1.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 170/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

1.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 170/3

(1)

Po členu 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 in členu 14 Uredbe (ES) št. 1785/2003 se razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, podanih v členu 1 navedenih uredb, na svetovnem trgu in cenami teh proizvodov v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

V skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1785/2003 je nadomestila treba določiti ob upoštevanju stanja in prihodnjega gibanja na eni strani razpoložljivosti žit, riža in lomljenega riža ter njihovih cen na trgu Skupnosti, in na drugi strani cen žit, riža, lomljenega riža in žitnih proizvodov na svetovnem trgu. V skladu s temi členi je prav tako treba zagotoviti ravnovesje in naraven razvoj cen in trgovine na trgih žit in riža ter nadalje upoštevati gospodarski vidik predvidenega izvoza in potrebe po izogibanju motnjam na trgu Skupnosti.

(3)

Člen 4 Uredbe Komisije (ES) št. 1518/95 (3) o uvoznem in izvoznem režimu za proizvode, predelane iz žit in riža, določa posebne kriterije, ki jih je treba upoštevati pri izračunu nadomestil za te proizvode.

(4)

Nadomestilo za nekatere predelane proizvode je treba stopnjevati glede na vsebnost pepela, surovih vlaken, lupin, proteinov, maščob ali škroba v posameznem zadevnem proizvodu, saj je ta vsebnost posebno dober pokazatelj količine osnovnega proizvoda, ki je dejansko vgrajen v predelani proizvod.

(5)

Trenutno ni treba določiti izvoznega nadomestila za manioko, druge tropske korenine in gomolje ali njihovo moko glede na gospodarski vidik morebitnega izvoza in zlasti vrsto in poreklo teh proizvodov. Zaradi zanemarljive udeležbe Skupnosti na svetovnem trgu trenutno ni treba določiti izvoznih nadomestil za nekatera predelana žita.

(6)

Zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(7)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V vmesnem obdobju se lahko spremeni.

(8)

Nekateri predelani proizvodi iz koruze so lahko toplotno obdelani, kar lahko vodi v odobritev nadomestila, ki ne ustreza kakovosti proizvoda. Poudariti je treba, da ti proizvodi, ki vsebujejo želatiniran škrob, niso upravičeni do izvoznih nadomestil.

(9)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

1.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 170/6

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 1722/93 z dne 30. junija 1993 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 in (EGS) št. 1418/76 za proizvodna nadomestila v sektorjih žit in riža (2) določa pogoje za odobritev proizvodnega nadomestila. Člen 3 navedene uredbe določa osnovo za izračun. Nadomestilo, izračunano na ta način, po potrebi ločeno za krompirjev škrob, se določi enkrat mesečno in se lahko spremeni, če se cene koruze in/ali žita bistveno spremenijo.

(2)

Proizvodna nadomestila, ki naj jih določa ta uredba, je treba prilagoditi s koeficienti iz Priloge II Uredbe (EGS) št. 1722/93, zato da se določi natančen znesek za izplačilo.

(3)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

(a)

19,28 EUR/t za škrob, pridobljen iz koruze, žita, ječmena in ovsa;

(b)

23,81 EUR/t za krompirjev škrob.

1.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 170/7

(1)

Člen 29 Uredbe (ES) št. 2100/94 je bil spremenjen tako, da vsebuje sklic na prisilne licence iz člena 12 Direktive 98/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 1998 o pravnem varstvu biotehnoloških izumov (2) in da se je izraz „obvezna pravica izkoriščanja“ nadomestil z izrazom „prisilna licenca“.

(2)

Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (3), ki določa splošna načela in omejitve, ki urejajo pravico do dostopa do dokumentov iz člena 255 Pogodbe, se po vključitvi novega člena 33a v Uredbo 2100/94 uporablja tudi za dokumente Urada Skupnosti za rastlinske sorte.

(3)

Zato je primerno, da se ustrezno spremeni Uredba Komisije (ES) št. 1239/95 z dne 31. maja 1995 o uvedbi izvedbenih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 v zvezi s postopki, ki potekajo na Uradu Skupnosti za rastlinske sorte (4).

(4)

Upravni svet Urada Skupnosti za rastlinske sorte je podal mnenje.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so skladni z mnenjem Stalnega odbora za žlahtniteljske pravice Skupnosti –

1.

Poglavje IV naslova II se nadomesti z:

„POGLAVJE IV

LICENCE SKUPNOSTI, KI JIH PRIZNA URAD

Oddelek 1

Prisilne licence na podlagi člena 29 osnovne uredbe

Člen 37

Prijava za prisilno licenco

1.   Prijava za prisilno licenco na podlagi člena 29(1), (2) in (5) osnovne uredbe vsebuje:

2.   Prijava za prisilno licenco iz člena 29(5a) osnovne uredbe vsebuje:

3.   Prijava za navzkrižno licenco iz člena 29(5a) osnovne uredbe vsebuje:

4.   Prijavi za prisilno licenco se priložijo dokumenti, ki potrjujejo, da je prosilec zaprosil imetnika žlahtniteljske pravice za licenčno pogodbo in je ni pridobil. Če za podelitev prisilne licence prosi Komisija ali država članica na podlagi člena 29(2) osnovne uredbe, se lahko urad v primeru višje sile odreče temu pogoju.

5.   Šteje se, da je zahtevek za licenčno pogodbo zavrnjen po odstavku 4, če:

Člen 38

Pregled prijave za prisilno licenco

1.   Ustni postopek in sprejemanje dokazov se načeloma izvedeta skupaj na eni obravnavi.

2.   Zahteve po nadaljnjih obravnavah se ne sprejmejo, razen tam, kjer so se okoliščine spremenile med obravnavo ali po njej.

3.   Preden sprejme odločbo, urad povabi zadevni stranki, da se sporazumno dogovorita o licenčni pogodbi. Če je primerno, urad poda predlog za tako sporazumno poravnavo.

Člen 39

Uživanje žlahtniteljske pravice v Skupnosti med postopkom

1.   Če je bil začetek postopka proti imetniku v zvezi z zahtevkom iz člena 98(1) osnovne uredbe vpisan v register žlahtniteljskih pravic v Skupnosti, lahko urad prekine postopek o podelitvi prisilne licence. Postopek se ne nadaljuje, dokler se v isti register ne vpiše dokončna odločba ali kateri koli drugi zaključek takega postopka.

2.   Če je prenos žlahtniteljske pravice v Skupnosti zavezujoč za urad, novi imetnik vstopi v postopek kot stranka na zahtevo prijavitelja, če je navedeni prijavitelj neuspešno zahteval od novega imetnika, da mu izda licenco v dveh mesecih po prejemu sporočila urada, da je ime novega imetnika vpisano v register žlahtniteljskih pravic v Skupnosti. Prijavitelj v zahtevku navede dovolj dokumentarnih dokazil za svoja neuspešna prizadevanja in ravnanje novega imetnika, če je to primerno.

3.   V primeru prijave iz člena 29(2) osnovne uredbe novi imetnik vstopi v postopek kot stranka. Odstavek 1 tega člena se ne uporablja.

Člen 40

Vsebina odločbe o prijavi

Pisno odločbo podpiše predsednik urada. Odločba vsebuje:

Člen 41

Podelitev prisilne licence

Odločba o podelitvi prisilne licence na podlagi člena 29(1), (2) in (5) osnovne uredbe vsebuje izjavo o zadevnem javnem interesu.

Člen 42

Pogoji, ki se nanašajo na osebo, kateri je podeljena prisilna licenca

1.   Brez poseganja v druge pogoje iz člena 29(3) osnovne uredbe so osebi, kateri je podeljena prisilna licenca, na voljo ustrezna finančna in tehnična sredstva, da lahko uporablja prisilno licenco.

2.   Skladnost s pogoji, ki se nanašajo na prisilno licenco in ki so določeni v odločbi, šteje za ‚okoliščino’ po členu 29(4) osnovne uredbe.

3.   Urad zagotovi, da oseba, ki ji je podeljena prisilna licenca, ne more začeti pravnega postopka zaradi kršenja žlahtniteljske pravice v Skupnosti, razen če ni imetnik zavrnil ali zanemaril zahtevek, da to stori, v dveh mesecih potem, ko so to od njega zahtevali.

Člen 43

Kategorija oseb, ki ustrezajo posebnim zahtevam v skladu s členom 29(2) osnovne uredbe

1.   Katera koli oseba, ki namerava uporabiti prisilno licenco in spada v kategorijo oseb, ki ustrezajo posebnim zahtevam iz člena 29(2) osnovne uredbe, izjavi svojo namero uradu in imetniku v priporočenem pismu z obvestilom pošte o prispetju priporočene pošiljke. Izjava vsebuje:

2.   Urad na zahtevo vpiše osebo v register žlahtniteljskih pravic v Skupnosti, če je taka oseba izpolnila pogoje v zvezi z izjavo, navedeno v odstavku 1. Taka oseba ni upravičena do uporabe prisilne licence pred vpisom. Navedena oseba in imetnik se obvestita o vpisu.

3.   Člen 42(3) te uredbe se smiselno uporablja za osebo, ki je vpisana v register žlahtniteljskih pravic v Skupnosti v skladu z odstavkom 2 tega člena. Katera koli sodba ali drugačen zaključek pravnega postopka v zvezi s kršitvijo se uporablja za druge osebe, ki so vpisane ali bodo vpisane.

4.   Vpis iz odstavka 2 se lahko izbriše samo na podlagi tega, da so se posebne zahteve, ki so določene v odločbi o podelitvi prisilne licence, ali finančne in tehnične zmogljivosti, določene v skladu z odstavkom 2, spremenile po več kakor enem letu potem, ko je bila podeljena prisilna licenca in v roku, določenem v podelitvi. Vpisana oseba in imetnik se obvestita o izbrisu vpisa.

Oddelek 2

Pravice uporabe v skladu s členom 100(2) osnovne uredbe

Člen 44

Pravice uporabe v skladu s členom 100(2) osnovne uredbe

1.   Zahtevek, da mu novi imetnik prizna neizključno pogodbeno pravico izkoriščanja iz člena 100(2) osnovne uredbe, vloži prejšnji imetnik v dveh mesecih, ali oseba, ki je pravico izkoriščanja uresničevala, v štirih mesecih po prejemu obvestila urada, da je bilo ime novega imetnika vpisano v register žlahtniteljskih pravic v Skupnosti.

2.   Prijavi za podelitev pravice izkoriščanja v skladu s členom 100(2) osnovne uredbe so priloženi dokumenti, ki spremljajo neuspešni zahtevek iz odstavka 1. Določbe člena 37(1)(a), (b), (c) in (5), 38, 39(3), 40 razen črke (f), 41(3) in (4) ter 42 te uredbe se smiselno uporabljajo.“

2.

Člen 82 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 82

Javni vpogled v registre

1.   Registri so dostopni za javnost v prostorih urada.

Dostop do registrov in dokumentov v njih se dovoli pod enakimi pogoji kakor dostop do dokumentov, ki jih ima urad v smislu člena 84.

2.   Vpogled v registre na kraju samem je brezplačen.

Za izdelavo in izročanje izpiskov iz registrov v kateri koli obliki, ki zahteva obdelavo podatkov ali ravnanje s podatki razen samega razmnoževanja dokumentov ali njihovih delov, se zahteva plačilo pristojbine.

3.   Predsednik urada lahko zagotovi javni vpogled v registre v prostorih nacionalnih agencij ali določenih poduradov v skladu s členom 30(4) osnovne uredbe.“

3.

Člen 84 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 84

Dostop do dokumentov urada

1.   Upravni svet sprejme praktične ureditve za dostop do dokumentov urada, vključno z registri.

2.   Administrativni svet določi, katere kategorije dokumentov urada bodo neposredno dostopne javnosti z objavo, vključno z elektronsko objavo.“

1.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 170/12

(1)

Namen Uredbe (ES) št. 2160/2003 je zagotoviti, da bodo sprejeti ustrezni in učinkoviti ukrepi za odkrivanje in nadzor salmonele in drugih povzročiteljev zoonoz v vseh ustreznih fazah proizvodnje, predelave in distribucije, zlasti na ravni primarne proizvodnje, zaradi zmanjševanja njihove razširjenosti in tveganja, ki ga predstavljajo za javno zdravje.

(2)

V navedeni uredbi se določi cilj Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti vseh serotipov salmonele, pomembnih za javno zdravje, v matičnih jatah Gallus gallus na ravni primarne proizvodnje.

(3)

Uredba (ES) št. 2160/2003 določa, da je cilj Skupnosti vključiti numerično izražen maksimalni odstotek epidemioloških enot, ki ostanejo pozitivne, in/ali minimalni odstotek zmanjšanja števila epidemioloških enot, ki ostanejo pozitivne, najdaljši rok, v katerem mora biti cilj dosežen in opredelitev shem testiranja, potrebnih za verifikacijo doseganja cilja. Kadar je ustrezno, je treba vključiti tudi opredelitev serotipov, pomembnih za javno zdravje.

(4)

Navedena uredba tudi določa, da je cilj Skupnosti pri matičnih jatah vrste Gallus gallus za prehodno obdobje treh let, zajeti pet najpogostejših serotipov salmonele pri salmonelozi pri ljudeh, ki se opredelijo na podlagi podatkov, zbranih s sistemi spremljanja Skupnosti.

(5)

Informacije sistemov spremljanja Skupnosti kažejo, da je pet najpogostejših serotipov salmonele pri salmonelozi pri ljudeh Salmonella Enteritidis, Salmonella Hadar, Salmonella Infantis, Salmonella Typhimurium in Salmonella Virchow. Zato mora cilj Skupnosti, določen s to uredbo, zajeti navedene serotipe.

(6)

Da bi določili cilj Skupnosti, morajo biti na voljo primerljivi podatki o razširjenosti zadevnih serotipov salmonele v matičnih jatah Gallus gallus v državah članicah. Kot podlaga za zbiranje ustreznih podatkov o razširjenosti v državah članicah so bile uporabljene minimalne zahteve za nadzor salmonele v skladu z Direktivo Sveta 92/117/EGS (2). Take informacije so bile zbrane med ustreznim časovnim obdobjem v vseh državah članicah v letu 2004.

(7)

Za verifikacijo doseganja cilja in ob upoštevanju razmeroma nizke razširjenosti ustreznih serotipov salmonele v matičnih jatah Gallus gallus v Skupnosti, je treba organizirati ponovljeno vzorčenje reprezentativnega števila jat zadostne velikosti, ki morajo šteti 250 kokoši ali več, kakor zahteva Direktiva 92/117/EGS.

(8)

Shema testiranja, potrebna za verifikacijo doseganja cilja Skupnosti, se pomembno razlikuje in je po vsej verjetnosti bolj občutljiva kot shema, ki je bila uporabljena za zbiranje primerljivih podatkov v državah članicah v skladu z Direktivo 92/117/EGS. Zato je treba po maksimalno enem letu izvajanja ustreznih nacionalnih programov nadzora ponovno presoditi cilj Skupnosti.

(9)

Zaradi navedenega obdobja zbiranja informacij, primerljivi podatki niso bili na voljo v času pred vzpostavitvijo cilja Skupnosti z datumom, ki je določen v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 2160/2003 v zvezi z matičnimi jatami Gallus gallus. Datum vzpostavitve navedenega cilja je treba zato podaljšati za šest mesecev in Uredbo (ES) št. 2160/2003 ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi, predvideni v členu 4(5) Uredbe (ES) št. 2160/2003 za vzpostavitev cilja Skupnosti pri matičnih jatah Gallus gallus med prehodnim obdobjem temeljijo na metodologiji za nadziranje salmonele, ki je že vzpostavljena v skladu z Direktivo 92/117/EGS in ostalih vidikov ukrepov v zvezi z obvladovanjem tveganj. Ukrepi, predvideni s to uredbo, so bili pripravljeni v delovni skupini z udeležbo Evropske agencije za varno hrano (EFSA). Brez poseganja v zahtevo o posvetovanju z EFSA, ki jo določa člen 15 Uredbe (ES) št. 2160/2003 pri vsaki zadevi, ki bi lahko pomembno vplivala na javno zdravje, v tej fazi ni potrebno formalno posvetovanje z EFSA.

(11)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 170/18

(1)

Člen 4(4) Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2000 določa, da je uvoz proizvodov iz sladkorja, ki spadajo pod tarifni številki 1701 in 1702 kombinirane nomenklature, s poreklom iz Albanije, Bosne in Hercegovine ter Srbije, Črne gore in Kosova (2) predmet letnih brezcarinskih tarifnih kvot. Navedene kvote morajo biti odprte na večletni osnovi, sprejeti pa je treba podrobna pravila za njihovo uporabo za 12-mesečna obdobja z začetkom dne 1. julija.

(2)

Zaradi uvedbe brezcarinske tarifne kvote za zagotovitev gospodarsko trajnostnega razvoja sektorja sladkorja v zadevnih državah, kot tudi zaradi relativno velikih količin, odobrenih Srbiji, Črni gori in Kosovu, je treba tarifno kvoto te države upravljati po sistemu izvoznih potrdil, ki jih izdajo organi navedene države. Treba je določiti obrazec in obliko teh potrdil ter postopke za njihovo uporabo.

(3)

Da bi zagotovili učinkovito upravljanje preferencialnega uvoza iz te uredbe, je treba sprejeti ukrepe, ki bodo državam članicam omogočali voditi evidenco ustreznih podatkov in jih sporočati Komisiji.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

—

09.4324 za kvoto 1 000 ton (neto teža) proizvodov iz sladkorja s poreklom iz Albanije,

—

09.4325 za kvoto 12 000 ton (neto teža) proizvodov iz sladkorja s poreklom iz Bosne in Hercegovine,

—

09.4326 za kvoto 180 000 ton (neto teža) proizvodov iz sladkorja s poreklom iz Srbije, Črne gore in Kosova.

(a)

„uvozno obdobje“ pomeni obdobje enega leta od 1. julija do 30. junija naslednjega leta;

(b)

„delovni dan“ pomeni delovni dan pisarne Komisije v Bruslju.

(a)

dokazilo, da je vlagatelj zahtevka položil varščino v višini 2 EUR na 100 kilogramov;

(b)

v primeru uvoza iz Srbije, Črne gore in Kosova, original in kopijo izvoznega dovoljenja, ki so ga izdali organi v Srbiji, Črni gori in Kosovu, v skladu z vzorcem obrazca iz Priloge I, za količino enako količini na zahtevku za uvozno dovoljenje. Izvirnik izvoznega dovoljenja se hrani pri pristojnem organu države članice.

(a)

v oddelku 8, „Albanija“,„Bosna in Hercegovina“ ali „Srbija, Črna gora in Kosovo“, besedo „da“ s križcem. Uvozna dovoljenja so veljavna samo za proizvode s poreklom iz Albanije, Bosne in Hercegovine ali Srbije, Črne gore in Kosova;

(b)

v oddelku 20 za Albanijo, eno od navedb iz dela A Priloge II;

(c)

v oddelku 20 za Bosno in Hercegovino, eno od navedb iz dela B Priloge II;

(d)

v oddelku 20 za Srbijo, Črno goro in Kosovo, eno od navedb iz dela C Priloge II.

1.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 170/25

(1)

Člen 2(1), točka (a), Uredbe (ES) št. 1260/2001 je za tržna leta od 2001/2002 do 2005/2006 določil intervencijsko ceno za beli sladkor na 631,9 EUR na tono, veljavno za vsa nedeficitarna področja.

(2)

Člen 2(1), točka (b), te uredbe določa letno določitev izpeljane intervencijske cene za beli sladkor za posamično deficitarno območje. Za to določitev je treba upoštevati regionalne razlike v cenah sladkorja, ki se jih predvidi v primeru normalne letine in prostega pretoka sladkorja na podlagi običajnih razmer za oblikovanje tržnih cen ter ob upoštevanju preteklih izkušenj in prevoznih stroškov za sladkor z območij s presežkom na območja s primanjkljajem.

(3)

Da se ugotovi deficitarni položaj neke regije, je treba narediti projekcije na podlagi podatkov, ki so jih sporočile države članice, ki se nanašajo na tekoče tržno leto glede na spreminjanje porabe in na vidike prihodnjih tržnih let glede spreminjanja razpoložljive proizvodnje. Zato je treba območje potrditi kot deficitarno le, če te projekcije z gotovostjo pokažejo možen primanjkljaj.

(4)

Na podlagi tega je položaj z deficitarno oskrbo predvidljiv v proizvodnih območjih Španije, Irske in Združenega kraljestva, Portugalske in Finske.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

(a)

648,80 EUR na tono za vsa območja Španije;

(b)

646,50 EUR na tono za vsa območja Irske in Združenega kraljestva;

(c)

646,50 EUR na tono za vsa območja Portugalske;

(d)

646,50 EUR na tono za vsa območja Finske.

1.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 170/26

(1)

Sklep 2005/476/ES določa posebna podrobna pravila za izračun dajatev za uvoz oluščenega riža z oznako KN 1006 20 v Skupnost med 1. marcem in 30. junijem 2006. Treba je torej sprejeti potrebne ukrepe v zvezi z uvoznimi dajatvami za oluščen riž z oznako KN 1006 20 za predvideno prehodno obdobje.

(2)

Sklep 2005/476/ES prav tako podaljšuje do največ 30. junija 2006 obdobje, v katerem lahko Komisija v pričakovanju uredbe o spremembi člena 11(2) Uredbe (ES) št. 1785/2003 sprejme ukrepe v zvezi z uvoznim režimom za riž z odstopanjem od določb Uredbe (ES) št. 1785/2003.

(3)

Da bi se izognili motnjam v delovanju sistema iz Sklepa 2005/476/ES, ki bi jih povzročili neustrezni zahtevki za uvozna dovoljenja, je treba določiti zadosti visoko stopnjo varščine za uvozna dovoljenja za oluščen riž. Zato je treba predvideti odstopanje od člena 12(a) Uredbe Komisije (ES) št. 1342/2003 z dne 28. julija 2003 o posebnih podrobnejših pravilih za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj za žita in riž (3).

(4)

Z upoštevanjem dejstva, da se sporazum, odobren s Sklepom 2005/476/ES, uporablja od 1. marca 2005, je treba določiti, da se določbe te uredbe v zvezi z uvoznimi dajatvami za oluščen riž in spremembami, ki izhajajo iz tega, kar zadeva dobro brušen riž in riž basmati, uporabljajo od istega datuma.

(5)

Uredbo Komisije (ES) št. 1549/2004 (4) je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

(a)

Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

1.   Z odstopanjem od člena 11(2) Uredbe (ES) št. 1785/2003 je uvozna dajatev za oluščen riž z oznako KN 1006 20, ki jo določi Komisija v 10 dneh po koncu zadevnega referenčnega obdobja:

2.   Za izračun uvoza iz odstavka 1 se upoštevajo količine, za katere so bila uvozna dovoljenja za oluščen riž z oznako KN 1006 20 izdana v skladu s prvim pododstavkom člena 10(1) Uredbe (ES) št. 1785/2003 v ustreznem referenčnem obdobju, razen uvoznih dovoljenj za riž basmati iz člena 4 te uredbe.

3.   Letna referenčna količina je 431 678 ton za tržno leto 2004/2005. To količino se vsako leto poveča za 6 000 ton za tržna leta 2005/2006, 2006/2007 in 2007/2008.

Delna referenčna količina ustreza za vsako tržno leto polovici letne referenčne količine iz prvega pododstavka.“

(b)

Vstavi se naslednji člen 1a:

„Člen 1a

Z odstopanjem od člena 12 Uredbe (ES) št. 1342/2003 je varščina za uvozna dovoljenja za oluščen riž 30 EUR na tono.“

(c)

Vstavi se člen 1b:

„Člen 1b

Z odstopanjem od člena 11(2) Uredbe (ES) št. 1785/2003 je uvozna dajatev za brušen riž z oznako KN 1006 30 določena na 175 EUR na tono.“

(d)

Vstavi se člen 1c:

„Člen 1c

Z odstopanjem od člena 11(2) Uredbe (ES) št. 1785/2003 so vrste riža basmati z oznakama KN 1006 20 17 in KN 1006 20 98, določene v Prilogi 1 k tej uredbi, lahko upravičene do uvozne dajatve 0.

V primeru uporabe prvega pododstavka se uporabljajo ukrepi iz členov 2 do 8.“.

(e)

V členu 9 se izbriše drugi pododstavek.

(f)

V členu 10 se „uvozne dajatve iz člena 1(1) te uredbe“ nadomesti z „uvozna dajatev za oluščen riž, določena v skladu s členom 1 te uredbe, ali, po potrebi, uvozna dajatev za brušen riž iz člena 1b“.

(g)

V členu 11 se datum 30. junij 2005 nadomesti z datumom 30. junij 2006.

(h)

V Prilogi I se naslov nadomesti z naslednjim:

1.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 170/29

(1)

Na podlagi podatkov, ki so jih posredovali pristojni organi, Komisija ugotavlja, da so bila uvozna dovoljenja za oluščen riž z oznako KN 1006 20, z izjemo uvoznih dovoljenj za riž basmati, izdana za količino 212 325 ton za obdobje od 1. septembra 2004 do 28. februarja 2005. V skladu s členom 1 Uredbe (ES) 1549/2004 mora biti torej uvozna dajatev za oluščen riž z oznako KN 1006 20 razen za riž basmati spremenjena. Ta sprememba mora začeti veljati 1. marca 2005, ker se od tega datuma uporablja tudi Uredba (ES) št. 1006/2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 1549/2004.

(2)

Ker mora biti veljavna dajatev določena v roku treh dni od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1006/2005, mora ta uredba nemudoma začeti veljati. Ker je ta dajatev določena retroaktivno, je treba določiti, da se preveč plačane dajatve na zahtevo zadevnih izvajalcev povrnejo –

1.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 170/30

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 2771/1999 (2) predvideva sistem intervencij za odkup masla po določenih cenah.

(2)

Člen 4(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva znižanje intervencijskih cen masla. Zato je treba opredeliti intervencijsko ceno, ki se uporablja za izračun odkupne cene ob spremembi intervencijske cene.

(3)

Uredbo (ES) št. 2771/1999 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

1.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 170/31

(1)

Člen 7(1) Uredbe Komisije (ES) št. 2799/1999 (2) določa višino pomoči za posneto mleko ter posneto mleko v prahu, namenjeno za živalsko krmo, z upoštevanjem faktorjev, določenih v členu 11(2) Uredbe (ES) št. 1255/1999. Zaradi znižanja intervencijske cene posnetega mleka v prahu 1. julija 2005 bo višina pomoči znižana.

(2)

Uredbo (ES) št. 2799/1999 je zato treba ustrezno spremeniti.

(3)

Upravljalni odbor za mleko in mlečne proizvode ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil predsednik –

1.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 170/32

(1)

Potem, ko je Komisija 23. oktobra 2004 začela (2) protidampinško preiskavo, je 23. aprila 2005 uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz gojenega lososa s poreklom iz Norveške z Uredbo (ES) št. 628/2005 (3) („Uredba o uvedbi protidampinške dajatve“).

(2)

Začasne protidampinške dajatve, katerim je bila določena oblika ad valorem, se gibljejo med 6,8 % in 24,5 % vrednosti uvoženih proizvodov in veljajo od 27. aprila 2005.

(3)

Obstajajo različne oblike protidampinških ukrepov. Dejanski znesek dajatve ad valorem je denimo odvisen od uvoznih cen, medtem ko se minimalna uvozna cena ne spreminja. Namen obeh oblik ukrepov je odpraviti škodljive učinke dampinga. Komisija sama presodi o izbiri oblike ukrepa. V prejšnjih preiskavah v zvezi z gojenim lososom se je odločila za dajatve na podlagi minimalne uvozne cene, zadostne za odpravo učinkov škodljivega dampinga.

(4)

Vendar je Komisija pri uvedbi začasnih ukrepov v tem primeru menila, da bi bilo minimalne uvozne cene težko uveljaviti in da bi dopuščale več možnosti za izogibanje kot druge oblike ukrepov. Zato so bili pri tej preiskavi prvotno uvedeni začasni ukrepi v obliki dajatev ad valorem.

(5)

Po uvedbi začasnih ukrepov so se tržne cene gojenega lososa na trgu Skupnosti bistveno, neprimerljivo in nepredvidljivo zvišale. Stanje je otežilo dejstvo, da se losos v veliki meri prodaja kot svež proizvod s kratkim rokom trajanja. Prevelikih nihanj tržnih cen tako ni mogoče izravnati z zadostnimi količinami zalog izdelka.

(6)

Zaradi posebnih okoliščin tega primera prvotnih razlogov proti uvedbi minimalnih uvoznih cen ni več. V resnici je tveganje za izogibanje minimalni uvozni ceni, v nasprotju z izkušnjami iz preteklosti, trenutno zelo majhno. Vendar bi bilo na podlagi trenutne nestanovitnosti trga mogoče sklepati, da ta dramatičen razvoj ne bo trajal tako dolgo, da bi postavil pod vprašaj ugotovitve o dampingu in škodi v obdobju preiskave.

(7)

V teh okoliščinah se zdi ustrezno spremeniti obliko ukrepov in uvesti minimalno uvozno ceno. Kot je navedeno zgoraj, je namen minimalne cene isti kot namen dajatve ad valorem, tj. odprava učinkov škodljivega dampinga.

(8)

Za uvoz po ceni CIF na meji Skupnosti, ki je enaka ali višja od določene minimalne uvozne cene, se dajatev ne bi plačevala. Če je blago uvoženo po nižji ceni, bi se plačala razlika med dejansko ceno in določeno minimalno uvozno ceno.

(9)

Kar zadeva stopnjo minimalne uvozne cene, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, ta sprememba ne spremeni ugotovitev in metodologije, uporabljenih v Uredbi o uvedbi začasne dajatve, ki so opredeljene zlasti v uvodnih izjavah (132) do (134) te uredbe.

(10)

Ker bo uvoz iz Norveške po cenah, enakih ali višjih kot je minimalna uvozna cena, odpravil učinke škodljivega dampinga, je primerno, da minimalna cena velja za uvoz iz Norveške.

(11)

Gojeni losos se običajno prodaja v različnih oblikah (očiščen z glavo, očiščen brez glave, celi ribji fileti, drugi fileti ali kosi filetov). Zato je bilo treba ob spremembi oblike obstoječih ukrepov določiti stopnjo neškodljive minimalne uvozne cene za vsako od navedenih oblik, da bi se upoštevali dodatni stroški priprave vsake od njih. V tem smislu temeljijo različne minimalne uvozne cene na ugotovitvah iz prejšnjih protidampinških preiskav v zvezi z zadevnim proizvodom ter ugotovitvah v okviru te preiskave. Minimalne uvozne cene se pravzaprav določajo na podlagi pretvorbenih faktorjev, ki so določeni z Uredbo Sveta (ES) 772/1999 (4) in se uporabljajo tudi pri tej preiskavi.

(12)

Proizvajalce izvoznike se opozarja, da lahko Komisija v primeru ugotovitve, da ukrepi niso učinkoviti, zlasti zaradi manipuliranja, absorbiranja ali izogibanja minimalnim uvoznim cenam, Uredbo (ES) št. 628/2005 po posvetovanju s svetovalnim odborom po potrebi dodatno spremeni, da bi zagotovila učinkovitost ukrepov.

(13)

Začasni protidampinški ukrepi so bili prvotno uvedeni za obdobje šest mesecev. Proizvajalci izvozniki, ki predstavljajo velik delež trgovine, so zahtevali podaljšanje začasnih ukrepov za največ tri mesece.

(14)

Zato se v skladu s členom 7(7) osnovne uredbe trajanje začasnih ukrepov podaljša do vključno januarja 2006.

(15)

V interesu dobrega upravljanja in ob upoštevanju dejstva, da so roki za predložitev pripomb že določeni v Uredbi o uvedbi začasne dajatve, je treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki se javijo v roku, določenem v obvestilu o začetku postopka, predložijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje. Treba je tudi opozoriti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev za namene te uredbe začasne in se lahko v zvezi dokončnimi dajatvami ponovno preučijo –

1.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 170/35

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1423/95 z dne 23. junija 1995 o podrobnih pravilih za uvoz proizvodov v sektorju sladkorja, razen melase (2), določa, da CIF uvozne cene za beli sladkor in surovi sladkor, določene v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 784/68 (3), veljajo za „reprezentativne cene“. Te cene se določijo za standardno kakovost, opredeljeno v točkah I in II Priloge I k Uredbi (ES) št. 1260/2001.

(2)

Pri določitvi reprezentativnih cen mora Komisija upoštevati vse podatke iz člena 2 Uredbe (EGS) št. 784/68, razen v primerih iz člena 3 navedene Uredbe.

(3)

Za prilagoditev cen, ki ne zadevajo standardne kakovosti, je treba za beli sladkor v obravnavanih ponudbah uporabiti povišanja ali znižanja cen, določena v skladu s členom 5(1)(a) Uredbe (EGS) št. 784/68. Za surovi sladkor je treba uporabiti metodo korekcijskih faktorjev, predvideno v točki (b) navedenega odstavka.

(4)

V primeru razlik med sprožitveno ceno zadevnega proizvoda ter njegovo reprezentativno ceno, je treba določiti dodatne uvozne dajatve pod pogoji, opredeljenimi v členu 3 Uredbe (ES) št. 1423/95.

(5)

Treba je določiti reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za zadevne proizvode v skladu z drugim pododstavkom odstavka 2 člena 1 in členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1423/95.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

1.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 170/37

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1422/95 z dne 23. junija 1995 o podrobnih pravilih uporabe za uvoz melase v sektorju sladkorja in spremembi Uredbe (EGS) št. 785/68 (2) predvideva, da se cena CIF pri uvozu melase, določena v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 785/68 (3), upošteva kot „reprezentativna cena“. Ta cena velja za standardno kakovost, določeno v členu 1 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(2)

Pri določitvi reprezentativnih cen je treba upoštevati vse razpoložljive podatke iz člena 3 Uredbe (EGS) št. 785/68, razen v primerih iz člena 4 te uredbe ter, če je to primerno, se lahko cene določijo na način iz člena 7 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(3)

Za prilagoditev cen za nestandardno kakovost je treba glede na kakovost ponujene melase cene zvišati ali znižati v skladu s členom 6 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(4)

V primeru razlik med sprožitveno ceno zadevnega proizvoda in reprezentativno ceno je treba določiti dodatne uvozne dajatve pod pogoji, predvidenimi v členu 3 Uredbe (ES) št. 1422/95. V primeru odprave uvoznih dajatev v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1422/95 je treba določiti posebne količine za te dajatve.

(5)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za zadevne proizvode je treba določiti v skladu s členom 1(2) ter členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1422/95.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

1.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 170/39

(1)

Člen 27 Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, navedenih v členu 1(1)(a) te uredbe, na svetovnem trgu ter cenami teh proizvodov v Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Uredba (ES) št. 1260/2001 predvideva, da je pri določitvi nadomestil za beli sladkor in surovi sladkor, nedenaturiran in izvožen brez nadaljnje predelave, treba upoštevati položaj na trgu Skupnosti ter na svetovnem trgu za sladkor in zlasti elemente cene in stroškov, določene v členu 28 te uredbe. Isti člen določa, da je treba upoštevati tudi ekonomski vidik predvidenega izvoza.

(3)

Nadomestilo za surovi sladkor je treba določiti glede na standardno kakovost. Slednja je določena v točki II Priloge I Uredbe (ES) št. 1260/2001. Poleg tega je treba to nadomestilo določiti v skladu s členom 28(4) Uredbe (ES) št. 1260/2001. Kandirani sladkor je opredeljen v Uredbi Komisije (ES) št. 2135/95 z dne 7. septembra 1995 o določitvi podrobnih izvedbenih pravil za dodelitev izvoznih nadomestil v sektorju sladkorja (2). Tako izračunano nadomestilo za aromatiziran ali obarvan sladkor velja za njegovo vsebnost saharoze in je skladno s tem določeno za 1 % te vsebnosti.

(4)

V posebnih primerih je mogoče višino nadomestila določiti z drugimi pravnimi instrumenti.

(5)

Nadomestilo je treba določiti vsake dva tedna. V vmesnem obdobju ga je mogoče spremeniti.

(6)

Prvi pododstavek člena 27(5) Uredbe (ES) št. 1260/2001 predvideva, da so lahko nadomestila za proizvode iz člena 1 te uredbe različno določena glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov.

(7)

Precejšnje in hitro povečanje preferencialnega uvoza sladkorja iz zahodnih balkanskih držav od začetka leta 2001 ter izvoza sladkorja iz Skupnosti v te dežele velja za zelo umetno.

(8)

Da bi preprečili vsakršne zlorabe v zvezi s ponovnim uvozom proizvodov, ki jim je bilo dodeljeno izvozno nadomestilo, v Skupnost, se nadomestila za proizvode, zajete v tej uredbi, ne določijo za vse države zahodnega Balkana.

(9)

Ob upoštevanju teh dejavnikov in trenutnega položaja na trgu za sladkor ter zlasti kotacij ali cen za sladkor znotraj Skupnosti in na svetovnem trgu je treba določiti ustrezno višino nadomestil.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

1.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 170/41

(1)

Člen 27 Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, navedenih v členu 1(1)(d) navedene uredbe, na svetovnem trgu ter cenami teh proizvodov v Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Člen 3 Uredbe Komisije (ES) št. 2135/95 z dne 7. septembra 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo izvoznih nadomestil v sektorju sladkorja (2), predvideva, da je izvozno nadomestilo za 100 kg proizvodov, naštetih v členu 1(1)(d) Uredbe (ES) št. 1260/2001 enako osnovnemu znesku, pomnoženemu z vsebnostjo saharoze, po potrebi vključno z vsebnostjo drugih sladkorjev, izraženimi kot saharoza. Vsebnost saharoze v zadevnih proizvodih se določi v skladu s členom 3 Uredbe Komisije (ES) št. 2135/95.

(3)

Člen 30(3) Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da je osnovni znesek nadomestila za sorbozo, izvoženo v naravnem stanju, enak osnovni višini nadomestila minus ena stotina veljavnega proizvodnega nadomestila, v skladu z uredbo Komisije (ES) št. 1265/2001 z dne 27. junija 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 glede dodeljevanja proizvodnega nadomestila za nekatere sladkorne proizvode, ki se uporabljajo v kemični industriji (3), za proizvode, naštete v Prilogi k nazadnje omenjeni uredbi.

(4)

V skladu z določili v členu 30(1) Uredbe (ES) št. 1260/2001 je osnovna višina nadomestila za druge proizvode, naštete v členu 1(1)(d) omenjene uredbe in izvožene v naravnem stanju, enaka eni stotini zneska, ki po eni strani upošteva razliko med intervencijsko ceno belega sladkorja za območja Skupnosti brez primanjkljaja za mesec, za katerega je določena osnovna vsota, in kotacijami ali cenami belega sladkorja na svetovnem trgu, po drugi strani pa upošteva tudi potrebo po vzpostavitvi ravnovesja med uporabo osnovnih proizvodov Skupnosti pri izdelavi predelanega blaga, namenjenega za izvoz v tretje države, ter uporabo proizvodov iz tretjih držav, uvoženih za postopke aktivnega oplemenitenja.

(5)

V skladu z določili člena 30(4) Uredbe (ES) št. 1260/2001 je lahko uporaba osnovne količine omejena na nekatere proizvode, naštete v členu 1(1)(d) omenjene uredbe.

(6)

Člen 27 Uredbe (ES) št. 1260/2001 predvideva določitev nadomestila za izvoz proizvodov v naravnem stanju v skladu s členom 1 (1)(f) in (g) in (h) te uredbe. Višina nadomestila se določi na 100 kg suhe snovi, ob upoštevanju izvoznega nadomestila za proizvode z oznako KN 1702 30 91 in za proizvode iz člena 1(1)(d) Uredbe (ES) št. 1260/2001 ter ekonomskih vidikov predvidenega izvoza. V primeru proizvodov v omenjenem členu (1)(f) in (g) se nadomestilo dodeli le za proizvode, ki izpolnjujejo pogoje v členu 5 Uredbe (ES) št. 2135/95. Za proizvode iz člena 1(1)(h) se nadomestilo dodeli le za izdelke, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 6 Uredbe (ES) št. 2135/95.

(7)

Zgoraj omenjena nadomestila je treba določiti vsak mesec. V vmesnem obdobju jih je mogoče spremeniti.

(8)

Prvi pododstavek člena 27(5) Uredbe (ES) št. 1260/2001 predvideva, da so lahko nadomestila za proizvode iz člena 1 te uredbe različno določena glede na namembni kraj, kadar je zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov to potrebno.

(9)

Precejšnje in hitro povečanje preferencialnega uvoza sladkorja iz zahodnih balkanskih držav od začetka leta 2001 ter izvoza sladkorja v te dežele iz Skupnosti velja za zelo umetno.

(10)

Da bi preprečili vsakršne zlorabe v zvezi s ponovnim uvozom tistih proizvodov v Skupnost, ki jim je bilo odobreno izvozno nadomestilo, se ne določijo nadomestila za v tej uredbi zajete proizvode za vse države zahodnega Balkana.

(11)

Ob upoštevanju teh dejavnikov je treba določiti ustrezno višino zadevnih nadomestil.

(12)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

1.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 170/44

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1327/2004 z dne 19. julija 2004 o stalnem razpisu za določitev prelevmanov in/ali nadomestil za izvoz belega sladkorja (2) za tržno leto 2004/2005 zahteva, da se izda delni razpis za izvoz sladkorja v nekatere tretje države.

(2)

V skladu z določbami člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1327/2004 se po potrebi določi najvišje izvozno nadomestilo za zadevni delni razpis, ob upoštevanju zlasti stanja in predvidenega razvoja na trgu za sladkor v Skupnosti ter na svetovnem trgu.

(3)

Upravljalni odbor za sladkor ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

1.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 170/45

(1)

V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1260/2001 se lahko dodelijo proizvodna nadomestila za proizvode, naštete v členu 1(1)(a) in (f) te Uredbe, za sirupe, naštete v točki (d) tega odstavka, in kemično čiste fruktoze z oznako 1702 50 00 kot vmesni proizvod, ki so v enem od položajev iz člena 23(2) Pogodbe in se uporabljajo za izdelavo nekaterih proizvodov v kemični industriji.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1265/2001 z dne 27. junija 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 o dodeljevanju proizvodnih nadomestil za nekatere sladkorne proizvode, ki se uporabljajo v kemični industriji (2), predvideva, da se ta nadomestila določijo na podlagi nadomestila, določenega za beli sladkor.

(3)

Člen 9 Uredbe (ES) št. 1265/2001 predvideva, da se proizvodno nadomestilo za beli sladkor določa mesečno za obdobja, ki se vsak mesec začnejo s prvim dnem v mesecu.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

1.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 170/46

(1)

Člen 10 Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se pri uvozu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe, zaračuna stopnja dajatve skupne carinske tarife. Vendar pa je za proizvode iz odstavka 2 tega člena uvozna dajatev enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 % in znižani za uvozno ceno cif, ki se uporablja za zadevno pošiljko. Vendar pa dajatev ne sme preseči stopnje dajatve skupne carinske tarife.

(2)

V skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003 se uvozne cene cif izračunajo na podlagi reprezentančnih cen za zadevni proizvod na svetovnem trgu.

(3)

Uredba (ES) št. 1249/96 določa pogoje izvajanja Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede uvoznih dajatev v sektorju žit.

(4)

Uvozne dajatve veljajo do določitve in začetka veljavnosti novih.

(5)

Da se omogoči normalno delovanje sistema uvoznih dajatev, se za izračun dajatev uporabi reprezentančna tržna stopnja, evidentirana v referenčnem obdobju.

(6)

Uporaba Uredbe (ES) št. 1249/96 določa uvozne dajatev v skladu s Prilogo I k tej uredbi –

1.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 170/49

(1)

Člen 7(1) Uredbe (ES) št. 1342/2003 določa rok veljavnosti izvoznih dovoljenj, zlasti za predelane proizvode iz koruze. Zadevni rok trajanja traja do konca četrtega meseca po mesecu, v katerem je bilo izdano dovoljenje, veljavnost je določena v skladu z zahtevami trga in potrebo po premišljenem ravnanju.

(2)

Zaradi trenutnega stanja na trgu koruze je priporočljivo omejiti izdajanje dovoljenj, da se ne zastavijo količine iz novega tržnega leta. Dovoljenja, ki bodo izdana v prihodnjih mesecih, morajo biti rezervirana za izvoz pred 3. septembrom 2005. V ta namen je treba omejiti rok veljavnosti izvoznih dovoljenj, ki naj se izdajo za izvršitev do 2. septembra 2005. Temu primerno je treba uvesti začasno odstopanje od člena 7(1) Uredbe (ES) št. 1342/2003.

(3)

Za zagotovitev dobrega upravljanja trga in v izogib špekulacijam je treba poskrbeti, da se nekatere carinske formalnosti pri izvozu za izvozna dovoljenja za predelane proizvode iz koruze zaključijo najkasneje do 2. septembra 2005 bodisi kot neposreden izvoz bodisi kot izvoz v skladu z ureditvijo, določeno v členih 4 in 5 Uredbe Sveta (EGS) št. 565/80 z dne 4. marca 1980 o vnaprejšnjem plačilu izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (3). Tako omejevanje trajanja izvoznega dovoljenja pomeni odstopanje od členov 28(6) in 29(5) Uredbe Komisije (ES) št. 800/1999 z dne 15. aprila 1999 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (4).

(4)

Izvajanje ukrepov, predvidenih s to uredbo, mora biti sočasno z začetkom veljavnosti Uredbe, zato da se preprečijo morebitne motnje na trgu.

(5)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

1.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 170/51

(1)

V skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi občasno na podlagi cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu, z upoštevanjem zgodovinskega odnosa med ceno prečiščenega bombaža na svetovnem trgu in ceno, preračunano za neprečiščen bombaž. Navedeni zgodovinski odnos je opredeljen v členu 2(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1591/2001 z dne 2. avgusta 2001 (3), o podrobnih pravilih za uporabo sistema pomoči za bombaž. Če cene na svetovnem trgu ni mogoče preračunati na ta način, mora temeljiti na zadnji določeni ceni.

(2)

V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi na osnovi proizvoda s posebnimi lastnostmi in z upoštevanjem najugodnejših ponudb in kotacij na svetovnem trgu med tistimi, ki se štejejo kot reprezentativne za realno tržno ceno. V ta namen se izračuna povprečje ponudb in kotacij na eni ali več evropskih borz za proizvod, dobavljen cif v pristanišče v Skupnosti iz različnih držav dobaviteljic, ki se štejejo kot najbolj reprezentativne v mednarodni trgovini. Vendar obstaja tudi možnost prilagoditve meril za določanje cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu zaradi razlik v kakovosti dobavljenega proizvoda glede na zadevne ponudbe in kotacije. Te prilagoditve so določene v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1591/2001.

(3)

Uporaba zgoraj navedenih meril je podlaga za ceno neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu, določene v tej uredbi –

1.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 170/52

(1)

Člen 13(1) Uredbe (ES) št. 1784/2003 in člen 14(1) Uredbe (ES) št. 1785/2003 določata, da se razlika med kotiranji ali cenami na svetovnem trgu za proizvode, ki so navedeni v členu 1 vsake od teh uredb, in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1520/2000 z dne 13. julija 2000 o skupnih izvedbenih pravilih za odobravanje izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in merilih za določitev vsote takih nadomestil (3), navaja izdelke, za katere naj bi se določila stopnja nadomestila, se uporablja, če so ti izdelki izvoženi v obliki blaga iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 1784/2003 ali iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1785/2003, kakor je ustrezno.

(3)

V skladu s prvim pododstavkom člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1520/2000, je treba stopnjo nadomestila na 100 kilogramov za vsakega od osnovnih zadevnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Vnaprej določene visoke stopnje nadomestil lahko ogrozijo obveznosti, ki so bile sprejete v zvezi z nadomestili, ki se jih lahko dodeli za izvoz kmetijskih proizvodov v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi. Zato je treba v takih okoliščinah sprejeti previdnostne ukrepe, vendar tako, da se ne prepreči sklepanja dolgoročnih pogodb. Določitev posebne višine nadomestila za vnaprejšnje določanje nadomestil je ukrep, ki omogoča doseganje teh različnih ciljev.

(5)

Ob upoštevanju poravnave med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike glede izvoza testenin Skupnosti v Združene države, odobrene z Odločbo Sveta 87/482/EGS (4), je treba razlikovati nadomestilo za blago, ki sodi v oznaki KN 1902 11 00 in 1902 19, glede na predvideno destinacijo.

(6)

V skladu s členoma 4(3) in (5) Uredbe (ES) št. 1520/2000, je treba določiti nižjo stopnjo izvoznega nadomestila, ob upoštevanju višine proizvodnega nadomestila, v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 1722/93 (5), za osnovne zadevne proizvode, uporabljene v predvidenem obdobju proizvodnje blaga.

(7)

Alkoholne pijače se štejejo za manj občutljive na cene žit, ki so uporabljena za njihovo izdelavo. Vendar pa Protokol 19 Akta o pristopu Velike Britanije, Irske in Danske določa, da morajo biti določeni potrebni ukrepi, da se omogoči uporaba žit Skupnosti v izdelovanju alkoholnih pijač, pridobljenih iz žit. Tako je stopnjo nadomestila, uporabljeno za žita, izvožena v obliki alkoholnih pijač, treba prilagoditi.

(8)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

1.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 170/56

(1)

V skladu s členom 31(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 se razlika med cenami v mednarodni trgovini za proizvode, naštete v členih 1(a), (b), (c), (d), (e) in (g) navedene Uredbe, in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1520/2000 z dne 13. julija 2000 o določitvi skupnih izvedbenih pravil za dodeljevanje izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določanje višine takšnih nadomestil (2), opredeljuje proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki se uporabi, kadar se ti proizvodi, izvozijo kot blago, navedeno v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1255/1999.

(3)

V skladu s prvim pododstavkom člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1520/2000 je treba stopnjo nadomestila na 100 kg za vsakega od zadevnih osnovnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Vendar pa pri nekaterih mlečnih izdelkih, izvoženih kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, obstaja nevarnost, da bi bile v primeru vnaprejšnje določitve visokih stopenj nadomestil zaveze, sprejete v zvezi s temi nadomestili, lahko ogrožene. Da bi se izognili tej nevarnosti, je treba sprejeti ustrezne preventivne ukrepe, ne da bi pri tem ovirali sklepanje dolgoročnih pogodb. Določitev posebnih stopenj nadomestil za vnaprejšnje določanje nadomestil za te proizvode bi morala omogočiti izpolnitev teh dveh ciljev.

(5)

V skladu s členom 4(3) Uredbe (ES) št. 1520/2000 je treba pri določanju stopnje nadomestila po potrebi upoštevati proizvodna nadomestila, pomoči ali druge ukrepe z enakim učinkom, ki se v vseh državah članicah v skladu z uredbo o skupni ureditvi trga za zadevni proizvod uporabljajo za osnovne proizvode, naštete v Prilogi A k Uredbi (ES) št. 1520/2000, ali za izenačene proizvode.

(6)

Člen 12(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva plačilo pomoči za posneto mleko, pridelano v Skupnosti in predelano v kazein, če tako mleko in iz njega proizveden kazein izpolnjujeta določene pogoje.

(7)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2571/97 z dne 15. decembra 1997 o prodaji masla po znižanih cenah in dodeljevanju pomoči za smetano, maslo in koncentrirano maslo za uporabo pri izdelavi peciva, sladoleda in drugih živil (3), morata biti maslo in smetana gospodarskim panogam, ki proizvajajo nekatere vrste blaga, na voljo po znižanih cenah.

(8)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

1.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 170/59

(1)

Člen 27(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da se razlike med cenami v mednarodni trgovini za proizvode, naštete v členu 1(1)(a), (c), (d), (f), (g) in (h) navedene Uredbe, in cenami v Skupnosti lahko pokrijejo z izvoznim nadomestilom, kadar se ti proizvodi izvažajo kot blago, navedeno v Prilogi V k navedeni uredbi. Uredba Komisije (ES) št. 1520/2000 z dne 13. julija 2000 o določitvi skupnih izvedbenih pravil za dodeljevanje izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določevanje višine takšnih nadomestil (2), podrobno določa proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki jo je treba uporabiti, kadar se ti proizvodi izvažajo kot blago, našteto v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1260/2001.

(2)

V skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 1520/2000 je treba stopnjo nadomestila na 100 kg za vsak zadevni osnovni proizvod določiti vsak mesec.

(3)

Člen 27(3) Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da izvozno nadomestilo za proizvod, vsebovan v blagu, ne sme presegati nadomestila, ki se uporablja za navedeni proizvod, kadar se izvozi brez nadaljnje predelave.

(4)

Nadomestila, določena po tej uredbi, se lahko določijo vnaprej, ker v tem trenutku ni mogoče določiti razmer na trgu v naslednjih nekaj mesecih.

(5)

Obveznosti, prevzete glede nadomestil, ki se lahko dodelijo za izvoz kmetijskih proizvodov, vsebovanih v blagu, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, so lahko ogrožene z vnaprejšnjo določitvijo visokih stopenj nadomestil. Zato je treba v takih razmerah sprejeti previdnostne ukrepe, vendar se pri tem ne sme preprečiti sklepanje dolgoročnih pogodb. Določitev posebne stopnje nadomestila za vnaprejšnje določanje nadomestil je ukrep, ki omogoča, da so ti različni cilji izpolnjeni.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

1.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 170/61

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 581/2004 z dne 26. marca 2004 o začetku stalnega javnega razpisa za izvozna nadomestila za določene vrste masla (2) predvideva stalni razpis.