode, naštete v členu 1(1)(a) in (f) te Uredbe, za sirupe, naštete v točki (d) tega odstavka, in kemično čiste fruktoze z oznako 1702 50 00 kot vmesni proizvod, ki so v enem od položajev iz člena 23(2) Pogodbe in se uporabljajo za izdelavo nekaterih proizvodov v kemični industriji.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1265/2001 z dne 27. junija 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 o dodeljevanju proizvodnih nadomestil za nekatere sladkorne proizvode, ki se uporabljajo v kemični industriji (2), predvideva, da se ta nadomestila določijo na podlagi nadomestila, določenega za beli sladkor.

(3)

Člen 9 Uredbe (ES) št. 1265/2001 predvideva, da se proizvodno nadomestilo za beli sladkor določa mesečno za obdobja, ki se vsak mesec začnejo s prvim dnem v mesecu.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Proizvodno nadomestilo za beli sladkor iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1265/2001 je določeno na 34,203 EUR/100 kg neto teže za obdobje od 1. do 31. marca 2005.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. marca 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. februarja 2005.

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(2)  UL L 178, 30.6.2001, str. 63.


1.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 55/32


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 353/2005

z dne 28. februarja 2005

o določitvi uvoznih dajatev za žita, ki se uporabljajo od 1. marca 2005

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1249/96 z dne 28. junija 1996 o pogojih izvajanja Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede uvoznih dajatev v sektorju žit (2) in zlasti člena 2(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 10 Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se pri uvozu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe, zaračuna stopnja dajatve skupne carinske tarife. Vendar pa je za proizvode iz odstavka 2 tega člena uvozna dajatev enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 % in znižani za uvozno ceno cif, ki se uporablja za zadevno pošiljko. Vendar pa dajatev ne sme preseči stopnje dajatve skupne carinske tarife.

(2)

V skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003 se uvozne cene cif izračunajo na podlagi reprezentančnih cen za zadevni proizvod na svetovnem trgu.

(3)

Uredba (ES) št. 1249/96 določa pogoje izvajanja Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede uvoznih dajatev v sektorju žit.

(4)

Uvozne dajatve veljajo do določitve in začetka veljavnosti novih.

(5)

Da se omogoči normalno delovanje sistema uvoznih dajatev, se za izračun dajatev uporabi reprezentančna tržna stopnja, evidentirana v referenčnem obdobju.

(6)

Uporaba Uredbe (ES) št. 1249/96 določa uvozne dajatev v skladu s Prilogo I k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uvozne dajatve v sektorju žit iz člena 10(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003, so določene v Prilogi I k tej uredbi na podlagi podatkov, navedenih v Prilogi II.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. marca 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. februarja 2005

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2)  UL L 161, 29.6.1996, str. 125. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1110/2003 (UL L 158, 27.6.2003, str. 12).


PRILOGA I

Uvozne dajatve za proizvode iz člena 10(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003, v uporabi od 1. marca 2005

Oznaka KN

Poimenovanje blaga

Uvozna dajatev (1)

(v EUR/t)

1001 10 00

Pšenica durum visoke kakovosti

0,00

srednje kakovosti

0,00

nizke kakovosti

8,17

1001 90 91

Pšenica navadna, semenska

0,00

ex 1001 90 99

Navadna pšenica visoke kakovosti, razen semenske

0,00

1002 00 00

37,42

1005 10 90

Semenska koruza, razen hibridne

56,64

1005 90 00

Koruza, razen semenske (2)

56,64

1007 00 90

Sirek v zrnju, razen hibridnega, za setev

37,42


(1)  Za blago, ki pride v Skupnost preko Atlantskega oceana ali Sueškega prekopa (člen 2(4) Uredbe (ES) št. 1249/96), je uvoznik upravičen do znižanja dajatev v višini:

3 EUR/t, če je razkladalno pristanišče v Sredozemskem morju, ali v višini

2 EUR/t, če je razkladalno pristanišče na Irskem, v Združenem kraljestvu, na Danskem, v Estoniji, v Latviji, v Litvi, na Poljskem, Finskem, Švedskem ali atlantski obali Iberskega polotoka.

(2)  Uvoznik je upravičen do pavšalnega znižanja 24 EUR/t, če so izpolnjeni pogoji iz člena 2(5) Uredbe (ES) št. 1249/96.


PRILOGA II

Podatki za izračun dajatev

obdobje od 15.2.2005–25.2.2005

1.

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

Borzne kotacije

Minneapolis

Chicago

Minneapolis

Minneapolis

Minneapolis

Minneapolis

Proizvodi (% proteinov pri 12 % vlage)

HRS2 (14 %)

YC3

HAD2

srednja kakovost (1)

nizka kakovost (2)

US barley 2

Kotacija (EUR/t)

109,29 (3)

61,02

152,92

142,92

122,92

93,67

Premija za Zaliv (EUR/t)

48,80

13,44

 

 

Premija za Velika jezera (EUR/t)

 

 

2.

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

Prevoz/stroški: Mehiški zaliv–Rotterdam: 29,51 EUR/t; Velika jezera–Rotterdam: — EUR/t.

3.

Subvencije iz tretjega odstavka člena 4(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

0,00 EUR/t (HW 2)

0,00 EUR/t (SRW 2).


(1)  Znižanje za 10 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(2)  Znižanje za 30 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(3)  Vključena premija 14 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).


1.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 55/35


DIREKTIVA KOMISIJE 2005/13/ES

z dne 21. februarja 2005

o spremembi Direktive 2000/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede emisij plinastih in trdih onesnaževal iz motorjev, namenjenih za pogon kmetijskih ali gozdarskih traktorjev in spremembi Priloge I k Direktivi 2003/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede homologacije kmetijskih in gozdarskih traktorjev

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2000/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2000 o ukrepih, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev, namenjenih za pogon kmetijskih ali gozdarskih traktorjev in spremembi Direktive Sveta 74/150/EGS (1) in zlasti členov 6 in 7 Direktive,

ob upoštevanju Direktive 2003/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečenih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot in o razveljavitvi Direktive 74/150/EGS (2) in zlasti člena 19(1)(a) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 97/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1997 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti plinastim in trdnim onesnaževalom iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v premične stroje in naprave (3), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/26/ES, določa strožje zahteve glede emisij za motorje, vgrajene v premične stroje in naprave, in uvaja tri nove stopnje mejnih vrednosti emisij.

(2)

Direktivo 2000/25/ES, ki je ena od posamičnih direktiv v okviru postopka homologacije v skladu z Direktivo Sveta 74/150/EGS z dne 4. marca 1974 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji kmetijskih ali gozdarskih kolesnih traktorjev (4), je treba uskladiti z Direktivo 97/68/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/26/ES, zlasti v zvezi z shemo prilagodljivosti določeno v tej zadnji direktivi.

(3)

Prilogi I in II Direktive 2000/25/ES je treba prilagoditi, predvsem je treba upoštevati uvedbo Direktive 97/68/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/26/ES glede novih mejnih vrednosti emisij, ki so kombinacija emisij ogljikovodikov in dušikovih oksidov. V te priloge je treba vključiti druge spremembe za zagotovitev skladnosti opisnih listov določenih v Direktivah 2000/25/ES, 97/68/ES in 2003/37/ES, poleg tega je treba prilagoditi Prilogo III Direktive 2000/25/ES tako, da se dodajo alternativne homologacije, ki se priznavajo za nove stopnje IIIA, IIIB in IV.

(4)

Treba je prilagoditi tudi Prilogo I k Direktivi 2003/37/ES, da se zagotovi skladnost med določbami o opisnih listih iz Direktiv 2000/25/ES, 97/68/ES in 2003/37/ES. Zlasti je treba odpraviti neskladja v terminologiji za večjo jasnost zakonodaje.

(5)

Direktivi 2000/25/ES in 2003/37/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega v skladu s členom 20(1) Direktive 2003/37/ES –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2000/25/ES se spremeni:

1.

V členu 1 se dodata naslednji alinei:

„—

‚Nadomestni motor‘ pomeni nov motor, ki zamenja motor v stroju in ki je bil dobavljen le za ta namen,“

2.

V členu 3 se dodata naslednja odstavka:

„3.   Nadomestni motorji morajo ustrezati zahtevam mejnih vrednosti, ki jih je moral izpolnjevati zamenjani motor, ko je bil prvotno dan na trg.

Besedilo ‚NADOMESTNI MOTOR‘ se doda oznaki na tablici motorja ali se vstavi v navodilo za uporabo.“

3.

Vstavi se Člen 3a:

„Člen 3a

Shema prilagodljivosti

Z odstopanjem od člena 3(1) in (2), države članice, na zahtevo proizvajalca traktorjev in ob pogoju, da je pristojni organ izdal za to dovoljenje, zagotovijo proizvajalcu motorjev v obdobju med dvema različnima stopnjama mejnih vrednosti, dajanje na trg omejenega števila traktorjev ali motorjev, ki se jih vgradi v traktorje, ki ustrezajo le prejšnji stopnji mejnih vrednosti emisij, v kolikor upošteva postopek določen v Prilogi IV. “

4.

Člen 4 se spremeni:

(a)

V odstavku 2 se dodajo točke (c), (d) in (e):

„(c)

na stopnji III A

po 31. decembru 2005 za motorje kategorije H, I in K (kategorije moči, kot so določene v členu 9(3a) Direktive 97/68/ES),

po 31. decembru 2006 za motorje kategorije J (kategorija moči, kot je določena v členu 9(3a) Direktive 97/68/ES);

(d)

na stopnji III B

po 31. decembru 2009 za motorje kategorije L (kategorija moči, kot je določena v členu 9(3c) Direktive 97/68/ES),

po 31. decembru 2010 za motorje kategorij M in N (kategoriji moči, kot sta določeni v členu 9(3c) Direktive 97/68/ES),

po 31. decembru 2011 za motorje kategorije P (kategorija moči, kot je določena v členu 9(3c) Direktive 97/68/ES);

(e)

na stopnji IV

po 31. decembru 2012 za motorje kategorije Q (kategorija moči, kot je določena v členu 9(3d) Direktive 97/68/ES),

po 30. septembru 2013 za motorje kategorije R (kategorija moči, kot je določena v členu 9(3d) Direktive 97/68/ES). “

(b)

V odstavku 3 se dodajo naslednje alinee:

„—

po 31. decembru 2005 za motorje kategorije H,

po 31. decembru 2006 za motorje kategorije I,

po 31. decembru 2006 za motorje kategorije K,

po 31. decembru 2007 za motorje kategorije J,

po 31. decembru 2010 za motorje kategorije L,

po 31. decembru 2011 za motorje kategorije M,

po 31. decembru 2011 za motorje kategorije N,

po 31. decembru 2012 za motorje kategorije P,

po 31. decembru 2013 za motorje kategorije Q,

po 30. septembru 2014 za motorje kategorije R. “

(c)

V odstavku 5 se doda:

„5.   Za motorje kategorije A do G lahko države članice za dve leti prestavijo roke, navedene v tretjem odstavku, za motorje, ki so bili proizvedeni pred tem datumom. Lahko podelijo druge izjeme pod pogoji, določenimi v členu 10 Direktive 97/68/ES. “

(d)

Dodajo se novi odstavki 6, 7 in 8:

„6.   Za motorje kategorij H do R se datumi iz odstavka 3 odložijo za dve leti, in sicer za motorje, ki so bili proizvedeni pred tem datumom.

7.   Za tipe motorjev ali družine motorjev, ki izpolnjujejo mejne vrednosti iz tabele v točkah 4.1.2.4, 4.1.2.5 in 4.1.2.6 Priloge I Direktive 97/68/ES pred datumi, določenimi v odstavku 3 tega člena, dovolijo države članice posebno etiketiranje in označevanje, zato da se lahko dokaže, da zadevna oprema izpolnjuje zahtevane mejne vrednosti pred določenimi datumi.

8.   V skladu s postopkom iz člena 20(2) Direktive 2003/37/ES Komisija uskladi mejne vrednosti in datume stopenj IIIB in IV z mejnimi vrednostmi in datumi, ki so bili določeni po reviziji postopka iz člena 2(b) Direktive 2004/26/ES ob upoštevanju potreb kmetijskih in gozdarskih traktorjev in zlasti traktorjev kategorij T2, T4.1 in C2.“

5.

Priloge I, II in III se spremenijo v skladu s Prilogo I k tej direktivi.

6.

Vstavi se nova Priloga IV, katere besedilo je določeno v Prilogi II k tej direktivi.

Člen 2

Priloga I k Direktivi 2003/37/ES se spremeni v skladu s Prilogo III k tej Direktivi.

Člen 3

1.   Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo pred 31. decembrom 2005. Komisiji takoj posredujejo besedila teh predpisov in korelacijsko tabelo med temi predpisi in to direktivo.

Te predpise uporabljajo od 1. januarja 2006.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja predpišejo države članice.

2.   Države članice predložijo Komisiji besedila glavnih predpisov nacionalne zakonodaje, ki jo sprejmejo na področju, ki ga zajema ta direktiva.

Člen 4

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske Unije.

Člen 5

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 21. februarja 2005

Za Komisijo

Günter VERHEUGEN

Podpredsednik


(1)  UL L 173, 12.7.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(2)  UL L 171, 9.7.2003, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2004/66/ES (UL L 168, 1.5.2004, str. 35).

(3)  UL L 59, 27.2.1998, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/26/ES (UL L 146, 30.4.2004, str. 1).

(4)  UL L 84, 28.3.1974, str. 10. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).


PRILOGA I

Priloge I, II in III k Direktivi 2000/25/ES se spremenijo:

1.

Priloga I se spremeni

(a)

Dodatek 1 se nadomesti z naslednjim:

„Dodatek 1

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

(b)

V Dodatku 2, Oddelek II, pododdelek 2.4 se nadomesti z naslednjim:

„2.4   Rezultati preskusa

Izmerjeno po zahtevah Direktive 97/68/ES

CO

(g/kWh)

HC

(g/kWh)

NOx

(g/kWh)

HC + NOx

(g/kWh)

delci

(g/kWh)“

 

 

 

 

 

(2)

Priloga II se spremeni:

(a)

Dodatek 1 se spremeni:

(i)

Oddelek 2, Pododdelka 2.1.17 in 2.1.18 se nadomestita z naslednjim:

„2.1.17

Sesalni sistem: najvišji dovoljeni sesalni podtlak pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in pri 100 % obremenitvi: … kPa

2.1.18

Izpušni sistem: najvišji dovoljeni protitlak v izpušnem sistemu pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in pri 100 % obremenitvi:… kPa“;

(ii)

doda se naslednje:

„2.6   Konfiguracija odprtin

2.6.1

Položaj, velikost in število“;

(b)

V Dodatku 2, oddelek 2, pododdelek 2.2.4 se nadomesti z naslednjim:

„2.2.4   Rezultati preskusa

Izmerjeno po zahtevah Direktive 97/68/ES

CO

(g/kWh)

HC

(g/kWh)

NOx

(g/kWh)

HC + NOx

(g/kWh)

delci

(g/kWh)“

 

 

 

 

 

3.

Priloga III se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA III

PRIZNAVANJE ALTERNATIVNIH HOMOLOGACIJ

1.   Za stopnjo I se priznajo kot enakovredni naslednji certifikati o homologaciji za motorje kategorij A, B in C v smislu Direktive 97/68/ES:

1.1   Certifikati o homologaciji v skladu z Direktivo 97/68/ES.

1.2   Certifikati o homologaciji v skladu z Direktivo 88/77/EGS v zvezi z zahtevami stopnje A ali B v skladu s členom 2 in Priloge I, točke 6.2.1 k Direktivi 88/77/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 91/542/EGS, ali v skladu s Pravilnikom UN ECE R 49.02, popravek I/2.

1.3   Certifikati o homologaciji v skladu s Pravilnikom UN-ECE R 96.

2.   Za stopnjo II se priznajo kot enakovredni naslednji certifikati o homologaciji:

2.1   Certifikati o homologaciji v skladu z Direktivo 97/68/ES, stopnja II za motorje kategorij D, E, F in G.

2.2   Homologacije po Direktivi 88/77/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 99/96/ES, ki so v skladu s stopnjami A, B1, B2 ali C iz člena 2 in točke 6.2.1 Priloge I.

2.3   Pravilnik UN-ECE R 49.03.

2.4   Pravilnik UN-ECE R 96.01 stopnja B v skladu s točko 5.2.1.

3.   Za stopnjo III A se priznajo kot enakovredni naslednji certifikati o homologaciji:

Certifikati o homologaciji v skladu z Direktivo 97/68/ES, stopnja III A za motorje kategorij H, I, J in K.

4.   Za stopnjo III B se priznajo kot enakovredni naslednji certifikati o homologaciji:

Certifikati o homologaciji v skladu z Direktivo 97/68/ES, stopnja III B za motorje kategorij L, M, N in P.

5.   Za stopnjo IV se priznajo kot enakovredni naslednji certifikati o homologaciji:

Certifikati o homologaciji v skladu z Direktivo 97/68/ES, stopnja IV za motorje kategorij Q in R.“


PRILOGA II

Naslednja Priloga IV se doda k Direktivi 2000/25/ES:

„PRILOGA IV

DOLOČBE ZA TRAKTORJE IN MOTORJE, DANE NA TRG V SKLADU S SHEMO PRILAGODLJIVOSTI IZ ČLENA 3a1.

1.   UKREPI PROIZVAJALCA MOTORJEV IN TRAKTORJEV

1.1   Proizvajalec traktorjev, ki se želi poslužiti prožnega sistema, zaprosi homologacijski organ za dovoljenje, da v obdobju med dvema različnima stopnjama da na trg določeno število svojih motorjev ali motorjev dobaviteljev, opisanih v točkah 1.2 in 1.3, ki niso v skladu s trenutnimi mejnimi vrednostmi emisij, toda imajo homologacijo v skladu z najbližjo prejšnjo stopnjo mejnih vrednosti emisij.

1.2   Število motorjev v vsaki kategoriji motorjev, ki se lahko dajo na trg v skladu s prožnim sistemom, ne sme presegati 20 % proizvajalčeve letne prodaje traktorjev z motorjem v tej kategoriji (izračunano kot povprečje zadnjih 5 let prodaje na trgu EU). Če je proizvajalec traktorjev dajal traktorje na trg v EU manj kot 5 let, se povprečje izračuna na podlagi števila let, v katerih je proizvajalec traktorjev dajal traktorje na trg v EU.

1.3   Kot alternativa k točki 1.2 lahko proizvajalec traktorjev zaprosi za dovoljenje za svojega dobavitelja motorjev, da da na trg določeno število motorjev v skladu s prožnim sistemom. Število motorjev v vsaki kategoriji ne sme presegati naslednjih vrednosti:

Kategorija motorjev

Število motorjev

19–37 kW

200

37–75 kW

150

75–130 kW

100

130–560 kW

50

1.4   Proizvajalec traktorjev mora v svoji vlogi pri homologacijskem organu navesti naslednje podatke:

(a)

vzorec etiket, ki jih bo pritrdil na vsak traktor, katerega motor je dan na trg v skladu s prožnim sistemom. Etikete morajo biti opremljene z naslednjim besedilom: ‚TRAKTOR ŠT. … (zaporedna št. traktorja) OD … (skupno število traktorjev v zadevni skupini moči) Z MOTORJEM ŠT. … S HOMOLOGACIJO (Dir. 2000/25/ES) ŠT. …’; in

(b)

vzorec dodatne etikete, ki se pritrdi na motor, z besedilom iz točke 2.2 te priloge.

1.5   Proizvajalec traktorjev homologacijskemu organu priskrbi kakršne koli informacije v zvezi z uporabo prožnega sistema, ki bi jih organ potreboval za sprejem sklepa.

1.6   Proizvajalec traktorjev vsakih šest mesecev odda poročilo o izvajanju uporabljenega prožnega sistema homologacijskemu organu vsake države članice, kjer je traktor ali motor dan na trg. Poročilo vključuje kumulativne podatke o številu motorjev in traktorjev, ki so dani na trg v skladu s prožnim sistemom, serijske številke motorjev in traktorjev ter države članice, kjer se traktor uporablja. Ta postopek traja vse dokler se uporablja prožni sistem.

2.   UKREPI PROIZVAJALCA MOTORJEV

2.1   Proizvajalec motorjev lahko dobavi motorje proizvajalcu traktorjev v skladu s prožnim sistemom, ki ga pokriva homologacija v skladu z odstavkom 1 te priloge.

2.2   Proizvajalec motorja mora na zadevne motorje pritrditi etiketo z naslednjim besedilom: ‚Motor, dan na trg v skladu s prožnim sistemom’.

3.   UKREPI HOMOLOGACIJSKEGA ORGANA

Homologacijski organ oceni vsebino zahteve po uporabi prožnega sistema in priložene dokumente. Proizvajalca traktorjev obvesti o svoji odločitvi, ali se sme uporabiti prožni sistem.“


PRILOGA III

V Prilogi I k Direktivi 2003/37/ES, Vzorec A, točka 3 „Pogonski motor“ se nadomesti z naslednjim:

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image


II Akti, katerih objava ni obvezna

Svet

1.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 55/55


SKLEP SVETA

z dne 17. februarja 2005

o imenovanju dveh belgijskih članov in belgijskega nadomestnega člana Odbora regij

(2005/165/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 263,

ob upoštevanju predloga belgijske vlade,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 22. januarja 2002 (1) sprejel Sklep 2002/60/ES o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij.

(2)

Dve mesti članov Odbora regij sta se izpraznili zaradi poteka mandatov g. Jacquesa SIMONETA in g. Josa CHABERTA, mesto nadomestnega člana Odbora regij se je izpraznilo zaradi izteka mandata g. Erica TOMASA, o čemer je bil Svet obveščen 1. februarja 2005 –

SKLENIL:

Edini člen

Imenujejo se:

(a)

člana:

 

g. Charles PICQUÉ

ministre-Président du Gouvernement de la Région de Bruxelles-Capitale, chargé des Pouvoirs locaux, de l’Aménagement du territoire, des Monuments et Sites, de la Rénovation urbaine, du Logement, de la Propreté publique, du Commerce extérieur et de la Coopération au développement

namesto g. Jacquesa SIMONETA

 

g. Jos CHABERT

Vice-Voorzitter van het Brussels Hoofdstedelijk Parlement,

na osnovi njegovega novega mandata;

(b)

nadomestni član:

 

g. Benoît CEREXHE

ministre du Gouvernement de la Région de Bruxelles-Capitale, chargé de l’Economie, de l’Emploi, de la Recherche scientifique, de la Lutte contre l’Incendie et l’Aide médicale urgente et de la Politique agricole

namesto g. Erica TOMASA;

za preostanek mandata, tj. do 25. januarja 2006.

V Bruslju, 17. februarja 2005

Za Svet

Predsednik

J.-C. JUNCKER


(1)  UL L 24, 26.1.2002, str. 38.


Komisija

1.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 55/57


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 10. februarja 2005

o določitvi pravil za izvajanje Odločbe št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola

(notificirana pod dokumentarno številko K(2005) 247)

(2005/166/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE -

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Odločbe št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola (1) ter zlasti členov 3(3), 4(2), 5(6) in 8(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Informacije, ki jih je treba letno sporočiti Komisiji, so nujno potrebne za oceno dejanskega napredka na poti k izpolnjevanju obveznosti Skupnosti in njenih držav članic v zvezi z omejevanjem ali zmanjševanjem vseh emisij toplogrednih plinov v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in Kjotskim protokolom ter za pripravo letnih poročil Skupnosti v skladu z obveznostmi iz UNFCCC in Kjotskega protokola.

(2)

Komisija mora pregledati elemente, navedene v členu 4(1) te odločbe, ali se v skladu s pregledom UNFCCC evidence Skupnosti zahtevajo dodatni elementi, in sprejeti potrebne spremembe v skladu s postopkom, navedenim v členu 9(2) Odločbe št. 280/2004/ES, ki od držav članic zahteva, da o teh elementih v skladu s členom 3(1) Odločbe št. 280/2004/ES poročajo v svojih naslednjih poročilih.

(3)

Informacije, ki jih je treba Komisiji sporočiti vsaki dve leti, so nujno potrebne za ocenjevanje načrtovanega napredka Skupnosti in njenih držav članic na poti k izpolnitvi njihovih obveznosti v skladu z UNFCCC in Kjotskim protokolom.

(4)

Komisija mora pregledati Prilogo II in Prilogo III ter do 1. januarja 2007 sprejeti vse potrebne spremembe v skladu s postopkom, navedenim v členu 9(2) Odločbe št. 280/2004/ES.

(5)

Komisija bo po posvetu z zadevno državo članico in v skladu z načeli, določenimi v tej odločbi, pripravila ocene za manjkajoče podatke v evidenci države članice, da se zagotovi popolnost evidence navedene države članice ter evidence Skupnosti v skladu s smernicami UNFCCC za poročanje pri letnih seznamih in revidiranimi smernicami IPCC iz leta 1996 za nacionalne evidence toplogrednih plinov.

(6)

Države članice in Komisija pripravijo svoja poročila o predstavitvi napredka, doseženega do leta 2005, v skladu s smernicami UNFCCC za poročanje v nacionalnih poročilih in smernicami v skladu s členom 7 Kjotskega protokola.

(7)

Države članice in Komisija pripravijo svoja poročila o dodatnih obdobjih, določenih v Marakeških sporazumih, za izpolnitev obveznosti po izteku tega obdobja v skladu s smernicami iz člena 7 Kjotskega protokola.

(8)

Postopki in časovni okviri za sodelovanje in koordinacijo med državami članicami ter Skupnostjo v zvezi z obveznostmi iz Odločbe št. 280/2004/ES, določenimi v tej odločbi, bodo zagotovili pravočasno in učinkovito izvajanje teh obveznosti.

(9)

Ukrepi, predvideni v tej odločbi, so v skladu z mnenjem Odbora, ki je naveden v členu 9 Odločbe št. 280/2004/ES —

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

POGLAVJE I

Vsebina

Člen 1

Vsebina

Ta Odločba določa pravila za izvajanje Odločbe št. 280/2004/ES o:

(a)

sporočanju informacij, navedenih v členu 3(1) in (2) Odločbe št. 280/2004/ES, v skladu s členom 3(3) navedene odločbe;

(b)

vzpostavitvi sistema evidenc Skupnosti v skladu s členom 4(2) Odločbe št. 280/2004/ES;

(c)

zahtevah poročanja v zvezi s predstavitvijo napredka, kakor je zahtevano v členu 3(2) Kjotskega protokola, in poročanja v zvezi z dodatnim obdobjem, določenim v Marakeških sporazumih za izpolnitev obveznosti v skladu s členom 5(6) Odločbe št. 280/2004/ES;

(d)

postopkih in časovnih okvirih za sodelovanje in koordinacijo obveznosti, navedenih v členu 8(1) Odločbe št. 280/2004/ES, v skladu s členom 8(3) navedene odločbe.

POGLAVJE II

Poročanje držav članic

Oddelek 1

Letna poročila

Člen 2

Določitev in napotki za poročanje

1.   Države članice določijo informacije, ki jih bodo sporočale na podlagi člena 3(1) Odločbe št. 280/2004/ES, v skladu z:

(a)

revidiranimi smernicami Medvladnega foruma za spremembo podnebja (IPCC) iz leta 1996 za nacionalne evidence toplogrednih plinov, v nadaljnjem besedilu „revidirane smernice IPCC iz leta 1996 za nacionalne evidence toplogrednih plinov“;

(b)

napotki IPCC za dobro prakso in obvladovanje negotovosti pri nacionalnih evidencah toplogrednih plinov, v nadaljnjem besedilu „napotki IPCC za dobro prakso“;

(c)

napotki IPCC za dobro prakso pri rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF), v nadaljnjem besedilu „napotki IPCC za dobro prakso pri LULUCF“.

2.   Države članice pošljejo Komisiji informacije, ki jih je treba sporočiti v skladu s členom 3(1) Odločbe št. 280/2004/ES, z izvodom za Evropsko agencijo za okolje v skladu s:

(a)

smernicami za pripravo nacionalnih poročil pogodbenic iz Priloge I h Konvenciji, dela I: smernice za poročanje UNFCCC pri letnih seznamih, v nadaljnjem besedilu „smernice UNFCCC za poročanje pri letnih seznamih“;

(b)

smernicami za pripravo informacij, zahtevanih v členu 7 Kjotskega protokola, v nadaljnjem besedilu „smernice v skladu s členom 7 Kjotskega protokola“.

3.   Popolno poročilo o nacionalni evidenci iz člena 3(1), drugega pododstavka Odločbe št. 280/2004/ES mora biti izdelano v skladu s strukturo poročanja pri nacionalnih evidencah, določeno v smernicah UNFCCC za poročanje pri letnih seznamih.

Člen 3

Poročanje v skladu s členom 3(1)(d) Odločbe št. 280/2004/ES

1.   V skladu s členom 3(3) Kjotskega protokola in ustreznimi odločbami, sprejetimi na podlagi tega protokola, ter za namen člena 3(1)(d) Odločbe 280/2004/ES države članice poročajo o antropogenih emisijah toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov zaradi spremembe rabe zemljišč in gozdarskih dejavnosti iz člena 3(3) Kjotskega protokola za leta od 1990 do predzadnjega leta.

Države članice, ki si bodo izbrale gospodarjenje z gozdovi, gospodarjenje s polji, gospodarjenje s pašniki ali ponovno vegetacijo v skladu s členom 3(4) Kjotskega protokola, dodatno poročajo o antropogenih emisijah toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov za vsako izbrano dejavnost za leta od 1990 do predzadnjega leta.

Države članice te podatke jasno razločujejo od ocen antropogenih emisij iz virov, navedenih v Prilogi A h Kjotskem protokolu.

2.   Države članice zagotovijo informacije iz odstavka 1 v svojih poročilih, ki jih morajo predložiti od 15. januarja 2010 naprej.

Člen 4

Poročanje v skladu s členom 3(1)(f) Odločbe št. 280/2004/ES

1.   Države članice za namen člena 3(1)(f) Odločbe št. 280/2004/ES sporočajo:

(a)

opis institucionalnih ureditev države članice za pripravo evidenc in opis postopka za pripravljanje evidence;

(b)

opis uporabljenih metodologij in virov podatkov, vključno s podatki o uporabljenih metodah, ter vrst podatkov o dejavnostih in emisijskih faktorjev, uporabljenih za ključne vire Skupnosti, kakor jih Komisija letno določi do 31. oktobra v skladu s Poglavjem 7 napotkov IPCC za dobro prakso in Poglavjem 5 napotkov IPCC za dobro prakso pri LULUCF. Države članice te informacije zagotovijo s sklicevanjem na oddelke v poročilu o nacionalni evidenci ali v tabelaričnem formatu iz Priloge I k tej odločbi;

(c)

informacije o programu zagotavljanja kakovosti in nadzora kakovosti države članice, vključno s cilji glede kakovosti ter načrtom za zagotavljanje kakovosti in nadzor kakovosti evidence;

(d)

splošno oceno negotovosti;

(e)

splošno oceno popolnosti z obravnavo geografske pokritosti države članice in morebitnimi vrzelmi v predloženi evidenci;

(f)

primerjavo sektorskega pristopa z referenčnim pristopom;

(g)

vse odzive na pregled UNFCCC prejšnjih nacionalnih evidenc, prejetih po predložitvi prejšnje nacionalne evidence, in informacije o vseh ponovnih izračunih;

(h)

opis in razlago preteklih trendov emisij.

2.   Za informacije, ki jih je treba zagotoviti v skladu s točkami od (a) do (e) odstavka 1, lahko države članice navedejo, da v teh oddelkih poročila o nacionalnih evidencah ni nobenih sprememb.

Člen 5

Poročanje v skladu s členom 3(1)(g) Odločbe št. 280/2004/ES

(1) Informacije iz nacionalnega registra, navedene v členu 3(1)(g) Odločbe št. 280/2004/ES, vključujejo informacije, ki se zahtevajo v skladu s smernicami člena 7 Kjotskega protokola.

Člen 6

Poročanje v skladu s členom 3(1)(h) Odločbe št. 280/2004/ES

Informacije o pravnih osebah iz člena 3(1)(h) Odločbe št. 280/2004/ES vključujejo seznam pravnih oseb, ki jim je država članica dovolila enote dodeljene količine (AAU), enote odstranjenih količin (RMU), enote zmanjšanja emisij (ERU), potrjena zmanjšanja emisij (CER), vključno z začasnimi CER (tCER) in dolgotrajnimi CER (lCER).

Člen 7

Poročanje v skladu s členom 3(1)(j) Odločbe 280/2004/ES

Informacije o kazalcih iz člena 3(1)(j) Odločbe št. 280/2004/ES:

(a)

vključujejo vrednosti za prednostne kazalce, navedene v tabeli II-1 v Prilogi II, do 15. januarja 2005 in vsako naslednje leto;

(b)

bi morale vključevati vrednosti za dodatne prednostne kazalce, navedene v tabeli II-2 v Prilogi II, do 15. januarja 2005, in morajo vključevati navedene vrednosti do 15. januarja 2006 in vsako naslednje leto;

(c)

bi morale vključevati vrednosti za dopolnilne kazalce, navedene v tabeli II-3 v Prilogi II, do 15. januarja 2005 in vsako naslednje leto.

Oddelek 2

Dvoletna poročila

Člen 8

Napotki za poročanje

Države članice sporočajo informacije, navedene v členu 3(2) Odločbe št. 280/2004/ES, v skladu s smernicami za pripravo nacionalnih poročil pogodbenic iz Priloge I h Konvenciji, dela II: smernice za poročanje UNFCCC v nacionalnih poročilih, v nadaljnjem besedilu „smernice UNFCCC za poročanje v nacionalnih poročilih“, in smernice v skladu s členom 7 Kjotskega protokola.

Člen 9

Poročanje v skladu s členom 3(2)(a) Odločbe št. 280/2004/ES

Informacije o nacionalnih politikah in ukrepih iz člena 3(2)(a) Odločbe št. 280/2004/ES vključujejo:

(a)

seznam tistih politik in ukrepov, ki so se v poročevalnem obdobju iztekli ali so bili preklicani;

(b)

opis dejanskega in pričakovanega medsebojnega delovanja z drugimi pomembnimi politikami in ukrepi ter s pomembnimi politikami in zakonodajo Skupnosti;

(c)

kazalce za projekcije za leta 2005, 2010, 2015 in 2020, kakor so navedeni v Prilogi III te odločbe.

Člen 10

Poročanje v skladu s členom 3(2)(b) Odločbe št. 280/2004/ES

1.   Za namen člena 3(2)(b) Odločbe št. 280/2004/ES države članice jasno opredelijo svoje projekcije „z ukrepi“ in projekcije „z dodatnimi ukrepi“ ter politike in ukrepe, ki jih projekcije vsebujejo.

Projekcija „z ukrepi“ vključuje izvedene ter sprejete politike in ukrepe. Projekcija „z dodatnimi ukrepi“ vključuje načrtovane politike in ukrepe.

Države članice lahko vključijo informacije o projekcijah „brez ukrepov“ kot del svojih projekcij „z ukrepi“ in projekcij „z dodatnimi ukrepi“. Projekcija „brez ukrepov“ izključuje vse politike in ukrepe, ki so bili izvedeni, sprejeti ali načrtovani po letu, izbranem kot začetno leto za to projekcijo.

2.   Opisi metodologij, modelov, temeljnih predpostavk in ključnih vnosnih in izhodnih parametrov iz člena 3(2)(b)(iv) Odločbe št. 280/2004/ES vključujejo, kadar se uporabljajo, obvezne parametre, določene v točki 1 Priloge IV k tej odločbi.

Države članice je treba spodbujati, da poročajo o parametrih pri projekcijah, ki so na seznamu priporočenih parametrov, navedenem v točki 2 Priloge IV k tej odločbi.

Države članice izvajajo analizo občutljivosti svojih projekcij, ki je usmerjena na ključne vnosne spremenljivke v njihovih projekcijskih modelih.

Države članice je treba spodbujati, da opredelijo visok, srednji in nizek scenarij za ključne vnosne spremenljivke in kvantificirajo predvidene emisije za te scenarije. Države članice je treba nadalje spodbujati, da vključijo merilo robustnosti njihovega napovedovalnega modela in njegovih metod, ki se uporabljajo za ocenjevanje. Države članice lahko uporabljajo tudi scenarije z več različicami, tako da uporabijo kombinacije vnosnih spremenljivk.

Člen 11

Poročanje v skladu s členom 3(2)(a)(vi) in člena 3(2)(d) Odločbe št. 280/2004/ES

Države članice zagotovijo informacije o svoji uporabi skupnega izvajanja, mehanizma čistega razvoja in mednarodnega trgovanja z emisijami v skladu v členi 6, 12 in 17 Kjotskega protokola, da bi izpolnile svoje obveznosti količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij v skladu s členom 2 Odločbe Sveta 2002/358/EC (2) in Kjotskim protokolom na podlagi vprašalnika iz Priloge V k tej odločbi. Države članice je treba spodbuditi, da te informacije zagotovijo v skladu s členom 3(1) Odločbe št. 280/2004/ES vsako leto kot del svojega poročila.

Države članice lahko te informacije omejijo na spremembe ali dodatke k informacijam, sporočenim na podlagi vprašalnika za prejšnje leto.

POGLAVJE III

Sistem evidence Skupnosti

Oddelek 1

Sistem evidenc Skupnosti

Člen 12

Kakovost in izmenjava informacij ter podatkov v sistemu evidenc Skupnosti

1.   Države članice zagotovijo kakovost podatkov o dejavnostih, emisijskih faktorjev in drugih parametrov, ki so jih uporabile pri nacionalni evidenci toplogrednih plinov, v skladu z napotki IPCC za dobro prakso in napotki IPCC za dobro prakso pri LULUCF.

2.   Države članice predložijo Komisiji svoje letne evidence v elektronski obliki in pošljejo izvod Evropski agenciji za okolje.

Oddelek 2

Ocene za podatke, ki manjkajo v nacionalni evidenci, v skladu s členom 4(1) Odločbe št. 280/2004/ES

Člen 13

Ocene za podatke, ki manjkajo v nacionalni evidenci, v skladu s členom 4(1) Odločbe št. 280/2004/ES

Če država članica do 15. marca v poročevalnem letu ne predloži vseh podatkov, ki se zahtevajo v skladu s členom 3(1) Odločbe št. 280/2004/ES, Komisija pripravi ocene za manjkajoče podatke za navedeno državo članico, ki jih je treba vključiti v evidenco toplogrednih plinov Skupnosti za navedeno poročevalno leto, in vrsto virov v skladu s smernicami UNFCCC za poročanje pri letnih seznamih in revidiranimi smernicami IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz 1996.

Člen 14

1.   Ocene Komisije za manjkajoče podatke bodo temeljile na načelih, določenih v odstavkih 2, 3 in 4.

2.   Če je za državo članico na voljo skladna časovna vrsta sporočenih ocen za ustrezno vrsto virov za prejšnja leta, ki ni bila predmet prilagoditev v skladu s členom 5(2) Kjotskega protokola, se za pridobitev ocene emisij uporabi ekstrapolacija te časovne vrste.

Ekstrapolacija za emisije ogljikovega dioksida iz energetike temelji na spremembi v odstotkih pri Eurostatovih ocenah emisij ogljikovega dioksida.

3.   Če je bila ocena za ustrezno vrsto virov v preteklih letih predmet sprememb v skladu s členom 5(2) Kjotskega protokola in država članica ni predložila revidirane ocene, se uporabi osnovna metoda prilagoditve, ki jo uporabi skupina izvedencev za pregledovanje, kakor je določeno v tehničnih smernicah o metodologijah za prilagoditve v skladu s členom 5(2) Kjotskega protokola, v nadaljnjem besedilu „tehnične smernice za spremembe“, brez uporabe faktorja konzervativnosti, ki je opredeljen v navedenih smernicah.

4.   Če skladna časovna vrsta sporočenih ocen za ustrezno vrsto virov ni na voljo in če ocena za vrsto virov ni bila predmet prilagoditve v skladu s členom 5(2) Kjotskega protokola, ocena temelji na tehničnih smernicah za prilagoditev, brez uporabe faktorja konzervativnosti, ki je opredeljen v navedenih smernicah.

Člen 15

Po posvetu z zadevno državo članico Komisija pripravi ocene iz člena 14 do 31. marca v poročevalnem letu in te ocene sporoči drugim državam članicam.

Člen 16

Pri nacionalni predložitvi UNFCCC zadevna država članica uporabi ocene iz člena 14, da zagotovi skladnost med evidenco Skupnosti in evidencami držav članic.

POGLAVJE IV

Poročanje o predstavitvi napredka do leta 2005 in dodatnem obdobju za izpolnitev obveznosti

Oddelek 1

Poročila o predstavitvi napredka do leta 2005

Člen 17

Poročanje držav članic o predstavitvi napredka, doseženega do leta 2005, v skladu s členom 5(4) Odločbe št. 280/2004/ES

1.   Države članice pripravijo svoja poročila o predstavitvi napredka, doseženega do leta 2005, v skladu s smernicami UNFCCC za poročanje v nacionalnih poročilih in smernicami v skladu s členom 7 Kjotskega protokola. Poročilo vsebuje:

(a)

opis notranjih ukrepov, vključno z vsemi pravnimi in institucionalnimi ukrepi, sprejetimi, da bi zadevna država članica izpolnila svoje obveznosti v skladu s členom 2 Odločbe 2002/358/ES in Kjotskim protokolom, ter vseh programov za notranjo skladnost in izvajanje;

(b)

informacije o trendih in projekcijah emisij toplogrednih plinov na nacionalni ravni, kadar trendi temeljijo na podatkih iz evidenc, ki jih države članice predložijo UNFCCC do 15. aprila 2005;

(c)

oceno, kako bodo notranji ukrepi iz točke (a) v smislu trendov in projekcij iz točke (b) prispevali k temu, da bo država članica izpolnila svoje obveznosti v skladu s členom 2 Odločbe 2002/358/ES in Kjotskim protokolom;

(d)

opis dejavnosti, ukrepov in programov, ki jih je država članica izvedla, da bi izpolnila svoje obveznosti v skladu s členoma 10 in 11 Kjotskega protokola.

2.   Države članice poročilo predložijo kot enoten dokument, ki vključuje štiri poglavja z informacijami, navedenimi v točkah od (a) do (d) odstavka 1.

Informacije o projekcijah iz odstavka 1(b) morajo biti skladne z informacijami, predloženimi Komisiji do 15. junija 2005 v skladu s členom 5(3) Odločbe št. 280/2004/ES.

Oddelek 2

Poročila ob izteku dodatnega obdobja za izpolnitev obveznosti

Člen 18

Poročanje držav članic ob izteku dodatnega obdobja za izpolnitev obveznosti v skladu s členom 5(5) Odločbe št. 280/2004/ES

Poročilo vsake države članice vsebuje v skladu z načini za obračun dodeljenih količin po členu 7(4) Kjotskega protokola naslednje informacije:

(a)

za trenutno koledarsko leto do konca dodatnega obdobja za izpolnitev obveznosti (opredeljenega po srednjem krajevnem času v Greenwichu) skupno količino:

(i)

enot ERU, CER (vključno z lCER in tCER), AAU in RMU v vsaki državi članici, ki ima imetniški račun, račun ukinitve, račun nadomestitve in račun umika iz prometa, ter v vseh imetniških računih upravljavcev in osebnih imetniških računih na dan 1. januarja vsako leto;

(ii)

enot AAU, izdanih na podlagi dodeljene količine v skladu s členoma 3(7) in 3(8) Kjotskega protokola;

(iii)

enot ERU, izdanih na podlagi projektov, izvedenih v skladu s členom 6 Kjotskega protokola;

(iv)

enot ERU, CER (vključno z lCER in tCER), AAU, RMU, pridobljenih iz drugih registrov, in ločen seznam računov in registrov, s katerih se te prenašajo;

(v)

enot RMU, izdanih na podlagi vsake dejavnosti v skladu s členoma 3(3) in (4) Kjotskega protokola;

(vi)

enot ERU, CER (vključno z lCER in tCER), AAU, RMU, prenesenih v druge registre, in ločen seznam računov in registrov, na katere so te prenesene;

(vii)

enot ERU, CER, AAU in RMU, preklicanih na podlagi dejavnosti v skladu s členoma 3(3) in (4) Kjotskega protokola;

(viii)

enot ERU, CER, AAU in RMU, preklicanih po ugotovitvi Odbora za izvajanje, da država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti v skladu s členom 3(1) Kjotskega protokola;

(ix)

drugih enot ERU, CER (vključno z lCER in tCER), AAU in RMU, ki so preklicane;

(x)

enot ERU, CER (vključno z lCER in tCER), AAU in RMU, ki so umaknjene iz prometa;

(xi)

enot AAU, CER, ERU, RMU in tCER, prenesenih na račun nadomestitve tCER za ciljno obdobje;

(xii)

enot AAU, CER, ERU, RMU in lCER, prenesenih na račun nadomestitve lCER za prvo ciljno obdobje Kjotskega protokola;

(b)

skupno količino in serijske številke enot ERU, AAU, RMU, CER (vključno z lCER in tCER) na računu za umika iz prometa države članice ob koncu poročevalnega obdobja;

(c)

skupno količino in serijske številke enot ERU, CER in AAU, za katere država članica zahteva, da se prenesejo v naslednje ciljno obdobje.

Te informacije vsebujejo samo enote ERU, AAU, RMU, CER (vključno z lCER in tCER), ki veljajo za zadevno ciljno obdobje. Določiti jih je treba na podlagi podatkov, ki so na voljo v skladu s členom 9 Uredbe Komisije (ES) št. 2216/2004 (3), in predložiti v elektronski obliki.

Člen 19

Poročanje Skupnosti ob izteku dodatnega obdobja za izpolnitev obveznosti v skladu s členom 5(5) Odločbe št. 280/2004/ES

Poročilo Skupnosti vsebuje naslednje informacije:

(a)

skupne količine enot, navedenih v členu 18(a) in navedenih v poročilih držav članic, ter skupne količine enot, ki so v registru Skupnosti;

(b)

skupno količino in serijske številke enot ERU, AAU, RMU, CER (vključno z lCER in tCER) na računih umika iz prometa držav članic in Skupnosti ob koncu poročevalnega obdobja;

(c)

skupno količino in serijske številke enot ERU, CER in AAU, za katere vsaka država članica in Skupnost zahtevajo, da se prenesejo v naslednje ciljno obdobje v skladu z načini za obračun dodeljenih količin po členu 7(4) Kjotskega protokola.

POGLAVJE V

Postopki in časovni okviri za sodelovanje in koordinacijo

Člen 20

Sestava evidence toplogrednih plinov Skupnosti in poročila o evidenci v skladu s členom 8(1)(a) Odločbe št. 280/2004/ES

1.   Države članice za predložitev letnih informacij v skladu s členom 3(1) Odločbe št. 280/2004/ES uporabijo orodja ReportNet Evropske agencije za okolje, ki so zagotovljena v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1641/2003 (4).

2.   Vsi posodobljeni podatki, ki jih države članice zagotovijo v skladu s členom 4(1) Odločbe št. 280/2004/ES, so omejeni na zagotavljanje manjkajočih podatkov in odpravljanje neskladnosti.

3.   Postopki in časovni okvir za sestavo evidence Skupnosti in poročila o evidenci so določeni v Prilogi VI.

Člen 21

Revizijski postopki, postopki prilagoditve in postopki za preverjanje skladnosti po UNFCCC in Kjotskem protokolu v skladu s členom 8(1)(b) in (c) Odločbe št. 280/2004/ES

1.   Če država članica do 1. junija UNFCCC ne predloži svojega letnega poročila o evidenci, o tem nemudoma obvesti Komisijo.

2.   Država članica Komisijo obvesti v roku enega tedna, če od UNFCCC prejme katero koli od naslednjih obvestil:

(a)

opise težav skupine izvedencev za pregledovanje v zvezi z evidenco države članice, ki zahtevajo prilagoditev;

(b)

popravke ocen v evidenci, ki se v soglasju med državo članico in skupino izvedencev za pregledovanje vnesejo v zadevno predložitev evidence;

(c)

prilagojene ocene, ki jih vsebuje osnutek posameznega poročila o pregledu evidence, vnesene tam, kjer država članica težave ni odpravila v skladu z navodili skupine izvedencev za pregledovanje;

(d)

vprašanja o izvajanju, ki so bila Odboru za izvajanje predložena v skladu s Kjotskim protokolom, obvestilo Odbora za izvajanje o nadaljevanju z vprašanjem o izvajanju in vse predhodne ugotovitve ter vse predhodne odločitve Odbora za izvajanje in njegovih podorganov v zvezi z državo članico.

V zvezi s točko (a) država članica obvesti Komisijo o tem, kako namerava odpraviti težave, ki jih je opredelila skupina izvedencev za pregledovanje.

V zvezi s točko (c) država članica obvesti Komisijo, ali sprejema ali zavrača predlagane prilagoditve.

Komisija obvesti druge države članice v roku enega tedna, ko od zadevne države članice prejme informacije v točkah od (a) do (d).

3.   Komisija obvesti vse države članice v roku enega tedna od prejema naslednjih informacij od UNFCCC:

(a)

opisov težav skupine izvedencev za pregledovanje v zvezi z evidenco Skupnosti, ki zahteva prilagoditev;

(b)

popravkov ocen v evidenci, ki se v soglasju med Skupnostjo in skupino izvedencev za pregledovanje vnesejo v zadevno predložitev evidence;

(c)

prilagojenih ocen, ki jih vsebuje osnutek posameznega poročila o pregledu evidence, vnesene tam, kjer Skupnost težave ni odpravila v skladu z navodili skupine izvedencev za pregledovanje;

(d)

vprašanja o izvajanju, ki so bila Odboru za izvajanje predložena v skladu s Kjotskim protokolom, obvestilo Odbora za izvajanje o nadaljevanju z vprašanjem o izvajanju in vse predhodne ugotovitve ter vse predhodne odločitve Odbora za izvajanje in njegovih podorganov v zvezi s Skupnostjo.

4.   Države članice uskladijo svoj odgovor na revizijski postopek v zvezi z obveznostmi v skladu z Odločbo št. 280/2004/ES s Komisijo:

(a)

znotraj časovnih okvirov, zagotovljenih v skladu s Kjotskim protokolom, če bi prilagojene ocene za posamezno leto ali skupne prilagoditve v poznejših letih ciljnega obdobja za eno državo članico ali več pomenile prilagoditev evidence Skupnosti v takšnem obsegu, da ne bi bilo več mogoče izpolniti metodoloških obveznosti in obveznosti poročanja v skladu s členom 7(1) Kjotskega protokola zaradi pogojev za upravičenost, kakor so določeni v smernicah v skladu s členom 7 Kjotskega protokola;

(b)

v roku dveh tednov pred predložitvijo ustreznim organov po Kjotskem protokolu:

(i)

zahteve za pregled prilagoditve;

(ii)

zahteve za ponovno uvedbo upravičenosti;

(iii)

odgovora na odločitev o nadaljevanju z vprašanjem o izvajanju ali odgovora na predhodne ugotovitve Odbora za izvajanje.

5.   Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o prilagoditvi svojih ocen evidence, izračunanih med prostovoljnim postopkom prilagoditve, ki se izvaja v skladu s tehničnimi napotki za prilagoditev.

Člen 22

Priprava poročil o predstavitvi napredka v skladu s členom 8(1)(d) Odločbe št. 280/2004/ES

1.   Osnutek poročila Komisije o predstavitvi napredka, ki ga je Skupnost dosegla do leta 2005, se pošlje državam članicam do 30. julija 2005. Države članice vse komentarje predstavijo najkasneje do 31. avgusta 2005.

2.   Države članice svoja poročila o predstavitvi napredka, doseženega do leta 2005, predložijo sekretariatu UNFCCC do 1. januarja 2006 in istega dne pošljejo Komisiji elektronski izvod zadevnega poročila.

Člen 23

Poročanje o določitvi dodeljene količine v skladu s členom 8(1)(e) Odločbe št. 280/2004/ES

1.   Vsaka država članica mora do 15. januarja 2006 Komisiji predložiti naslednje informacije:

(a)

celotno časovno vrsto evidenc antropogenih emisij iz virov in po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov, ki jih ne nadzoruje Montrealski protokol, kakor je bila sporočena UNFCCC;

(b)

opredelitev izbranega baznega leta za fluorirane ogljikovodike, perfluorirane ogljikovodike in žveplov heksafluorid, kakor je bilo sporočeno UNFCCC;

(c)

svoj predlog za raven emisij glede na tone ekvivalenta ogljikovega dioksida v skladu s členom 3 Odločbe 2002/358/ES ter členom 3(7) in (8) Kjotskega protokola po opredelitvi dokončnih emisijskih številk za bazno leto in na podlagi obveznosti količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij, določenih v Prilogi II Odločbe 2002/358/ES in Kjotskem protokolu, ob upoštevanju metodologij za ocenjevanje antropogenih emisij iz virov in po ponorih, navedenih v členu 5(2) Kjotskega protokola, in načinov za izračun dodeljene količine v skladu s členom 3(7) in (8) Kjotskega protokola;

(d)

izračun svojih rezerv ciljnega obdobja kot 90 odstotkov svoje predlagane dodeljene količine ali 100 odstotkov petkratne vrednosti najnovejše revidirane evidence, kar koli je nižje;

(e)

opredelitev svoje izbire enotnih minimalnih vrednosti za kritje krošenj dreves, površino zemljišča in višino dreves za uporabo v računovodstvu za dejavnosti v skladu s členom 3(3) in (4) Kjotskega protokola, vključno z dokazilom skladnosti teh vrednosti s podatki, ki so bili v preteklosti sporočeni Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ali drugim mednarodnim organom, in v primeru razlike pojasnilo, zakaj in kako so bile izbrane takšne vrednosti, v skladu z opredelitvami, načini, pravili in smernicami v zvezi z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarskimi dejavnostmi v skladu s Kjotskim protokolom;

(f)

opredelitev svoje izbire dejavnosti v skladu s členom 3(4) za vključitev v obračun za prvo ciljno obdobje, skupaj z informacijami o tem, kako bo nacionalni sistem v skladu s členom 5(1) Kjotskega protokola opredelil površine zemljišč, povezanih s temi dejavnostmi, v skladu z opredelitvami, načini, pravili in smernicami v zvezi z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarskimi dejavnostmi po Kjotskem protokolu;

(g)

opredelitev, ali namerava vsako dejavnost v skladu s členom 3(3) in (4) Kjotskega protokola obračunavati letno ali za celotno ciljno obdobje;

(h)

opis nacionalnega sistema v skladu s členom 5(1) Kjotskega protokola v skladu s smernicami iz člena 7 Kjotskega protokola;

(i)

opis svojega nacionalnega registra v skladu s smernicami iz člena 7 Kjotskega protokola.

Države članice, ki niso navedene v Prilogi II Odločbe 2002/358/ES, te informacije predložijo do 15. junija 2006.

2.   Časovni razpored za pripravo in predložitev poročil, navedenih v členu 7(1) Odločbe št. 280/2004/ES in predloženih v skladu z načini za obračun dodeljenih količin v skladu s členom 7(4) Kjotskega protokola, je določen v Prilogi VII.

Člen 24

Poročanje v zvezi z dodatnim obdobjem za izpolnitev obveznosti v skladu s členom 8(1)(f) Odločbe št. 280/2004/ES

1.   Poročila držav članic po izteku dodatnega obdobja za izpolnitev obveznosti se sekretariatu UNFCCC in Komisiji predložijo v roku enega meseca po izteku dodatnega obdobja za izpolnitev obveznosti.

2.   Poročilo Skupnosti po izteku dodatnega obdobja za izpolnitev obveznosti se sekretariatu UNFCCC predloži v roku enega meseca po prejemu poročil držav članic, navedenih v odstavku 1.

POGLAVJE VI

Končne določbe

Člen 25

Začetek veljavnosti

Ta odločba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 26

Naslovniki

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 10. februarja 2005

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije


(1)  UL L 49, 19.2.2004, str. 1.

(2)  UL L 130, 15.5.2002, str. 1.

(3)  UL L 386, 29.12.2004, str. 1.

(4)  UL L 245, 29.9.2003, str. 1.


PRILOGA I

Tabela metodologij, virov podatkov in emisijskih faktorjev, ki jih države članice uporabljajo za ključne vire ES za namen člena 4(1)(b)

Informacije o uporabljenih metodah so lahko metoda ravni, model ali pristop, specifičen za posamezno državo. Podatki o dejavnostih so lahko iz nacionalnih statističnih podatkov ali specifični za posamezen obrat. Emisijski faktorji so lahko privzeti emisijski faktorji IPCC, kakor so določeni v revidiranih smernicah IPCC iz leta 1996 za nacionalne evidence toplogrednih plinov in v napotkih IPCC za dobro prakso, emisijski faktorji, specifični za posamezno državo, emisijski faktorji, specifični za posamezen obrat, ali emisijski faktorji CORINAIR, ki so bili izdelani v skladu s Konvencijo o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja iz leta 1979.

TABELA I – 1

Zbirno poročilo Skupnosti za uporabljene metode, podatke o dejavnostih in emisijske faktorje (energija)

VIR IN PONOR TOPLOGREDNIH PLINOV

CO2

CH4

N2O

VRSTE

Ključni vir (1)

Uporabljena metoda (2)

Podatki o dejavnostih (3)

Emisijski faktor (4)

Ključni vir (1)

Uporabljena metoda (2)

Podatki o dejavnostih (3)

Emisijski faktor (4)

Ključni vir (1)

Uporabljena metoda (2)

Podatki o dejavnostih (3)

Emisijski faktor (4)

1.

Energija

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

A.

Zgorevanje goriv

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

1.

Energetika

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

(a)

Proizvodnja električne in toplotne energije za javno porabo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(b)

Rafiniranje nafte

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(c)

Proizvodnja trdnih goriv in druga energetika

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.

Predelovalna industrija in gradbeništvo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(a)

Železo in jeklo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(b)

Neželezne kovine

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(c)

Kemikalije

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(d)

Celuloza, papir in tisk

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(e)

Predelava hrane, pijača in tobak

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(f)

Drugo (kakor je navedeno v tabeli 1.A(a)s2)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3.

Prevoz

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(a)

Civilni letalski promet

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(b)

Cestni prevoz

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(c)

Železnice

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(d)

Plovba

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(e)

Druge vrste prevoza (kakor je opredeljeno v tabeli 1.A(a)s3)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4.

Drugi sektorji

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(a)

Gospodarski/institucionalni

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(b)

Stanovanjski

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(c)

Kmetijstvo/gozdarstvo/ribištvo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5.

Drugo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(a)

Stacionarni

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(b)

Mobilni

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

B.

Ubežne emisije iz goriv

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.

Trdna goriva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(a)

Premogovništvo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(b)

Predelava trdnega goriva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(c)

Drugo (kakor je navedeno v tabeli 1.B.1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.

Nafta in zemeljski plin

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(a)

Nafta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(b)

Zemeljski plin

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(c)

Prezračevanje in plamtenje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(d)

Drugo (kakor je navedeno v tabeli 1.B0.2)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


TABELA I – 2

Zbirno poročilo Skupnosti za uporabljene metode, podatke o dejavnostih in emisijske faktorje (industrijski postopki)

VIR IN PONOR TOPLOGREDNIH PLINOV

CO2

CH4

N2O

HFCs

PFCs

SF6

VRSTE

Ključni vir (1)

Uporabljena metoda (2)

Podatki o dejavnostih (3)

Emisijski faktor (4)

Ključni vir (1)

Uporabljena metoda (2)

Podatki o dejavnostih (3)

Emisijski faktor (4)

Ključni vir (1)

Uporabljena metoda (2)

Podatki o dejavnostih (3)

Emisijski faktor (4)

Ključni vir (1)

Uporabljena metoda (2)

Podatki o dejavnostih (3)

Emisijski faktor (4)

Ključni vir (1)

Uporabljena metoda (2)

Podatki o dejavnostih (3)

Emisijski faktor (4)

Ključni vir (1)

Uporabljena metoda (2)

Podatki o dejavnostih (3)

Emisijski faktor (4)

2.

Industrijski postopki

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

A.

Mineralni proizvodi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

1.

Proizvodnja cementa

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

2.

Proizvodnja apna

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

3.

Uporaba apnenca in dolomita

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

4.

Proizvodnja in uporaba natrijevega karbonata

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

5.

Kritje z asfaltom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

6.

Asfaltiranje cest

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

7.

Drugo (kakor je navedeno v tabeli 2(I)A–G)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

B.

Kemična industrija

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.

Proizvodnja amoniaka

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.

Proizvodnja dušikove kisline

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3.

Proizvodnja adipinske kisline

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4.

Proizvodnja karbida

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5.

Drugo (kakor je navedeno v tabeli 2(I)A–G)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

C.

Metalurgija

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

1.

Proizvodnja železa in jekla

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

2.

Proizvodnja železovih zlitin

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

3.

Proizvodnja aluminija

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

4.

SF6, uporabljen v livarnah aluminija in magnezija

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

5.

Drugo (kakor je navedeno v tabeli 2(I)A–G)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

D.

Druga proizvodnja

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

1.

Celuloza in papir

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

2.

Hrana in pijača

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

E.

Proizvodnja halogeniranih ogljikovodikov in SF6

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.

Emisije stranskih proizvodov

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.

Ubežne emisije

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3.

Drugo (kakor je navedeno v tabeli 2(II))

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

F.

Poraba halogeniranih ogljikovodikov in SF6

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.

Hladilne in klimatske naprave

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.

Razpihovanje pene

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3.

Gasilni aparati

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4.

Aerosoli/inhalatorji z odmernim ventilom

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5.

Topila

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6.

Drugi načini uporabe nadomestkov snovi, ki tanjša ozonski plašč

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

7.

Proizvodnja polprevodnikov

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

8.

Električna oprema

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.

Drugo (kakor je navedeno v tabeli 2(II))

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

G.

Drugo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


TABELA I – 3

Zbirno poročilo Skupnosti za uporabljene metode, podatke o dejavnostih in emisijske faktorje (uporaba topil in drugih proizvodov, kmetijstvo)

VIR IN PONOR TOPLOGREDNIH PLINOV

CO2

CH4

N2O

VRSTE

Ključni vir (1)

Uporabljena metoda (2)

Podatki o dejavnostih (3)

Emisijski faktor (4)

Ključni vir (1)

Uporabljena metoda (2)

Podatki o dejavnostih (3)

Emisijski faktor (4)

Ključni vir (1)

Uporabljena metoda (2)

Podatki o dejavnostih (3)

Emisijski faktor (4)

3.

Uporaba topil in drugih proizvodov

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

A.

Uporaba barv

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

B.

Razmaščevanje in kemično čiščenje

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

C.

Kemični proizvodi, proizvodnja in predelovanje

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

D.

Drugo

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

4.

Kmetijstvo

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

A.

Črevesna fermentacija

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

1.

Govedo

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

2.

Bivoli

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

3.

Ovce

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

4.

Drugo

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

B.

Ravnanje z gnojem

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

1.

Govedo

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

2.

Bivoli

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

3.

Ovce

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

4.

Drugo

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

C.

Pridelava riža

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

D.

Kmetijska zemljišča

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.

Neposredne emisije iz prsti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.

Gnoj s pašnikov, območij za pašo in iz ograd

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3.

Posredne emisije

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4.

Drugo (kakor je navedeno v tabeli 4.D)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

E.

Predpisano požiganje savan

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

F.

Sežig kmetijskih ostankov na poljih

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

G.

Drugo

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 


TABELA I – 4

Zbirno poročilo Skupnosti za uporabljene metode, podatke o dejavnostih in emisijske faktorje (sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo, odpadki, drugo)

VIR IN PONOR TOPLOGREDNIH PLINOV

CO2

CH4

N2O

VRSTE

Ključni vir (1)

Uporabljena metoda (2)

Podatki o dejavnostih (3)

Emisijski faktor (4)

Ključni vir (1)

Uporabljena metoda (2)

Podatki o dejavnostih (3)

Emisijski faktor (4)

Ključni vir (1)

Uporabljena metoda (2)

Podatki o dejavnostih (3)

Emisijski faktor (4)

5.

Raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

A.

Gozd

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.

Gozd, ki ostane gozd

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.

Zemljišče, ki se spremeni v gozd

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

B.

Polja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.

Polja, ki ostanejo polja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.

Zemljišča, ki se spremenijo v polja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

C.

Travinje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.

Travinje, ki ostanejo travinje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.

Zemljišča, ki se spremenijo v travinje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

D.

Močvirje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.

Močvirje, ki ostane močvirje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.

Zemljišče, ki se spremeni v močvirje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

E.

Naselja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.

Naselja, ki ostanejo naselja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.

Zemljišča, ki se spremenijo v naselja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

F.

Drugo zemljišče

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.

Drugo zemljišče, ki ostane drugo zemljišče

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

2.

Zemljišče, ki se spremeni v drugo zemljišče

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

G.

Drugo (prosimo, navedite)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Proizvodi iz posekanega lesa

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6.

Odpadki

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

A.

Odlaganje trdnih odpadkov na zemljo

 

 

 

 

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

1.

Urejeno odlaganje odpadkov na zemljo

 

 

 

 

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

2.

Neurejene deponije odpadkov

 

 

 

 

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

3.

Drugo (kakor je navedeno v tabeli 6.A)

 

 

 

 

 

 

 

 

Image

Image

Image

Image

B.

Ravnanje z odpadno vodo

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

1.

Industrijska odpadna voda

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

2.

Odpadna voda iz gospodinjstev in gospodarstva

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

3.

Drugo (kakor je navedeno v tabeli 6.B)

Image

Image

Image

Image

 

 

 

 

 

 

 

 

C.

Sežig odpadkov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

D.

Drugo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

7.

Drugo (kakor je navedeno v povzetku 1.A)

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Točke v zabeležki:

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Mednarodni prostori za gorivo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Letalstvo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pomorstvo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Emisije CO2 iz biomase

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


(1)  Ključni viri Skupnosti. Izpolni Komisija/EGS z rezultati analiz ključnih vrst iz predhodnih predložitev evidenc.

(2)  Pri opredelitvi uporabljene metode navedite naslednje oznake:

 

D (privzeto po IPCC),

 

RA (referenčni pristop),

 

T1 (raven IPCC 1),

 

T1a, T1b, T1c (IPCC raven 1a, raven 1b in raven 1c),

 

T2 (raven IPCC 2),

 

T3 (raven IPCC 3),

 

C (CORINAIR),

 

CS (specifično za posamezno državo),

 

M (model),

 

COPERT X (model Copert X = različica),

Če uporabljate več kakor eno metodo znotraj ene vrste virov, navedite ustrezne metode. Razlage v zvezi z metodami, specifičnimi za posamezno državo, ali katerimi koli spremembami privzetih metod IPCC, pa tudi podatke o uporabi različnih metod za vrsto virov, kadar je navedena več kakor ena metoda, je treba zabeležiti v dokumentacijskem okencu.

(3)  Pri opredelitvi uporabljenih virov podatkov o dejavnostih navedite naslednje oznake:

 

NS (nacionalni statistični podatki),

 

RS (regionalni statistični podatki),

 

IS (mednarodni statistični podatki),

 

PS (podatki, specifični za posamezni obrat),

 

AS (združenja, poslovne organizacije),

 

Q (specifični vprašalniki, pregledi),

Če zgornje oznake niso primerne za nacionalne razmere, uporabite dodatne oznake in jih razložite v dokumentacijskem okencu. Kadar so uporabljeni različni viri podatkov o dejavnostih, uporabite različne oznake v isti celici z nadaljnjo razlago v dokumentacijskem okencu.

(4)  Pri opredelitvi uporabljenega emisijskega faktorja navedite naslednje oznake:

 

D (privzeto po IPCC),

 

C (CORINAIR),

 

CS (specifično za posamezno državo),

 

PS (specifično za posamezni obrat).

Kadar so uporabljeni različni emisijski faktorji, uporabite različne oznake v isti celici z nadaljnjo razlago v dokumentacijskem okencu.


PRILOGA II

SEZNAM LETNIH KAZALCEV

TABELA II-1

Seznam prednostnih kazalcev (1)

Št.

Nomenklatura v Eurostatovih kazalcih energetske učinkovitosti

Kazalec

Števec/imenovalec

Napotek/opredelitve (2)  (3)

1

MAKRO

Skupna intenzivnost CO2 pri BDP, t/mio. EUR

Skupne emisije CO2, kt

Skupne emisije CO2 (razen LUCF), kakor je navedeno v CRF

BDP, mrd. EUR (EC95)

Bruto domači proizvod pri stalnih cenah iz leta 1995 (vir: Nacionalni računi)

2

MAKRO B0

Intenzivnost CO2, povezanega z energetiko, pri BDP, t/mio. EUR

Emisije CO2 zaradi porabe energije, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv (vrsta virov IPCC 1A, sektorski pristop)

BDP, mrd. EUR (EC95)

Bruto domači proizvod pri stalnih cenah iz leta 1995 (vir: Nacionalni računi)

3

PREVOZ C0

Emisije CO2 iz osebnih avtomobilov, kt

 

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv za vso dejavnost prevozov z osebnimi avtomobili (avtomobili, namenjenimi predvsem prevozu oseb in z zmogljivostjo 12 oseb ali manj, bruto teža vozila 3 900 kg ali manj - vrsta virov IPCC 1A3bi).

Število kilometrov, ki so jih prevozili osebni avtomobili, Mkm

 

Število kilometrov, ki so jih prevozili osebni avtomobili. (vir: prometna statistika)

Opomba: podatki o dejavnostih morajo biti skladni s podatki o emisijah, če je to mogoče.

4

INDUSTRIJA A1

Intenzivnost CO2 iz industrije, povezanega z energetiko, t/mio. EUR

Emisije CO2 iz industrije, kt

Emisije zaradi zgorevanja fosilnih goriv v predelovalni industriji, gradbeništvu ter rudarstvu in kamnolomih (razen premogovnikov in pridobivanja nafte ter zemeljskega plina), vključno z zgorevanjem zaradi proizvodnje električne in toplotne energije (vrsta virov IPCC 1A2). Energija, ki jo industrija porabi za prevoz, tukaj ni vključena, ampak je upoštevana v kazalcih za prevoz. Emisije, ki nastanejo zaradi terenskih in drugih premičnih strojev v industriji, so vključene v ta oddelek.

Bruto dodana vrednost celotne industrije, mrd. EUR (EC95)

Bruto dodana vrednost pri stalnih cenah iz leta 1995 v predelovalni industriji (NACE 15–22, 24–37), gradbeništvu (NACE 45) ter rudarstvu in kamnolomih (razen premogovnikov in pridobivanja nafte ter zemeljskega plina (NACE 13–14) (vir: Nacionalni računi)

5

GOSPODINJSTVA A1

Specifične emisije CO2 iz gospodinjstev, t/stanovanje

Emisije CO2 zaradi porabe fosilnih goriv za posamezno gospodinjstvo, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv v gospodinjstvih (vrsta virov IPCC 1A4b).

Obseg stalno naseljenih stanovanj, 1 000

Obseg stalno naseljenih stanovanj

6

STORITVE A0

Intenzivnost CO2 iz gospodarskega in institucionalnega sektorja, t/mio. EUR

Emisije CO2 zaradi porabe fosilnih goriv v gospodarskem in institucionalnem sektorju, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv v gospodarskih in institucionalnih zgradbah v javnem in zasebnem sektorju (vrsta virov IPCC 1A4a). Energija, ki jo storitve porabijo za prevoz, tukaj ni vključena, ampak je upoštevana v kazalcih za prevoz.

Bruto dodana vrednost storitev, mrd. EUR (EC95)

Bruto dodana vrednost pri stalnih cenah iz leta 1995 za storitve (NACE 41, 50, 51, 52, 55, 63, 64, 65, 66, 67, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 80, 85, 90, 91, 92, 93, 99) (vir: Nacionalni računi)

7

TRANSFORMACIJA B0

Specifične emisije CO2 iz javnih elektrarn in elektrarn samoproizvajalk, t/TJ

Emisije CO2 iz javnih termoelektrarn in termoelektrarn samoproizvajalk, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja vseh fosilnih goriv pri bruto proizvodnji električne in toplotne energije, ki jo proizvedejo termoelektrarne samoproizvajalke ter kombiniraniih toplarn in elektrarn. Emisije iz toplarn niso vključene.

Vsi proizvodi – proizvodnja javnih termoelektrarn in termoelektrarn samoproizvajalk, PJ

Bruto proizvedena električna energija in vsa toplotna energija, prodana tretjim osebam (v kombiniranih toplarnah in elektrarnah – SPTE), ki jo proizvajajo javne termoelektrarne in termoelektrarne samoproizvajalke ter kombinirane toplarne in elektrarne. Proizvodnja toplarn ni vključena. Javne termoelektrarne v okviru svoje primarne dejavnosti proizvajajo električno energijo (in toplotno) za prodajo tretjim osebam. Lahko so v zasebni ali javni lasti. Termoelektrarne samoproizvajalke proizvajajo električno energijo (in toplotno) v celoti ali delno za lastno uporabo kot dejavnost, ki podpira njihovo primarno dejavnost. Bruto proizvodnja električne energije se meri glede na izhod iz glavnih transformatorjev, tj. všteta je poraba električne energije v pomožnih napravah elektrarne in transformatorjih. (vir: energetska bilanca)


TABELA II-2

Seznam dodatnih prednostnih kazalcev (4)

Št.

Nomenklatura v Eurostatovih kazalcih energetske učinkovitosti

Kazalec

Števec/imenovalec

Napotek/opredelitve (5)

1

PREVOZ D0

Emisije CO2 iz cestnega tovornega prometa, kt

 

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv za vso prevozno dejavnost z lahkimi gospodarskimi vozili (vozili z bruto težo 3 900 kg ali manj, namenjenimi predvsem prevozu lahkega tovora, ali opremljenimi s posebno dodatno opremo, na primer s pogonom na vsa štiri kolesa za terenske dejavnosti – vrsta virov IPCC 1A3bii) in s težkimi gospodarskimi vozili (vsemi vozili, katerih bruto teža presega 3 900 kg, namenjenimi predvsem prevozu težkih tovorov – vrsta virov IPCC 1A3biii, razen avtobusi).

Cestni tovorni promet, Mtkm

 

Število tonskih kilometrov lahkih in težkih gospodarskih vozil na cestah; en tonski kilometer pomeni prevoz ene tone po cesti v razdalji enega kilometra. (vir: prometna statistika)

Opomba: podatki o dejavnosti morajo biti skladni s podatki o emisijah, če je to mogoče.

2

INDUSTRIJA A1.1

Skupna intenzivnost CO2 – železarska in jeklarska industrija, t/mio. EUR

Skupne emisije CO2 iz železarske in jeklarske industrije, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv pri proizvodnji železa in jekla, vključno z zgorevanjem fosilnih goriv pri proizvodnji električne in toplotne energije (vrsta virov IPCC 1A2a), iz postopka proizvodnje železa in jekla (vrsta virov IPCC 2C1) in iz postopka proizvodnje železovih zlitin (vrsta virov IPCC 2C2).

Bruto dodana vrednost – železarska in jeklarska industrija, mrd. EUR (EC95)

Bruto dodana vrednost pri stalnih cenah iz leta 1995 v proizvodnji osnovnega železa in jekla ter železovih zlitin (NACE 27.1), proizvodnji cevi (NACE 27.2), in v drugi prvi predelavi železa in jekla (NACE 27.3), litju železa (NACE 27.51) in litju jekla (NACE 27.52). (vir: Nacionalni računi)

3

INDUSTRIJA A1.2

Intenzivnost CO2, povezanega z energetiko – kemična industrija, t/mio. EUR

Emisije CO2, povezanega z energetiko, iz kemične industrije, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv pri izdelavi kemikalij in kemičnih izdelkov, vključno z zgorevanjem fosilnih goriv pri proizvodnji električne in toplotne energije (vrsta virov IPCC 1A2c).

Bruto dodana vrednost kemične industrije, mrd. EUR (EC95)

Bruto dodana vrednost pri stalnih cenah iz leta 1995 v proizvodnji kemikalij in kemičnih izdelkov (NACE 24) (vir: Nacionalni računi)

4

INDUSTRIJA A1.3

Intenzivnost CO2, povezanega z energetiko – steklarska industrija, lončarstvo in proizvodnja gradbenih materialov, t/mio. EUR

Emisije CO2, povezanega z energetiko, iz steklarske industrije, lončarstva in proizvodnje gradbenih materialov, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja goriv v proizvodnji nekovinskih mineralnih proizvodov (NACE 26), vključno z zgorevanjem pri proizvodnji električne in toplotne energije.

Bruto dodana vrednost – steklarska industrija, lončarstvo in proizvodnja gradbenih materialov, mrd. EUR (EC95)

Bruto dodana vrednost pri stalnih cenah iz leta 1995 v proizvodnji nekovinskih mineralnih proizvodov (NACE 26) (vir: Nacionalni računi)

5

INDUSTRIJA C0.1

Specifične emisije CO2 iz železarske in jeklarske industrije, t/t

Skupne emisije CO2 iz železarske in jeklarske industrije, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv v proizvodnji železa in jekla, vključno z zgorevanjem fosilnih goriv pri proizvodnji električne in toplotne energije (vrsta virov IPCC 1A2a), iz postopka proizvodnje železa in jekla (vrsta virov IPCC 2C1) in iz postopka proizvodnje železovih zlitin (vrsta virov IPCC 2C2).

Proizvodnja jekla s kisikom, kt

Proizvodnja jekla s kisikom (NACE 27) (vir: proizvodna statistika)

6

INDUSTRIJA C0,2

Specifične emisije CO2, povezanega z energetiko, iz proizvodnje cementa, t/t

Emisije CO2, povezanega z energetiko, iz steklarske industrije, lončarstva in proizvodnje gradbenih materialov, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja goriv v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov (NACE 26), vključno z zgorevanjem pri proizvodnji električne in toplotne energije.

Proizvodnja cementa, kt

Proizvodnja cementa (NACE 26) (vir: proizvodna statistika)


TABELA II-3

Seznam dopolnilnih kazalcev

Št.

Nomenklatura v Eurostatovih kazalcih energetske učinkovitosti

Kazalec

Števec/imenovalec

Napotek/opredelitve

1

PREVOZ B0

Specifične emisije CO2 iz osebnih avtomobilov z dizelskim motorjem, g/100 km

Emisije CO2 iz osebnih avtomobilov z dizelskim motorjem, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja dizelskega goriva za vso dejavnost prevozov z osebnimi avtomobili (avtomobili, namenjenimi predvsem prevozu oseb in z 12 oseb ali manj, bruto teža vozila 3 900 kg ali manj - vrsta virov IPCC 1A3bi samo avtomobili z dizelskim motorjem).

Število kilometrov osebnih avtomobilov z dizelskim motorjem, mio. km

Število kilometrov, ki so jih skupaj prevozili avtomobili z dizelskim motorjem, registrirani za uporabo na cestah, namenjenih javnemu prometu. (vir: prometna statistika)

2

PREVOZ B0

Specifične emisije CO2 iz osebnih avtomobilov z bencinskim motorjem, g/100 km

Emisije CO2 iz osebnih avtomobilov z bencinskim motorjem, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja bencina za vso dejavnost prevozov z osebnimi avtomobili (avtomobili, namenjenimi predvsem prevozu oseb in z zmogljivostjo 12 oseb ali manj, bruto teža vozila 3 900 kg ali manj - vrsta virov IPCC 1A3bi samo avtomobili z bencinskim motorjem).

Število kilometrov osebnih avtomobilov z bencinskim motorjem, mio. km

Število kilometrov, ki so jih skupaj prevozili avtomobili z bencinskim motorjem, registrirani za uporabo na cestah, namenjenih javnemu prometu. (vir: prometna statistika)

3

PREVOZ C0

Specifične emisije CO2 iz osebnih avtomobilov, t/pkm

Emisije CO2 iz osebnih avtomobilov, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv za vso dejavnost prevozov z osebnimi avtomobili (avtomobili, namenjenimi prevozu oseb in z zmogljivostjo 12 oseb ali manj, bruto teža vozila 3 900 kg ali manj - vrsta virov IPCC 1A3bi).

Osebni prevoz z avtomobili, Mpkm

Število potniških kilometrov, prepotovanih v osebnih avtomobilih; en potniški kilometer je prevoz ene osebe v razdalji enega kilometra. (vir: prometna statistika)

Opomba: podatki o dejavnosti morajo biti skladni s podatki o emisijah, če je to mogoče.

4

PREVOZ E1

Specifične emisije CO2 v zračnem prometu, t/potnika

Emisije CO2 iz domačega zračnega prometa, kt

Emisije CO2 iz domačega zračnega prometa (komercialnega, zasebnega, kmetijskega, itd.), vključno z vzleti in pristanki (vrsta virov IPCC 1A3aii). Izključujoč uporabo goriva na letališčih za prevoz po kopnem. Izključujoč tudi gorivo za zgorevanje na letališčih, ko se letalo ne premika.

Domači potniki v zračnem prometu, Mio.

Število oseb, razen članov letalske posadke in kabinskega osebja, ki so v službi med poletom (samo domači letalski promet) (vir: prometna statistika)

Opomba: podatki o dejavnosti morajo biti skladni s podatki o emisijah, če je to mogoče.

5

INDUSTRIJA A1.4

Intenzivnost CO2, povezanega z energetiko – živilska industrija, proizvodnja pijač in tobačna industrija, t/mio. EUR

Emisije CO2, povezanega z energetiko, iz živilske industrije, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv pri proizvodnji živilskih izdelkov, pijač in tobačnih izdelkov, vključno z zgorevanjem fosilnih goriv pri proizvodnji električne in toplotne energije (vrsta virov IPCC 1A2e).

Bruto dodana vrednost – živilska industrija, proizvodnja pijač in tobačna industrija, mio. EUR (EC95)

Bruto dodana vrednost pri stalnih cenah iz leta 1995 v proizvodnji živilskih izdelkov in pijač (NACE 15) ter tobačnih izdelkov (NACE 16) (vir: Nacionalni računi)

6

INDUSTRIJA A1.5

Intenzivnost CO2, povezanega z energetiko – papirna in grafična industrija, t/mio. EUR

Emisije CO2, povezanega z energetiko, iz papirne in grafične industrije

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv pri proizvodnji celuloze, papirja in papirnih izdelkov ter v založništvu, tiskarstvu in razmnoževanju posnetih nosilcev, vključno z emisijami zaradi zgorevanja pri proizvodnji električne in toplotne energije (vrsta virov IPCC 1A2d).

Bruto dodana vrednost – papirna in grafična industrija, mio. EUR (EC95)

Bruto dodana vrednost pri stalnih cenah iz leta 1995 v proizvodnji celuloze, papirja in papirnih izdelkov (NACE 21) ter založništvu, tiskarstvu in razmnoževanju posnetih nosilcev (NACE 22) (vir: Nacionalni računi)

7

GOSPODINJSTVA A0

Specifične emisije CO2 iz gospodinjstev za ogrevanje prostorov, t/m2

Emisije CO2 zaradi ogrevanja prostorov v gospodinjstvu, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv za ogrevanje prostorov v gospodinjstvu.

Površina stalno naseljenih stanovanj, mio. m2

Skupna površina stalno naseljenih stanovanj

8

STORITVE B0

Specifične emisije CO2 iz gospodarskega in institucionalnega sektorja za ogrevanje prostorov, kg/m2

Emisije CO2 zaradi ogrevanja prostorov v gospodarskem in institucionalnem sektorju, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv za ogrevanje prostorov v gospodarskih in institucionalnih zgradbah v javnem sektorju in zasebnih sektorjih.

Površina zgradb, namenjenih storitvam, mio. m2

Skupna površina zgradb, namenjenih storitvam (NACE 41, 50, 51, 52, 55, 63, 64, 65, 66, 67, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 80, 85, 90, 91, 92, 93, 99)

9

TRANSFORMACIJA D0

Specifične emisije CO2 iz javnih elektrarn, t/TJ

Emisije CO2 iz javnih termoelektrarn, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv pri bruto proizvodnji električne in toplotne energije, ki jo proizvedejo javne termoelektrarne ter kombinirane toplarne in elektrarne (vrsta virov IPCC 1A1ai in 1A1aii). Emisije iz toplarn niso vključene.

Skupna proizvodnja javnih termoelektrarn, PJ

Bruto proizvedena električna energija in vsa toplotna energija, prodana tretjim osebam (v kombiniranh toplarnah in elektrarnah – SPTE), ki jo proizvajajo javne termoelektrarne ter kombinirane toplarne in elektrarne. Proizvodnja toplarn ni vključena. Javne termoelektrarne v okviru svoje primarne dejavnost proizvajajo električno energijo (in toplotno) za uporabo tretjim osebam. Lahko so v zasebni ali javni lasti. Bruto proizvodnja električne energije se meri glede na izhod iz glavnih transformatorjev, tj. všteta je poraba električne energije v pomožnih napravah elektrarne in transformatorjih. (vir: energetska bilanca).

10

TRANSFORMACIJA E0

Specifične emisije CO2 iz elektrarn samoproizvajalk, t/TJ

Emisije CO2 iz elektrarn samoproizvajalk, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja vseh fosilnih goriv pri bruto proizvodnji električne in toplotne energije, ki jo ustvarijo termoelektrarne samoproizvajalke ter kombinirane toplarne in elektrarne.

Skupna proizvodnja termoelektrarn samoproizvajalk, PJ

Bruto proizvedena električna energija in vsa toplotna energija, prodana tretjim osebam (v kombiniranih toplarnah in elektrarnah – SPTE), ki jo proizvajajo termoelektrarne samoproizvajalke ter kombinirane toplarne in elektrarne. Termoelektrarne samoproizvajalke proizvajajo električno energijo (in toplotno) v celoti ali delno za lastno uporabo kot dejavnost, ki podpira njihovo primarno dejavnost. Bruto proizvodnja električne energije se meri glede na izhod iz glavnih transformatorjev, tj. všteta je poraba električne energije v pomožnih napravah elektrarne in transformatorjih. (vir: energetska bilanca)

11

TRANSFORMACIJA

Intenzivnost ogljika iz skupne proizvodnje električne energije, t/TJ

Emisije CO2 iz klasične proizvodnje električne energije, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja vseh fosilnih goriv pri bruto proizvodnji električne in toplotne energije, ki jo proizvedejo javne termoelektrarne ter kombinirane toplarne in elektrarne ter tudi termoelektrarne samoproizvajalke ter kombinirane toplarne in elektrarne. Emisije iz toplarn niso vključene.

Skupna proizvodnja javnih elektrarn in elektrarn samoproizvajalk, PJ

Bruto proizvedena električna energija in vsa toplotna energija, prodana tretjim osebam (v kombiniranih toplarnah in elektrarnah – SPTE), ki jo proizvajajo javne elektrarne in elektrarne samoproizvajalke ter kombinirane toplarne in elektrarne. Vključuje proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in jedrske energije. (vir: energetska bilanca)

12

PREVOZ

Intenzivnost ogljika v prometu, t/TJ

Emisije CO2 iz prometa, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv v vsej prevozni dejavnosti (vrsta virov IPCC 1A3).

Skupna končna potrošnja energije iz prometa, PJ

Vključuje skupno končno porabo energije v prometu iz vseh virov energije (vključno z biomaso in porabo električne energije) (vir: energetska bilanca)

13

INDUSTRIJA C0.3

Specifične emisije CO2, povezanega z energetiko, iz papirne industrije, t/t

Emisije CO2, povezanega z energetiko, iz papirne in grafične industrije, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv pri proizvodnji celuloze, papirja in papirnih izdelkov ter v založništvu, tiskarstvu in razmnoževanju posnetih nosilcev, vključno z emisijami zaradi zgorevanja pri proizvodnji električne in toplotne energije (vrsta virov IPCC 1A2d).

Materialni rezultat proizvodnje papirja, kt

Materialni rezultat proizvodnje papirja (NACE 21) (vir: proizvodna statistika)

14

INDUSTRIJA

Emisije CO2 iz industrijskega sektorja, kt

 

Emisije zaradi zgorevanja fosilnih goriv v predelovalni industriji, gradbeništvu ter rudarstvu in kamnolomih (razen premogovnikov in pridobivanja nafte ter zemeljskega plina), vključno z zgorevanjem pri proizvodnji električne in toplotne energije (vrsta virov IPCC 1A2). Energija, ki jo industrija porabi za prevoz, tukaj ni vključena, ampak je upoštevana v kazalcih za prevoz. Emisije, ki nastanejo zaradi terenskih in drugih premičnih strojev v industriji, so vključene v ta oddelek.

Skupna končna poraba energije iz industrije, PJ

 

Vključuje skupno končno porabo energije industrije iz vseh virov energije (vključno z biomaso in porabo električne energije) (vir: energetska bilanca)

15

GOSPODINJSTVA

Emisije CO2 iz gospodinjstev, kt

 

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv v gospodinjstvih (vrsta virov IPCC 1A4b).

Skupna končna poraba energije v gospodinjstvih, PJ

 

Vključuje skupno končno porabo energije v gospodinjstvih iz vseh virov energije (vključno z biomaso in potrošnjo električne energije) (vir: energijska bilanca)


(1)  Država članica sporoči števec in imenovalec, če nista vključena v CRF.

(2)  Država članica mora upoštevati ta napotek. Če napotka ne more v celoti upoštevati ali če števec in imenovalec nista popolnoma skladna, mora država članica to jasno prikazati.

(3)  Sklici na vrste virov IPCC se nanašajo na IPCC (1996), Revidirane smernice IPCC iz leta 1996 za nacionalne evidence toplogrednih plinov.

(4)  Država članica sporoči števec in imenovalec, če nista vključena v CRF.

(5)  Država članica mora upoštevati ta napotek. Če napotka ne more v celoti upoštevati ali če števec in imenovalec nista popolnoma skladna, mora država članica to jasno prikazati.


PRILOGA III

Kazalci za projekcije spremljanja in ocenjevanja napredka s politikami in ukrepi (1)

Št.

Eurostatovi sektorji

Kazalec

Števec/imenovalec

1

MAKRO

Intenzivnost CO2 pri BDP, t/mio. EUR

Skupne emisije CO2, kt

BDP, mrd. EUR (EC95)

2

PREVOZ C0

Emisije CO2 iz osebnih avtomobilov, kt

 

Število kilometrov, ki so jih prevozili osebni avtomobili, Mkm

 

3

PREVOZ D0

Emisije CO2 iz tovornega prometa (vseh vrst), kt

 

Tovorni promet (vseh vrst), Mtkm

 

4

INDUSTRIJA A1

Intenzivnost CO2, povezanega z energetiko, v industriji, t/mio. EUR

Emisije CO2 zaradi porabe fosilnih goriv v industriji, kt

Bruto dodana vrednost celotne industrije, mrd. EUR (EC95)

5

GOSPODINJSTVA A1

Specifične emisije CO2 iz gospodinjstev, t/stanovanje

Emisije CO2 zaradi porabe fosilnih goriv v gospodinjstvih, kt

Obseg stalno naseljenih stanovanj, 1 000

6

STORITVE A0

Intenzivnost CO2 iz storitvenega sektorja, t/mio. EUR

Emisije CO2 zaradi potrošnje fosilnih goriv v storitvenem sektorju, kt

Bruto dodana vrednost – storitve, mrd. EUR (EC95)

7

TRANSFORMACIJA B0

Specifične emisije CO2 iz javnih elektrarn in elektrarn samoproizvajalk, t/TJ

Emisije CO2 iz javnih termoelektrarn in termoelektrarn samoproizvajalk, kt

Vsi proizvodi – proizvodnja javnih termoelektrarn in termoelektrarn samoproizvajalk, PJ

8

KMETIJSTVO

Specifične emisije N2O zaradi uporabe gnojil in gnoja, kg/kg

Emisije N2O zaradi uporabe sintetičnih gnojil in gnoja, kt

Uporaba sintetičnih gnojil in gnoja, kt dušika

9

KMETIJSTVO

Specifične emisije CH4 v govedoreji, kg/glavo

Emisije CH4 zaradi goveda, kt

Populacija goveda, 1 000 glav

10

ODPADKI

Specifične emisije CH4 iz odlagališč, kt/kt

Emisije CH4 iz odlagališč, kt

Komunalni trdni odpadki, ki sodijo na odlagališča, kt


(1)  Za podrobnejše napotke/opredelitve za kazalce 1–7 glej Prilogo II. Kazalci 1–7 morajo biti skladni z enakovrednimi kazalci v Prilogi II, kadar je to mogoče; kazalci 8–10 morajo biti skladni z informacijami iz CRF.


PRILOGA IV

SEZNAM PARAMETROV ZA PROJEKCIJE

1.   Obvezni parametri za projekcije

Predpostavke za splošne gospodarske parametre

Bruto domači proizvod (BDP) (vrednost v danih letih ali letna stopnja rasti ter bazno leto)

Populacija (vrednost v danih letih ali letna stopnja rasti ter bazno leto)

Mednarodne cene premoga v danih letih v EUR na tono ali GJ (gigadžul)

Mednarodne cene nafte v danih letih v EUR na sodček ali GJ

Mednarodne cene plina v danih letih v EUR na m3 ali GJ

Predpostavke za energetiko

Skupna bruto notranja poraba v petadžulih (PJ) (razdelitev na nafto, plin, premog, obnovljive vire, jedrsko energijo, drugo)

Skupna proizvodnja električne energije glede na vrsto goriva (nafta, plin, premog, obnovljivi viri, jedrska energija, drugo)

Povpraševanje po energiji glede na sektor, razvrščeno po gorivih (dostavljenih) (predlagani sektorji so energetika, industrija, gospodarski ali terciarni, stanovanjski sektor in transportni sektor)

Predpostavke za vremenske parametre, zlasti dneve s temperaturami, ki zahtevajo ogrevanje, in dneve s temperaturami, ki zahtevajo hlajenje

Predpostavke za industrijski sektor

Za države članice, ki uporabljajo makroekonomske modele:

delež industrijskega sektorja v BDP in stopnja rasti

Za države članice, ki uporabljajo druge modele:

indeks proizvodnje za industrijski sektor (predlagana razdelitev je na industrijo, ki intenzivno porablja energijo ter temelji na fizični proizvodnji, in predelovalno industrijo, ki temelji na denarni vrednosti)

Predpostavke za transportni sektor

Za države članice, ki uporabljajo makroekonomske modele:

rast prometa glede na BDP

Za države članice, ki uporabljajo druge modele:

rast potniških kilometrov za osebe

rast tonskih kilometrov za tovor

Predpostavke za zgradbe (v stanovanjskem in gospodarskem ali terciarnem sektorju)

Za države članice, ki uporabljajo makroekonomske modele:

raven osebne porabe (razen zasebnega prevoza)

delež terciarnega sektorja v BDP in stopnja rasti

Za države članice, ki uporabljajo druge modele:

stopnja spreminjanja talnih površin za terciarne zgradbe in stanovanja

število stanovanj in število zaposlenih v terciarnem sektorju

Predpostavke v kmetijskem sektorju

Za države članice, ki uporabljajo makroekonomske modele:

delež kmetijskega sektorja v BDP in stopnja rasti

Za države članice, ki uporabljajo druge modele:

število živali glede na živalsko vrsto (pri črevesni fermentaciji govedina, govedo in krave molznice, ovce; pri ravnanju z gnojem tudi prašiči in perutnina)

površina s poljščinami glede na vrsto pridelka

emisijski faktorji glede na vrsto živali pri črevesni fermentaciji in ravnanjem z gnojem ter glede na vrsto kmetijskih rastlin in uporabo gnojil (tone)

Predpostavke v sektorju odpadkov

Nastajanje odpadkov na prebivalca ali tone trdnih komunalnih odpadkov

Organski deleži trdnih komunalnih odpadkov

Trdni komunalni odpadki, odloženi na odlagališčih, sežgani ali kompostirani (v tonah ali odstotkih)

Predpostavke na gozdarskem področju

Opredelitev gozdov

Področja:

upravljanih gozdov

neupravljanih gozdov

2.   Priporočeni parametri za projekcije

Predpostavke za splošne gospodarske parametre

Stopnje rasti BDP po industrijskih sektorjih glede na leto 2000

Primerjava projekcij podatkov z uradnimi napovedmi

Predpostavke za energetiko

Nacionalne cene energije premoga, nafte in plina za posamezni sektor (vključno z davki) – predlagani sektorji so proizvodnja električne in toplotne energije, industrija; gospodarski, stanovanjski sektor in transportni sektor. Navesti je treba stalne cene.

Nacionalne cene električne energije po sektorjih, kakor je navedeno zgoraj (lahko je model proizvodnje)

Skupna proizvodnja daljinskega ogrevanja glede na vrsto goriva

Predpostavke za industrijski sektor

Predpostavke za fluorirane pline:

proizvodnja aluminija in emisijski faktorji

proizvodnja magnezija in emisijski faktorji

proizvodnja pene in emisijski faktorji

zaloge sredstva za hlajenje in stopnje uhajanja

Za države članice, ki uporabljajo makroekonomske modele:

delež BDP za različne sektorje in stopnje rasti

stopnja izboljšanja energetske intenzivnosti (1990 = 100)

Za države članice, ki uporabljajo druge modele:

indeks proizvodnje za različne sektorje

stopnja napredka ali indeks energetske učinkovitosti

Predpostavke za zgradbe (v stanovanjskem in gospodarskem ali terciarnem sektorju)

Za države članice, ki uporabljajo makroekonomske modele:

delež terciarnega sektorja in sektorja gospodinjstev v BDP

stopnja izboljšanja energetske intenzivnosti

Za države članice, ki uporabljajo druge modele:

število gospodinjstev

število novih zgradb

stopnja izboljšanja energetske učinkovitosti (1990 = 100)

Predpostavke za transportni sektor

Za države članice, ki uporabljajo ekonometrične modele:

rast prometa glede na BDP – razdelitev na potniški in tovorni promet

izboljšanje energetske učinkovitosti – razdelitev glede na vrsto vozila

izboljšanje energetske učinkovitosti – razdelitev glede na vrsto vozila; določiti, ali velja za vse avtomobile ali samo za nove

stopnja sprememb razčlenitve po panogah (osebni in tovorni promet)

rast cestnih potniških kilometrov

rast železniških potniških kilometrov

rast letalskih potniških kilometrov

rast tonskih kilometrov za tovor na cesti

rast tonskih kilometrov za tovor na železnici

rast tonskih kilometrov za tovor pri plovbi

Predpostavke za kmetijski sektor

Za države članice, ki uporabljajo ekonometrične modele:

trgovina s kmetijskimi proizvodi (uvoz/izvoz)

domača poraba (npr. poraba mleka/govedine)

Za države članice, ki uporabljajo druge modele:

razvoj površin s poljščinami, travinj, obdelovalnih površin, prah; zemljišč, spremenjenih v gozdove, itd.

makroekonomske predpostavke kot podlaga za projekcije kmetijskih dejavnosti

opis živali (npr. po vnosu/ravnovesju hranilnih snovi, rezultatu/prireji živali, proizvodni kvoti mleka/produktivnosti goveda)

razvoj tipa kmetovanja (npr. intenzivno konvencionalno, ekološko kmetijstvo)

porazdelitev sistemov za nastanitev/pašo in obdobje nastanitve/paše

Parametri pri ureditvi gnojil:

podrobnosti o uporabi gnojil (vrsta gnojila, čas uporabe, razmerje anorgansko/organsko)

stopnja hlapljivosti amoniaka po tem, ko je gnoj raztrošen po zemlji

učinkovitost uporabe gnoja

Parametri pri sistemu ravnanja z gnojem:

porazdelitev skladiščnih objektov (npr. pokritih ali ne)

stopnja izločanja dušika v gnoju

metode uporabe gnoja

obseg uvajanja nadzornih ukrepov (sistemi za shranjevanje, uporaba gnoja), uporaba najboljših razpoložljivih tehnik

Parametri v zvezi z emisijami dušikovega oksida iz kmetijskih zemljišč (npr. delež izpiranja dušika, emisijski faktor za neposredne emisije, vsebnost dušika v ostankih pridelkov)

Obseg obdelave zemljišč z gnojem


PRILOGA V

Vprašalnik o uporabi mehanizmov Kjotskega protokola za doseganje ciljev v obdobju 2008–2012

1.

Ali nameravate kot država članica za dosego obveznosti količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij v skladu s členom 2 Odločbe 2002/358/ES in Kjotskega protokola uporabiti skupno izvajanje (JI), mehanizem čistega razvoja (CDM) in mednarodno trgovanje z emisijami (IET) po Kjotskem protokolu (kjotski mehanizmi)? Če je tako, kakšen napredek je bil dosežen glede izvedbenih določb (operativnih programov, institucionalnih odločb) in s tem povezane domače zakonodaje?

2.

Ali ste kot država članica vzpostavili pristojni državni organ za projekte mehanizma čistega razvoja in pristojno informacijsko točko za projekte skupnega izvajanja ter o tem obvestila UNFCCC? Če je tako, prosimo navedite podrobnejše informacije.

3.

Katere od treh kjotskih mehanizmov uporabljate kot država članica ali nameravate uporabljati?

4.

Kakšne prispevke pričakujete kot država članica od kjotskih mehanizmov pri izpolnjevanju obveznosti količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij v skladu s členom 2 Odločbe 2002/358/ES in Kjotskega protokola v prvem ciljnem obdobju za količinsko omejevanje ali zmanjševanje emisij od leta 2008 do leta 2012 (prosimo, uporabite tabelo 1 spodaj)?

TABELA 1

Količinski prispevek kjotskih mehanizmov za prvo ciljno obdobje

Kjotski mehanizem

Skupne projekcije količin za prvo ciljno obdobje

(Gg CO2 ekvivalent)

Skupaj za vse kjotske mehanizme (1)

 

Mednarodno trgovanje z emisijami

 

Vse dejavnosti, ki temeljijo na projektih

 

skupno izvajanje

 

mehanizem čistega razvoja

 

5.

Navedite proračun v eurih za skupno uporabo kjotskih mehanizmov in, kadar je to mogoče, za vsak mehanizem, pobudo, program ali sklad posebej, vključno z obdobjem, v katerem bo proračun porabljen.

6.

S katerimi državami ste kot država članica sklenili dvostranske ali večstranske sporazume, memorandume o soglasju ali pogodbe za izvajanje dejavnosti, ki temeljijo na projektih?

7.

Za vsak načrtovan, potekajoč ali zaključen mehanizem čistega razvoja in projektno dejavnost skupnega izvajanja, v kateri kot država članica sodelujete (ste sodelovali), navedite naslednje informacije:

(a)

ime in vrsta (JI/CDM) projekta;

(b)

država gostiteljica;

(c)

financiranje: predložite kratek opis kakršne koli finančne vpletenosti vlade ali zasebnega sektorja, tako da navedete opis, kakor so „zasebni“, „javni“, „javno-zasebno partnerstvo“.

(d)

Vrsta projekta: uporabite kratek opis, na primer:

Energetika

:

Sprememba goriva, ustvarjanje obnovljivih virov energije, izboljšanje energetske učinkovitosti, zmanjševanje ubežnih emisij iz goriv, drugo (prosimo navedite)

Industrijski postopki

:

Uporaba nadomestnih materialov, sprememba postopkov ali opreme, ravnanje z odpadki, predelava ali recikliranje, drugo (prosimo navedite)

Raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo

:

Pogozdovanje, ponovno ogozdovanje, gospodarjenje z gozdovi, gospodarjenje s polji, gospodarjenje s pašniki, ponovna vegetacija

Prevoz

:

Sprememba goriva, izboljšanje učinkovitosti goriva, drugo (prosimo navedite)

Kmetijstvo

:

Ravnanje z gnojem, drugo (prosimo navedite)

Odpadki

:

Upravljanje s trdnimi odpadki, regeneracija metana z odlagališč, ravnanje z odpadno vodo, drugo (prosimo navedite)

Drugo

:

Prosimo, navedite kratek opis drugih vrst projektov

(e)

Status: uporabite naslednje kategorije:

predlagan,

odobren (odobritev vpletenih vlad in dokončane študije izvedljivosti),

v izdelavi (začetna faza ali faza izdelave),

v delovanju,

zaključen,

prekinjen.

(f)

Trajanja: navedite naslednje informacije:

datum uradne odobritve (npr. izvršilnega odbora za projekte mehanizma čistega razvoja, države gostiteljice za projekte skupnega izvajanja),

datum začetka projekta (začetek delovanja),

pričakovani datum zaključka projekta (trajanje),

obdobje financiranja (za katera leta bodo oblikovane enote ERU in CER),

datum(-i) izdaj(-e): enote zmanjševanja emisij (ERU) (po posameznih državah gostiteljicah) ali potrjena zmanjšanja emisij (CER) (po posameznih izvršilnih odborih CDM).

(g)

Primarni ali sekundarni postopek odobritve (samo za projekte skupnega izvajanja).

(h)

Projekcija skupnih in letnih zmanjšanj emisij, ki se seštevajo do konca prvega ciljnega obdobja.

(i)

Količina enot ERU in CER, oblikovanih s projekti, ki si jih bo pridobila država članica.

(j)

Sredstva, nabrana do konca poročevalnega leta: navedite informacije o številu sredstev (skupaj in letno), pridobljenih od projektov skupnega izvajanja, projektov čistega razvoja, in sredstev kot posledica rabe zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarskih dejavnostih.


(1)  Če je mogoče, prosimo, razčlenite te podatke tako, kakor je predlagano v ležečem tisku.


PRILOGA VI

Postopki in časovni okviri za sestavo evidence toplogrednih plinov Skupnosti in poročila o evidenci

Element

Kdo

Kdaj

Kaj

1.

Predložitev letnih evidenc (celotna enotna poročevalna oblika (CRF) in elementi nacionalnega poročila o evidenci) držav članic v skladu z Odločbo št. 280/2004/ES.

Države članice

Letno, do 15. januarja

Elementi, navedeni v členu 3(1) Odločbe št. 280/2004/ES, kakor je opredeljeno v členih od 2 do 7.

Ukrepi za izboljšanje ocen na področjih, ki so bila prej prilagojena v skladu s členom 5.2 Kjotskega protokola (za poročanje v skladu s Kjotskim protokolom).

2.

„Začetni pregled“ predložitev držav članic

Komisija (vključno z GD ESTAT (Eurostat), GD JRC (JRC)) s pomočjo Evropske agencije za okolje (EEA)

Čim prej po prejemu podatkov države članice, najkasneje do 1. aprila

Začetni pregledi in pregledi skladnosti (izvede EEA). Primerjava podatkov o energetiki, ki jih na podlagi referenčnega pristopa IPCC zagotovijo države članice, z Eurostatovimi podatki o energetiki (izvedejo Eurostat in države članice) ter pregled evidence o kmetijstvu, rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu države članice (LULUCF), kar izvede GD JRC (v posvetovanju z državami članicami).

3.

Sestava osnutka evidence Skupnosti

Komisija (vključno z Eurostatom, JRC) s pomočjo EEA

Do 28. februarja

Osnutek evidence Skupnosti (izvede EEA), ki temelji na evidencah držav članic in dodatnih informacijah, kadar so potrebne.

4.

Razpošiljanje osnutka evidence Skupnosti

Komisija s pomočjo EEA

28. februarja

Razpošiljanje osnutka evidence Skupnosti državam članicam na dan 28. februarja. Države članice pregledajo podatke.

5.

Predložitev posodobljenih ali dodatnih podatkov za evidenco in celotnih poročil o nacionalnih evidencah, ki jih izdelajo države članice

Države članice

15. marca

Posodobljeni ali dodatni podatki za evidence, ki jih predložijo države članice (za odpravo neskladnosti ali zapolnitev vrzeli) in celotna končna poročila o nacionalnih evidencah.

6.

Ocene o podatkih, ki manjkajo v nacionalnih evidencah

Komisija s pomočjo EEA

31. marca

Komisija pripravi ocene o manjkajočih podatkih do 31. marca v poročevalnem letu po posvetovanju z zadevno državo članico in te podatke sporoči državam članicam.

7.

Pripombe držav članic v zvezi z ocenami Komisije o manjkajočih podatkih

Države članice

8. aprila

Države članice predložijo Komisiji v presojo pripombe k ocenam Komisije o manjkajočih podatkih.

8.

Končna letna evidenca Skupnosti (vključno s poročilom o evidenci Skupnosti)

Komisija s pomočjo EEA

15. aprila

Predložitev UNFCCC končne letne evidence Skupnosti. Ta evidenca se bo uporabljala tudi za oceno napredka v sklopu mehanizma za spremljanje.

9.

Razpošiljanje državam članicam rezultatov začetnih pregledov, ki so jih države članice predložile Skupnosti

Komisija s pomočjo EEA

Čim prej po prejemu rezultatov začetnih pregledov

Komisija razpošlje rezultate začetnih pregledov, ki so jih države članice predložile Skupnosti, čim prej po njihovem prejemu državam članicam, ki jih začetni pregledi zadevajo.

10.

Odzivi ustreznih držav članic na rezultate začetnih pregledov, ki so jih države članice predložile Skupnosti

Države članice

V roku enega tedna po prejemu rezultatov

Države članice, pri katerih so se v začetnih pregledih pokazale težave ali neskladnosti, Komisiji pripravijo svoje odgovore na začetne preglede.

11.

Vse ponovne predložitve držav članic kot odziv na začetne preglede UNFCCC

Države članice

Za vsako državo članico enako, kakor velja za fazo začetnih pregledov UNFCCC

V skladu s Kjotskim protokolom: ponovno predložitev je treba Komisiji zagotoviti v roku petih tednov po datumu za predložitev

Države članice Komisiji zagotovijo ponovne predložitve, ki jih pošljejo sekretariatu UNFCCC v odgovor na začetne preglede UNFCCC. Države članice morajo jasno navesti, kateri deli so bili revidirani, da s tem olajšajo postopek ponovne predložitve Skupnosti.

Ker mora biti tudi ponovna predložitev Skupnosti skladna z roki, navedenimi v smernicah iz člena 8 Kjotskega protokola, mora biti ponovna predložitev Komisiji poslana pred iztekom roka, predvidenega v smernicah iz člena 8 Kjotskega protokola, pod pogojem, da ponovna predložitev popravi podatke ali informacije, uporabljene pri sestavi evidence Skupnosti.

12.

Predložitev katerih koli ponovnih predložitev po fazi začetnih pregledov

Države članice

Kadar pride do dodatnih ponovnih predložitev

Države članice pošljejo Komisiji katere koli druge ponovne predložitve (CRF ali poročilo o nacionalni evidenci), ki jih zagotovijo sekretariatu UNFCCC po fazi začetnih pregledov.


PRILOGA VII

Postopki in časovni okviri za določitev dodeljenih količin držav članic in Skupnosti

Kdaj

Kaj

Naloga

15. januarja 2006

Predložitev osnutkov poročil držav članic, ki Komisiji predlagajo svojo dodeljeno količino, v skladu s členom 23 s strani držav članic, navedenih v Prilogi II k Odločbi 2002/358/ES

Držav članic, navedenih v Prilogi II k Odločbi 2002/358/ES

marca 2006

Osnutek Odločbe Komisije o določitvi ustreznih ravni emisij, dodeljenih Skupnosti in vsaki državi članici, navedeni v Prilogi II k Odločbi 2002/358/ES, je treba v skladu s členom 3 Odločbe 2002/358/ES poslati Odboru za podnebne spremembe

Komisije

aprila 2006

Mnenje o osnutku Odločbe Komisije o določitvi ustreznih ravni emisij, dodeljenih Skupnosti in vsaki državi članici, navedeni v Prilogi II k Odločbi 2002/358/ES, v skladu s členom 3 Odločbe 2002/358/ES

Odbora za podnebne spremembe

15. junija 2006

Predložitev Komisiji osnutkov poročil držav članic, ki določajo svojo dodeljeno količino v skladu s členom 23 s strani držav članic, ki niso navedene v Prilogi II k Odločbi 2002/358/ES

Držav članic, ki niso navedene v Prilogi II k Odločbi 2002/358/ES

avgusta 2006

Razpošiljanje osnutka poročila, ki določa dodeljeno količino Skupnosti, državam članicam

Komisije

septembra 2006

Pripombe Komisiji k osnutku poročila, ki določa dodeljeno količino Skupnosti

Držav članic

do 31. decembra 2006

Poročila držav članic in Skupnosti o določitvi svojih dodeljenih količin, predložena UNFCCC

Držav članic in Komisije


1.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 55/92


SKLEP KOMISIJE

z dne 28. februarja 2005

o finančnem prispevku Skupnosti za objavo zapisnika in gradiva s Svetovne konference o dobrem počutju živali OIE februarja 2004 na zgoščenki

(2005/167/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (1) in zlasti člena 20 Odločbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Odločbo 90/424/EGS mora Skupnost sprejeti ali pomagati državi članici pri sprejemanju tehničnih in znanstvenih ukrepov, potrebnih za razvoj pravnih aktov Skupnosti na področju veterine in za razvoj izobraževanja ali usposabljanja na področju veterine.

(2)

Priprava in razširjanje tehničnega in znanstvenega gradiva s strani Skupnosti v zvezi s Svetovno konferenco OIE je del nadaljnjega razvoja pravnih aktov Skupnosti in izobraževanja ali usposabljanja na področju veterine.

(3)

Sklep Komisije 2004/72/ES z dne 5. decembra 2003 o finančnem prispevku Skupnosti za Svetovno konferenco o dobrem počutju živali OIE v letu 2004 (2) je odobril ukrepe za objavo in razširjanje tehničnih in znanstvenih gradiv konference o dobrem počutju živali OIE 2004, ki se financira iz proračunske postavke B1-331 proračuna Evropske unije za leto 2003 do največ 40 000 EUR.

(4)

Čeprav je bila tiskana verzija zapisnika in gradiva izdelana in prodajana maja 2004, pa zgoščenka še ne bo na razpolago in prodajo do februarja 2005.

(5)

Dodeljene in še nerazdeljene odobritve za plačila tega ukrepa so prenehale veljati 31. decembra 2004.

(6)

Zato je primerno financirati ukrep za izdelavo zgoščenke konferenčnega zapisnika in gradiva iz proračunske postavke 17.04.02 proračuna Evropske unije za leto 2005 do največ 25 000 EUR.

(7)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravstveno varstvo živali –

SKLENILA:

Edini člen

Proračunska sredstva iz proračunske postavke 17.04.04 proračuna Evropske unije za leto 2005 se lahko porabijo do največ 25 000 EUR za končna plačila v okviru ukrepa „Objava in razširjanje tehničnega in znanstvenega gradiva na zgoščenki o Svetovni konferenci o dobrem počutju živali OIE februarja 2004“, kar je odobrila Komisija 5. decembra 2003.

V Bruslju, 28. februarja 2005

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 224, 18.8.1990, str. 19. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 325, 12.12.2003, str. 31).

(2)  UL L 16, 23.1.2004, str. 56.


1.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 55/93


Vzpostavljen s členom 89(3) Pridružitvenega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Čile na drugi strani ter naveden v členu 16 o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih, ki se uporabljajo v trgovini z živalmi in živalskimi proizvodi, rastlinami, rastlinskimi proizvodi ter drugim blagom in o dobrem počutju živali, ki je Priloga IV k Pridružitvenemu sporazumu, v nadaljnjem besedilu „Sporazum SPS“.

Člen 1

Predsedstvo

1.   Odboru JMC izmenično po 12 mesecev predsedujeta uradnik Komisije Evropske skupnosti v imenu Skupnosti in njenih držav članic ter visoki uradnik čilske vlade.

2.   Predsedovanje se začne na dan prvega zasedanja Pridružitvenega sveta in konča 31. decembra istega leta. V navedenem obdobju in v vsakem naslednjem dvanajstmesečnem obdobju odboru JMC predseduje pogodbenica, ki predseduje Pridružitvenemu svetu.

Člen 2

Zasedanja

1.   Zasedanja odbora JMC skliče predsedujoča pogodbenica na dan in v kraju, o katerih sta se dogovorili obe pogodbenici, s pogostnostjo, ki je predvidena v določbah člena 16(1) Sporazuma SPS.

2.   Če se pogodbenici tako dogovorita, lahko zasedanja odbora JMC potekajo po video ali telekonferenci.

3.   Pogodbenici se dogovorita, da se omogoči dopisna obravnava vprašanj zunaj zasedanj. Izmenjava informacij poteka v skladu z določili člena 12(5) Sporazuma SPS.

Člen 3

Delegacije

Predsedujočega odbora JMC se pred vsakim zasedanjem obvesti o načrtovani sestavi delegacije druge pogodbenice.

Člen 4

Izmenjava informacij

Vse dokumente odbora JMC, določene v členih 6, 7 in 9 tega poslovnika se pošlje Misiji Republike Čile pri EU in Delegaciji Komisije v Čilu ter sekretarjem in predsedujočemu Pridružitvenega sveta.

Člen 5

Javnost

Če ni odločeno drugače, zasedanja odbora JMC niso javna.

Člen 6

Dnevni red zasedanja

1.   Pogodbenici skupaj sestavita dnevni red za vsako zasedanje. Dnevni red se predsedujočemu pošlje najpozneje 15 dni pred začetkom zasedanja.

2.   Odbor JMC na začetku vsakega zasedanja sprejme dnevni red.

3.   Točka, ki je ni na začasnem dnevnem redu, se nanj lahko uvrsti, če se pogodbenici tako dogovorita.

4.   Predsedujoči lahko v dogovoru z drugo pogodbenico zaprosi za prisostvovanje strokovnjakov na zasedanjih, da bi posredovali informacije o posebnih temah.

5.   Pogodbenici se na začetku zasedanja dogovorita o jeziku zasedanja in zapisnika zasedanja.

Člen 7

Zapisnik

1.   Pogodbenici skupaj čimprej pripravita osnutek zapisnika vsakega zasedanja.

2.   V zapisniku je praviloma za vsako točko dnevnega reda navedeno:

(a)

dokumenti, predloženi odboru JMC,

(b)

izjave, katerih vnos želijo člani odbora JMC,

(c)

sprejeti sklepi, dana priporočila, dogovorjene izjave in sprejeti sklepi o posameznih točkah.

3.   Zapisnik vsebuje tudi seznam udeležencev zasedanja.

4.   Pogodbenici v roku dveh mesecev od datuma zasedanja pisno potrdita zapisnik. Po potrditvi predsedujoči in ustrezni predstavnik druge pogodbenice podpišeta dva verodostojna izvoda zapisnika, po en izvod izvirnika pa shrani vsaka od pogodbenic. Kopija zapisnika se pošlje predsedujočemu in sekretarjem Pridružitvenega sveta.

Člen 8

Akcijski načrt

Odbor JMC sprejme akcijski načrt, ki odraža ukrepe, za katere sta se pogodbenici dogovorili med zasedanjem. Odbor JMC na svojem naslednjem zasedanju pregleda izvajanje tega akcijskega načrta.

Člen 9

Sklepi in priporočila

1.   Če je odbor JMC na podlagi Priloge IV k Pridružitvenemu sporazumu pooblaščen za sprejemanje sklepov ali priporočil, so taki akti naslovljeni kot „Sklep“ ali „Priporočilo“ in jim sledijo zaporedna številka, datum sprejetja in opis vsebine. V vsakem sklepu se navede datum njegovega začetka veljavnosti.

2.   Ko odbor JMC sprejme sklep, smiselno veljajo členi 10, 11 in 12 poslovnika Pridružitvenega sveta.

3.   Sklepi in priporočila odbora JMC se pošljejo na naslov iz člena 4(1).

Člen10

Stroški

1.   Republika Čile in Evropska skupnost krijeta vse stroške, nastale z udeležbo na zasedanjih odbora JMC, v zvezi z osebjem, potovanji in bivanjem ter v zvezi s stroški pošte in telekomunikacij.

2.   Stroške, povezane s praktično organizacijo zasedanj, tolmačenjem na zasedanjih in razmnoževanjem dokumentov, nosi pogodbenica gostiteljica zasedanja.

3.   Stroške, povezane s tolmačenjem na zasedanjih in prevajanjem dokumentov v španščino in angleščino ali iz teh dveh jezikov, krije pogodbenica gostiteljica zasedanja. Stroške tolmačenja in prevajanja v ali iz uradnih jezikov Skupnosti krije Skupnost.

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Image

Macarena Vidal Ogueta

Dirección General de Relaciones Económicas Internacionales

Ministerio de Relaciones Exteriores

Image

Alejandro Checchi Lang

European Commission, DG SANCO

Food Safety, plant health, animal health and welfare, international questions


  翻译: