21.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

21.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/3

(1)

Člena 173 in 177 Uredbe (EGS) št. 2454/93 določata, da Komisija periodično določi vrednosti na enoto za proizvode iz razvrstitve v Prilogi 26 k tej uredbi.

(2)

Uporaba pravil in kriterijev, določenih v zgornjih členih, za elemente, ki se sporočijo Komisiji v skladu s členom 173(2) Uredbe (EGS) št. 2454/93, ima za posledico, da se za obravnavane proizvode uvedejo vrednosti na enoto, kot so določene v Prilogi k tej uredbi –

21.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/9

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 462/2005 (2) je odprla stalni javni razpis za izvoz ječmena iz zalog nemške intervencijske agencije.

(2)

Člen 5(4) Uredbe (ES) št. 462/2005 določa naslov nemškega intervencijskega organa, kjer je treba ponudbe vložiti. Po notranji reorganizaciji nemških upravnih storitev je treba naveden naslov prilagoditi.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

21.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/10

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 823/2000 (3) prevoznikom v linijskem prevozu po morju pod določenimi pogoji odobrava splošno izvzetje iz prepovedi iz člena 81(1) Pogodbe.

(2)

Uredba (ES) št. 823/2000 preneha veljati 25. aprila 2005. Na podlagi izkušenj Komisije pri uporabi navedene Uredbe, še naprej obstajajo razlogi, ki opravičujejo skupinsko izjemo za konzorcije. Uporaba Uredbe (ES) št. 823/2000 bi se torej morala podaljšati za nadaljnjih pet let.

(3)

Toda v nekaterih pogledih določbe Uredbe (ES) št. 823/2000 niso dovolj prilagojene sedanji praksi, ki se uporablja v gospodarski panogi. Zato je, v pričakovanju rezultata ponovnega pregleda Uredbe Sveta (EGS) št. 4056/86 z dne 22. decembra 1986 o določitvi podrobnih pravil za uporabo členov 85 in 86 Pogodbe za pomorski promet (4), potrebno uvesti nekatere manjše spremembe, da bo Uredba (ES) št. 823/2000 bolje služila svojemu namenu.

(4)

Zlasti je treba upoštevati, da Uredba (ES) št. 823/2000 zagotavlja, da morajo konzorcijski sporazumi sodelujočim gospodarskim družbam dati pravico, da se iz konzorcija umaknejo brez finančne ali druge kazni, ob upoštevanju določenih pogojev glede roka odpovedi. Praksa je pokazala, da ni jasno, kako naj se ta določba razlaga v primeru, ko je začetek veljavnosti konzorcijskega sporazuma pred datumom, ko dejanskega začetka izvajanja storitev, na primer, kadar plovila niso na razpolago ali so še vedno v gradnji. Za ta primer bi bilo potrebno sprejeti posebno določbo.

(5)

Upravičeno je, da konzorciji zahtevajo varščino za nove naložbe v obstoječo storitev. Zato je treba možnost, ki jo imajo pogodbenice konzorcijskega sporazuma, da sklenejo klavzulo o neumiku, uporabljati tudi, kadar so se pogodbenice obstoječega konzorcijskega sporazuma sporazumele, da bodo opravile bistvene nove naložbe in da stroški takih novih naložb upravičujejo novo klavzulo o neumiku.

(6)

Uredba (ES) št. 823/2000 predvideva, da je izvzetje pogojeno z določenimi pogoji, vključno z obstojem učinkovite cenovne konkurence med člani konference v okviru katere deluje konzorcij, zato ker so člani s konferenčnim sporazumom izrecno pooblaščeni, da uporabljajo neodvisno določanje cen za vse voznine, predvidene v konferenčni tarifi. Komisija je bila opozorjena na to, da se neodvisno določanje cen ne more več šteti za splošno skupno tržno prakso. Namesto tega so za različna področja prometa sedaj postale pomembnejše posamične zaupne pogodbe. Take zaupne pogodbe lahko prav tako omogočijo učinkovito konkurenco med člani linijske konference. Obstoj posamičnih zaupnih pogodb bi bilo torej treba prav tako obravnavati kot indikator učinkovite cenovne konkurence med člani konference.

(7)

Uredbo (ES) št. 823/2000 je zato treba ustrezno spremeniti –

1.

V členu 2 se dodata naslednji točki 6 in 7:

2.

Člen 5 točka (a) se nadomesti z naslednjim:

3.

Člen 8 točka (b) se nadomesti z naslednjim:

4.

V drugem odstavku člena 14 se datum „25 April 2005” zamenja s „25 April 2010”.

21.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/12

(1)

V skladu s členom 3 Uredbe št. 136/66/EGS se v primeru, da so cene znotraj Skupnosti višje od cen na svetovnem trgu, razlika med temi cenami lahko krije z nadomestilom, če se izvaža oljčno olje v tretje države.

(2)

Podrobna pravila za določitev in dodelitev izvoznih nadomestil za oljčno olje so navedena v Uredbi Komisije (EGS) št. 616/72 (2).

(3)

V skladu s členom 3(3) Uredbe št. 136/66/EGS mora biti nadomestilo za celotno Skupnost enako.

(4)

V skladu s členom 3(4) Uredbe št. 136/66/EGS je nadomestilo za oljčno olje treba določiti glede na obstoječe stanje in izglede v zvezi s cenami oljčnega olja in razpoložljivostjo na trgu Skupnosti ter cenami oljčnega olja na svetovnem trgu. Vendar v primeru, da se zaradi stanja na svetovnem trgu ne da določiti najugodnejših cen oljčnega olja, se sme upoštevati ceno glavnih konkurenčnih rastlinskih olj na svetovnem trgu ter razliko med navedeno ceno in ceno oljčnega olja, zabeleženo tekom reprezentativnega obdobja. Znesek nadomestila ne sme preseči razlike med ceno oljčnega olja v Skupnosti in ceno na svetovnem trgu, spremenjeno, kjer je primerno, zato da se upoštevajo stroški za izvoz proizvodov na svetovni trg.

(5)

V skladu s točko (b) tretje alinee člena 3(3) Uredbe št. 136/66/EGS se lahko sklene, da se nadomestilo določi z razpisom. Poleg tega zajema razpisni postopek znesek nadomestila in je lahko omejen na določene namembne države, količine, kakovosti in oblike ponudb.

(6)

V skladu z drugo alineo člena 3(3) Uredbe št. 136/66/EGS se lahko nadomestila za oljčno olje spreminjajo glede na namembni kraj, če je to zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov potrebno.

(7)

Nadomestila je treba določiti vsaj enkrat mesečno. Po potrebi se lahko spremenijo v vmesnem obdobju.

(8)

Zaradi uporabe teh podrobnih pravil pri trenutnih razmerah na trgu za oljčna olja ter zlasti za cene oljčnega olja znotraj Skupnosti in na trgih tretjih držav mora biti nadomestilo takšno, kakršno je v Prilogi k Uredbi.

(9)

Upravljalni odbor za olja in masti ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

21.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/14

(1)

Člena 4(2) in 16(2) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1829/2003 z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (2) določata, da se nobeno gensko spremenjeno živilo ali krma ne sme dati v promet v Skupnosti, razen če to ni zajeto v dovoljenju, izdanem v skladu z navedeno uredbo. Člena 4(3) in 16(3) iste Uredbe določata, da se nobeno gensko spremenjeno živilo in krma ne odobri, razen če ni bilo ustrezno in zadovoljivo dokazano, da ne učinkuje škodljivo na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje, da ne zavaja potrošnika ali uporabnika in da se ne razlikuje od živila ali krme, ki naj bi jo nadomestilo, v taki meri, da bi bila njegova običajna poraba glede hranilne vrednosti neugodna za ljudi ali živali.

(2)

22. marca 2005 so organi Združenih držav Amerike (organi ZDA) obvestili Komisijo, da so se koruzni proizvodi, ki vsebujejo, sestojijo ali so izdelani iz gensko spremenjene koruze z imenom „Bt10“ (kontaminirani proizvodi) in ki niso bili odobreni za dajanje v promet v Skupnosti, verjetno izvažali v Skupnost od leta 2001 in bi se verjetno še naprej izvažajo. Poleg tega so ti organi obvestili Komisijo, da na navedeni proizvodi niso bili odobreni za dajanje v promet niti v Združenih državah Amerike.

(3)

Brez poseganja v obveznosti glede nadzora držav članic je treba ukrepe, ki se sprejmejo zaradi verjetnega uvoza kontaminiranih izdelkov, obravnavati temeljito in na skupni ravni, da se omogoči hitro in učinkovito ukrepanje v izogib neskladju med državami članicami pri obravnavanju situacije.

(4)

Člen 53 Uredbe (ES) št. 178/2002 predvideva možnost, da se sprejmejo ustrezni izredni ukrepi Skupnosti glede živil in krme, ki se uvažajo iz tretjih držav, da se zaščiti zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje, če tveganja ni mogoče zadovoljivo omejiti z ukrepi zadevne države članice.

(5)

Čeprav je podjetje Syngenta, ki je razvilo gensko spremenjeno koruzo „Bt10“, o kontaminaciji proizvodov obvestilo organe ZDA decembra 2004, ne podjetje Syngenta ne organi ZDA niso posredovali nobenih podatkov, ki bi Evropski agenciji za varnost hrane (Agencija) omogočili presojo varnosti gensko spremenjene koruze „Bt10“ v skladu s standardi iz Uredbe (ES) št. 1829/2003. Po trditvah Agencije (3) je treba zaradi pomanjkanja podatkov varnost „Bt10“ šele potrditi.

(6)

Zaradi pomanjkanja podatkov, ki bi omogočali presojo varnosti gensko spremenjene koruze „Bt10“, da bi bila dosežena visoka raven varovanja zdravja, izbrana v Skupnosti, in zaradi domnevnega tveganja v zvezi s proizvodi, ki niso odobreni v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003, ki upošteva previdnostno načelo iz člena 7 Uredbe (ES) št. 178/2002, je primerno, da se sprejmejo izredni ukrepi za preprečitev dajanja v promet kontaminiranih proizvodov v Skupnosti.

(7)

V skladu s splošnimi zahtevami iz Uredbe (ES) št. 178/2002 nosilci živilske dejavnosti in dejavnosti proizvodnje krme so po zakonu prvi odgovorni za zagotavljanje, da živila in krma v podjetjih pod njihovim nadzorom zadovoljujejo zahteve živilske zakonodaje, in za preverjanje, da so take zahteve izpolnjene. Dolžnost dokazovanja, da se kontaminirani proizvodi ne dajejo v promet, je zato na strani nosilca dejavnosti, odgovornega za prvo dajanje proizvoda v promet. Zato morajo izredni ukrepi zahtevati, da se pošiljke specifičnih proizvodov s poreklom iz Združenih držav Amerike lahko dajo v promet samo ob predložitvi poročila o analizi, ki dokazuje, da proizvodi niso kontaminirani z gensko spremenjeno koruzo „Bt10“. Poročilo o analizi mora izdati laboratorij, ki je akreditiran v skladu z mednarodno priznanimi standardi.

(8)

Za lažji nadzor je treba vsa gensko spremenjena živila in krmo, ki so dani v promet, pregledati s potrjeno metodo za odkrivanje. Podjetje Syngenta je bilo zaprošeno, da zagotovi metodo za odkrivanje gensko spremenjene koruze „Bt10“ v različnih okoliščinah in kontrolne vzorce. Zato je bil referenčni laboratorijih Skupnosti iz člena 32 Uredbe (ES) št. 1829/2003 (RLS) zaprošen, da potrdi metodo odkrivanja za ta proizvod na podlagi podatkov, ki jih je posredovalo podjetje Syngenta. Metodo za odkrivanje je dalo na voljo podjetje Syngenta in jo je mogoče najti na naslednjem spletnem naslovu: http://gmo-crl.jrc.it.

(9)

Ob upoštevanju, da morajo biti ukrepi, predvideni s to odločbo, sorazmerni in ne bolj omejevalni za trgovino, kot je potrebno, je treba zajeti samo proizvode, ki štejejo kot verjetno kontaminirani z gensko spremenjeno koruzo „Bt10“. V skladu s podatki, ki so jih posredovali organi ZDA, se gensko spremenjena koruzna zrna ali kateri koli drugi proizvod, izdelan iz njih, ne izvažajo iz Združenih držav Amerike v Skupnost, razen krme iz koruznega glutena in sladnih tropin za krmo. Skladno s tem je treba za slednje izdelke uporabljati naveden ukrepe.

(10)

Kljub zahtevam Komisije organi ZDA niso predložili nobenih garancij o odsotnosti „Bt10“ v krmi iz koruznega glutena in sladnih tropin za krmo, ki sestojijo ali so izdelani iz gensko spremenjenih organizmov ter se uvažajo v Skupnost, zaradi pomanjkanja ločevanja in sledljivosti teh izdelkov v Združenih državah Amerike.

(11)

Glede živilskih proizvodov se po podatkih, ki so na voljo Komisiji, nobena gensko spremenjena koruza, uvožena iz Združenih držav Amerike, ne uporablja za proizvodnjo živil v Skupnosti. Države članice morajo vseeno spremljati, ali so živilski proizvodi iz gensko spremenjene koruze prisotni na trgu in ali so ti kontaminirani z „Bt10“. Na podlagi podatkov, ki so jih posredovale države članice, bo Komisija odločila, ali obstaja potreba po ukrepih.

(12)

Te ukrepe je treba ponovno oceniti po šestih mesecih, da se presodi, ali so še potrebni.

(13)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

—

krma iz koruznega glutena, ki vsebuje ali je izdelana iz gensko spremenjene koruze iz oznake KN 2309 90 20

—

sladove tropine, ki vsebujejo ali so izdelane iz gensko spremenjene koruze iz oznake KN 2303 30 00.

21.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/17

(1)

Češka republika, Republika Estonija, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Republika Madžarska, Republika Malta, Republika Poljska, Republika Slovenija in Slovaška republika, v nadaljnjem besedilu „nove države članice“, so 1. maja 2004 pristopile k Evropski uniji.

(2)

Trgovina med novimi državami članicami in Švicarsko konfederacijo, v nadaljnjem besedilu „Švico“, je s pristopom zajeta s Sporazumom in trgovinski sporazumi, sklenjeni med Švico in novimi državami članicami, se prenehajo uporabljati.

(3)

Po pristopu novih držav članic se blago s poreklom iz teh držav ob uvozu v Švico v okviru Sporazuma obravnava kot blago s poreklom iz Skupnosti.

(4)

Pristop novih držav članic zahteva nekatere tehnične spremembe besedila Protokola št. 3 ter prehodne ukrepe, da se zagotovi proces prehoda in pravna varnost.

(5)

Točka 5 Priloge IV Akta o pristopu iz leta 2003 predvideva podobne prehodne ukrepe in postopke –

1.

v členih 3(1) in 4(1) se črta sklicevanje na nove države članice;

2.

člen 18(4) se nadomesti z naslednjim:

„4.   Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1 morajo imeti enega od naslednjih zaznamkov:

3.

člen 19(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Na ta način izdani dvojnik mora imeti enega od naslednjih zaznamkov:

4.

Priloga IV se nadomesti z naslednjim:

(a)

pridobitev takega porekla podeli preferencialno tarifno obravnavo na podlagi preferencialnih tarifnih ukrepov iz Sporazuma;

(b)

so bili dokazilo o poreklu in prevozni dokumenti izdani najpozneje dan pred dnem pristopa;

(c)

se dokazilo o poreklu predloži carinskim organom v obdobju štirih mesecev od dne pristopa.

(a)

je takšna določba predvidena tudi v sporazumu, ki je bil sklenjen med Švico in Skupnostjo pred dnem pristopa; in

(b)

pooblaščeni izvozniki uporabljajo pravila o poreklu, ki veljajo po tem sporazumu.