7.10.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 261/1

(1)

7. aprila 2005 je Komisija z Uredbo (ES) št. 538/2005 (2) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz triklorizocianurne kisline („TCCA“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) in Združenih držav Amerike („ZDA“) („zadevnih držav“).

(2)

Treba je opozoriti, da je preiskava dampinga, ki zadeva LRK, zajela obdobje od 1. aprila 2003 do 31. marca 2004 („OP-LRK“) in da je preiskava dampinga, ki zadeva ZDA, zajela obdobje od 1. julija 2003 do 30. junija 2004 („OP-ZDA“).

(3)

Za obe preiskavi je proučevanje gibanj, pomembnih za oceno škode, zajelo obdobje od 1. januarja 2000 do konca zadevnega obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(4)

Po uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz TCCA iz zadevnih držav so vse stranke prejele obvestilo o razkritih dejstvih in premislekih, na katerih je temeljila začasna uredba. Vsem strankam je bilo odobreno obdobje, v katerem lahko podajo stališča glede teh razkritij.

(5)

Nekatere zainteresirane stranke so predložile pisne pripombe. Tem strankam je bila na zahtevo dana tudi možnost za ustno zaslišanje. Komisija je nadaljevala z iskanjem in preverjanjem vseh podatkov, za katere je menila, da so potrebni za njene dokončne ugotovitve.

(6)

Službe Komisije so razkrile tudi vsa bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih so nameravale priporočiti uvedbo dokončne protidampinške dajatve in dokončnega pobiranja zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Zainteresiranim strankam je bilo odobreno obdobje, v katerem so lahko podale svoja stališča v zvezi s tem razkritjem. Po proučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile stranke, so bile ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(7)

Treba je opozoriti, da je bil v uvodni izjavi (19) začasne uredbe zadevni izdelek opredeljen kot TCCA in njeni pripravki s poreklom v zadevnih državah. Mednarodno nezaščiteno ime (INN) triklorizocianurne kisline je tudi „symclosene“. TCCA je običajno uvrščena pod oznaki KN ex 2933 69 80 in ex 3808 40 20.

(8)

Treba je tudi opozoriti, da je bilo ugotovljeno, kot je določeno v uvodnih izjavah (22) in (23) začasne uredbe, da sta bila zadevni izdelek in TCCA, proizvedena in prodana na domačih trgih zadevnih držav in primerljive države podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe, ker ni bilo ugotovljenih razlik v osnovnih fizikalnih in kemijskih lastnostih in uporabi različnih vrst TCCA.

(9)

En predelovalec je ponovno vložil zahtevek, ki ga je že vložil v začetni fazi glede tega, da bi morala biti iz obsega preiskave izključena mešanica TCCA. Predelovalec je trdil, da je bil v pritožbi zadevni izdelek opredeljen le kot čista TCCA in da je bil ta obseg opredelitve izdelka nepravilno razširjen na mešanico TCCA. Vendar je treba opozoriti, da se pritožba ne sklicuje niti na mešanico niti na čisti izdelek. Opozoriti je treba tudi, da je zadevni izdelek opredeljen glede na osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter končne uporabe in lahko obsega več vrst, ki imajo enake osnovne lastnosti. V tem primeru je bilo tako za tablete iz mešanice kot za čiste tablete ugotovljeno, da so izpolnjevale pogoje. Zadevni izdelek v teh postopkih, kakor je navedeno v obvestilu o začetku za oba primera, je triklorizocianurna kislina in njeni pripravki, to pomeni, da so vse vrste zadevnega izdelka, ki imajo iste osnovne lastnosti, zajete v te postopke. Zato ne moremo reči, da morajo biti tablete iz mešanice izključene iz opredelitve izdelka niti da je bila opredelitev razširjena. Na podlagi tega je bil zahtevek zavrnjen in sklepne ugotovitve iz uvodne izjave (24) začasne uredbe se potrdijo.

(10)

Ker ni nobenih pripomb glede metodologije, uporabljene pri izračunu normalne vrednosti, se potrdi uporabljena metodologija, kot je določeno v uvodnih izjavah (26) do (33) začasne uredbe.

(11)

Ker ni nobenih pripomb glede metodologije, uporabljene pri izračunu izvozne cene, se potrdi uporabljena metodologija, kot je določeno v uvodni izjavi (34) začasne uredbe.

(12)

Ker ni nobenih pripomb glede uporabljene metodologije pri primerjavi normalne vrednosti in izvozne cene, se potrdi uporabljena metodologija, kot je določeno v uvodni izjavi (35) začasne uredbe.

(13)

V začasni uredbi dvema sodelujočima proizvajalcema v LRK ni bila odobrena niti tržno gospodarska obravnava („TGO“) niti individualna obravnava („IO“) (glej uvodni izjavi (44) in (66)). Stopnje dampinga za ta dva proizvajalca izvoznika so bile začasno izračunane kot tehtano povprečje njunih zadevnih individualnih stopenj dampinga.

(14)

Za ti dve družbi sta bili pomotoma določeni ločena stopnja dampinga in individualna dajatev, kar je v nasprotju s členom 9(5) osnovne uredbe in ustaljeno prakso institucij. Zato je treba to popraviti na dokončno stopnjo, za obe družbi pa mora veljati dajatev na ravni države.

(15)

Zato je bilo treba za dokončne ukrepe in glede na dejstvo, da sta bili ti dve družbi še vedno brez dvoma pod znatnim državnim vplivom, upoštevati njune podatke pri izračunu stopnje dampinga na ravni države. Ker je bila stopnja sodelovanja nizka, je bila stopnja dampinga na ravni države tako določena kot tehtano povprečje naslednjih vrednosti:

(16)

Ker ni nobenih pripomb, se potrdijo začasne ugotovitve glede določitve TGO, kot je določeno v uvodnih izjavah (40) do (63) začasne uredbe.

(17)

Ker ni nobenih pripomb, se potrdijo začasne ugotovitve glede določitve IO, kot je določeno v uvodnih izjavah (64) do (67) začasne uredbe.

(18)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede izbire primerljive države, se potrdi izbor, kot je določeno v uvodnih izjavah (68) do (74) začasne uredbe.

(19)

Ker ni nobenih pripomb glede normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike, ki jim ni bil odobren TGO, se potrdijo ugotovitve, kot je določeno v uvodni izjavi (75) začasne uredbe.

(20)

Številni izvozniki so trdili, da pri izračunu normalne vrednosti nekatera nadomestila niso bila dovolj upoštevana. Izvozniki so trdili, da so bili nekateri stroški (npr. stroški prevoza in pakiranja) vključeni v konstruirano normalno vrednost, vendar pa bi morali biti ti stroški odšteti kot nadomestila, tako kot v primeru normalne vrednosti, ki je temeljila na domači ceni.

(21)

Ti izvozniki so tudi trdili, da bi morali biti za tiste vrste zadevnega izdelka, za katere bi se morala konstruirana normalna vrednost uporabiti za prodajne, splošne in administrativne stroške („PSA“), ki so nastali na domačem trgu.

(22)

Trdili so tudi, da mora biti veljavna stopnja dobička tista stopnja, ki je ustvarjena na domačih trgih pri običajnem poteku trgovine.

(23)

Glede na analize zahtevkov se je zdelo primerno prilagoditi normalno vrednost, če ti zahtevki za prilagoditev res zadevajo stroške prevoza in pakiranja, ki so bili vključeni v konstruirano normalno vrednost, kot je bila začasno določena. Poleg tega je bila normalna vrednost sedaj izračunana upoštevajoč PSA stroške, ki so nastali na domačem trgu in uporabljena stopnja dobička je bila prilagojena tako, da odraža stopnjo dobička, pridobljenega pri običajnem poteku trgovine na domačem trgu. Normalna vrednost je bila popravljena navzdol, zato da odraža te spremembe.

(24)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se potrdijo začasne ugotovitve glede izvoznih cen, kot je določeno v uvodnih izjavah (79) in (80) začasne uredbe.

(25)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se potrdijo začasne ugotovitve glede primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno, kot je določeno v uvodni izjavi (81) začasne uredbe.

(26)

Ker ni bilo nobenih pripomb, razen za prilagoditve normalne vrednosti, kot je podrobno določeno v uvodnih izjavah (20) do (23), se potrdi metodologija, kot je določena v uvodnih izjavah (82) in (83) začasne uredbe. Nove stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na mejah Skupnosti, so sedaj naslednje:

(27)

Nove stopnje dampinga na ravni države, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, spremenjene kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (13) do (15), so sedaj naslednje:

(28)

Ker ni bilo pripomb o določitvi normalne vrednosti, razen vprašanja glede primerjave, ki vpliva na stopnjo normalne vrednosti za enega proizvajalca izvoznika in je opisano v nadaljevanju, se potrdijo začasne ugotovitve glede metode določanja normalne vrednosti, kot je določeno v uvodni izjavi (92) začasne uredbe.

(29)

En proizvajalec izvoznik je izpodbijal dejstvo, da so bili vsi PSA stroški in dobiček, ki ga je ustvaril njegov povezan uvoznik v Skupnosti, v celoti odšteti od cene pri nadaljnji prodaji, da se doseže zanesljiva izvozna cena. Trdil je, da je treba takšne odbitke razporediti po dejavnostih družbe tako v ZDA kot v Skupnosti.

(30)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je treba v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe odbiti vse stroške, vključno s PSA stroški, ki so nastali med uvažanjem in nadaljnjo prodajo povezanega uvoznika, skupaj z razumnim dobičkom. Odbitki so bili izračunani na podlagi dejansko preverjenih podatkov uvoznika. Ker so stroški, ki jih je želel izvoznik razporediti na dejavnosti v ZDA, v resnici nastali v Skupnosti, je bilo treba zahtevek zavrniti.

(31)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da je Komisija napačno primerjala za izvoz namenjene izdelke v razsutem stanju franko tovarna s končnimi izdelki, namenjenimi za domačo maloprodajo.

(32)

V zvezi s tem je treba opomniti, da je bila od začetka postopka primerjava narejena med izdelkom v razsutem stanju, prodanim na domačem trgu v ZDA, in izdelkom v razsutem stanju, uvoženim v Skupnost, čeprav je bil slednji ponujen kot končni izdelek v obliki tablet, ko je bil prodan prvemu neodvisnemu kupcu v Skupnosti. Ta pristop je temeljil na ugotovitvi, da se TCCA v glavnem uvaža v Skupnost v razsutem stanju in se ponovno obdela v Skupnosti.

(33)

Vendar je treba priznati, da med opravljanem primerjave nekatere pomembne prilagoditve v zvezi dokončanjem izdelka v začetni fazi niso bile izvedene. Zato je bila normalna vrednost prilagojena tako, da je bil od stroškov proizvodnje v ZDA odštet del, ki ustreza dokončanju izdelka, prodanega na domačem trgu ZDA. Proizvodni stroški oddelka ameriškega proizvajalca izvoznika, kjer se je ta dejavnost odvijala, so bili odšteti od normalne vrednosti v skladu z odbitkom od cene stroškov za nadaljnjo prodajo v Skupnosti, povezanih z isto dejavnostjo, ki jo praviloma opravljajo proizvajalci ali „toller“.

(34)

Trdil je tudi, da bi zgoraj opisani pristop „izdelka v razsutem stanju“ zahteval tudi izključitev režijskih stroškov (PSA stroški) pri določitvi normalne vrednosti na domačem trgu, saj ti režijski stroški domnevno nastanejo pri trgovanju s končnimi izdelki.

(35)

V zvezi s tem je treba opomniti, da dejavnost skupine, ki jo v ZDA sestavljajo proizvajalec izvoznik in njegova matična družba, ter stroški, ki nastanejo na tej stopnji v zvezi s TCCA, predstavljajo za prvega neodvisnega kupca del trženja tako izdelka v razsutem stanju kot njegovih različnih oblik. Končni izdelek ni nič več kot izdelek v razsutem stanju v posebni obliki. Trditev, da režijski stroški ne igrajo vloge pri trženju izdelkov v razsutem stanju, bi pomenila, da bi bilo mogoče nadaljevati dobičkonosno proizvodnjo izdelka v razsutem stanju brez vmešavanja družbe in struktur koncernov, natančneje, njihove prodajne strukture. Vendar v resnici trženje ne razlikuje med izdelkom v razsutem stanju in končnim izdelkom, temveč obravnava TCCA v vseh njenih oblikah. Zato je bil ta zahtevek zavrnjen.

(36)

Ker v vseh drugih pogledih ni bilo nobenih pripomb, se potrdijo začasne ugotovitve glede primerjave normalne vrednosti z izvozno ceno, kot je določeno v uvodni izjavi (94) začasne uredbe.

(37)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je primerjava tehtane povprečne normalne vrednosti vsake vrste zadevnega izdelka, izvoženega v Skupnost, s tehtano povprečno izvozno ceno vsake ustrezne vrste zadevnega izdelka, upoštevajoč stopnjo trgovine, pokazala obstoj dampinga glede na sodelujoče proizvajalce izvoznike.

(38)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, brez plačane dajatve, so:

(39)

Preostala dokončna stopnja je bila določena pri najvišji stopnji dampinga, ugotovljeni na podlagi najbolj reprezentativne vrste izdelka z najvišjo stopnjo dampinga za enega od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov.

Preostala stopnja dampinga: 120 %

(40)

Ker ni bilo predloženih novih podatkov, se potrdijo ugotovitve, določene v uvodnih izjavah (97) in (98) začasne uredbe.

(41)

En predelovalec s sedežem v Skupnosti je trdil, da ga je treba šteti za proizvajalca Skupnosti, ker proizvaja tablete iz mešanice TCCA, ki jih zajema opredelitev zadevnega izdelka. Vendar je preiskava pokazala, da zadevni predelovalec ni niti sam proizvajal TCCA v obliki granul ali prahu niti tablet TCCA ali pripravkov, ampak je sklepal pogodbe s proizvajalci teh tablet. Poleg tega proizvodnja teh tablet ne pomeni proizvodnje TCCA, ampak pretvorbo TCCA iz ene oblike v drugo (granule ali prah TCCA) v drugo obliko (tablete TCCA). Na podlagi tega se zahtevek ni mogel upoštevati.

(42)

Predloženi so bili protislovni zahtevki glede ravnanja s podatki, ki jih je predložil eden izmed evropskih proizvajalcev, ki ni bil vključen v opredelitev industrije Skupnosti. Zgoraj navedeni predelovalec je trdil, da morajo biti podatki tega proizvajalca pripisani opredelitvi industrije Skupnosti, medtem ko je en proizvajalec izvoznik potrdil ravno nasprotno.

(43)

V zvezi s tem je treba opomniti, da razpoložljivi podatki o tem proizvajalcu, ki so bili na voljo za tega proizvajalca, niso bili uporabljeni pri oceni stanja industrije Skupnosti, glede na to, da omenjeni proizvajalec ni v celoti sodeloval v preiskavi in posledično ni mogel biti vključen v opredelitev industrije Skupnosti, kot je omenjeno v uvodni izjavi (97) začasne uredbe. Zato ni bilo razloga, da se njegovi podatki upoštevajo v analizi stanja industrije Skupnosti.

(44)

Štirje sodelujoči kitajski proizvajalci izvozniki so trdili, da če obstajata več kot dva proizvajalca Skupnosti, kot v tem primeru, pritožbe ne more podpreti le eden izmed njiju. Vendar je treba opomniti, da stopnja podpore pritožbe ni odvisna od števila družb, ki pritožbo podpirajo, ampak je izražena v smislu obsega proizvodnje. Treba je opozoriti tudi na to, da sta, kakor je omenjeno v uvodni izjavi (97) začasne uredbe, dva od treh proizvajalcev Skupnosti pritožbo podprla. Ta dva proizvajalca sta predstavljala več kot 50 % celotne proizvodnje Skupnosti, tako da so bili izpolnjeni pogoji za začetek preiskave. Nadalje je treba opomniti, da je v tem primeru proizvajalec pritožnik Skupnosti, ki je v celoti sodeloval pri preiskavah, predstavljal več kot 50 % celotne proizvodnje Skupnosti TCCA med obdobji preiskave. Zato je bil ta zahtevek zavrnjen.

(45)

Treba je omeniti, da je skupina Ercros prevzela družbo Aragonesas Delsa, proizvajalca Skupnosti, za katerega se je štelo, da predstavlja industrijo Skupnosti, po uvedbi začasnih ukrepov. En sodelujoči ameriški izvoznik je trdil, da ta morebiti ne izpolnjuje več pogojev za status industrije Skupnosti, glede na to, da ima po mnenju tega izvoznika skupina Ercros v lasti tudi Inquide, domnevno pomembnega uvoznika kitajske TCCA.

(46)

V zvezi s tem je treba najprej opomniti, da je Inquide del skupine Neokem, ki je eden od ostalih evropskih proizvajalcev, ki ni v celoti sodeloval pri preiskavi. V nasprotju s tem, kar trdi ameriški izvoznik, družba Ercros nima v lasti celotne družbe Inquide, ampak le manjši delež. Zato se v nasprotju s tem, kar trdi ta izvoznik, družbi Inquide in Aragonesas-Delsa nista združili in med njima ni nepovezanih finančnih povezav. Preiskava je tudi potrdila, da proizvajalec Skupnosti ni niti sodeloval pri izvajanju dampinga niti ni imel koristi od škodljivih učinkov dampinga. Zato ni bilo razlogov, da se podvomi v uvrstitev v opredelitev industrije Skupnosti. Posledično se potrdi sklepna ugotovitev iz uvodne izjave (99) začasne uredbe.

(47)

Ker ni več nobenih drugih pripomb, se potrdi opredelitev industrije Skupnosti, kot je določeno v uvodni izjavi (99) začasne uredbe.

(48)

Ker ni bilo predloženih novih podatkov, se potrdi izračun potrošnje Skupnosti, kot je določeno v uvodnih izjavah (100) do (105) začasne uredbe.

(49)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da kumulativna ocena uvoza iz LRK in uvoza iz ZDA ni bila utemeljena, saj so bili konkurenčni pogoji med kitajskim in ameriškim uvozom v smislu obsega uvoza, tržnega deleža in gibanja cen bistveno drugačni.

(50)

Najprej je treba opozoriti, da so bili v uvodni izjavi (107) začasne uredbe ocenjeni trije pogoji, določeni v členu 3(4) osnovne uredbe.

(51)

Pred odločanjem glede kumulacije uvoza iz ZDA in LRK je bila v uvodnih izjavah (109) do (112) začasne uredbe opravljena analiza dejanskega stanja obsega uvoza, tržnega deleža in cen zadevnega izdelka, ločeno za obe državi.

(52)

Kar zadeva konkurenčne pogoje je treba opozoriti, da ima, kot je določeno v uvodni izjavi (24) začasne uredbe, TCCA, proizvedena v LRK in ZDA, ter TCCA, ki jo proizvajalci Skupnosti proizvajajo in prodajajo na trgu Skupnosti, enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti in sta za potrošnike Skupnosti zamenljivi. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da vsi proizvajalci izvozniki v zadevnih državah in proizvajalci v Skupnosti uporabljajo podobne prodajne kanale. Poleg tega sta tako uvoz iz LRK kot iz ZDA kazala enako gibanja cen. Dejstvo, da uvoz iz dveh različnih držav ne sledi popolnoma istemu gibanje v smislu obsega in tržnega deleža, izhaja iz različnih vzrokov in ne pomeni nujno, da se ne prodajo pod podobnimi konkurenčnimi pogoji.

(53)

Na podlagi zgoraj navedenega in ker ni bilo predloženih drugih pripomb v zvezi z kumulativno oceno učinkov zadevnega dampinškega uvoza, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav (106) do (108) začasne uredbe.

(54)

Potem, ko je bil izračun dampinga popravljen, je bilo popravljeno tudi nelojalno nižanje cen.

(55)

Med OP se je tehtano povprečje stopenj nelojalnega nižanja cen za LRK, izraženo kot odstotek prodajnih cen industrije Skupnosti, za kitajske izvoznike gibalo od 33,8 % do 44,2 %. Tehtano povprečje stopnje nelojalnega nižanja cen je znašalo 39,7 %.

(56)

Ugotovljeno je bilo, da je med OP obstajalo nelojalno nižanje cen tudi za ZDA. Ugotovljeno je bilo, da medtem ko je en proizvajalec izvoznik nelojalno nižal le cene nekaterih vrst TCCA, je drugi sodelujoči proizvajalec izvoznik občutno nelojalno nižal cene industrije Skupnosti. Tehtano povprečje stopnje nelojalnega nižanja cen je znašalo 0,69 %. Omembe vredno je tudi, da so se znižale cene industrije Skupnosti.

(57)

Treba je opozoriti, da je v uvodni izjavi (135) začasne uredbe Komisija začasno sklenila, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe.

(58)

Štirje kitajski izvozniki so trdili, da je bila v večini protidampinških preiskav ugotovljena znatna škoda, ko industrija Skupnosti ustvarja izgubo, medtem ko je v tem posebnem primeru industrija Skupnosti še vedno ustvarja dobiček.

(59)

Vendar je treba opozoriti, da razmere ustvarjanja izgube niso predpogoj za določanje znatne škode. V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe, ki navaja, da proučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti med drugim vključuje oceno „dejanskega in potencialnega zmanjšanja […] dobičkov“, je treba pri analizi dobičkonosnosti narediti primerjavo z dobičkom, ustvarjenim v primeru, da damping ne bi obstajal. Zlasti je treba opozoriti, da je industrija Skupnosti izgubila 50 % dobička, ki ga je ustvarila leta 2000, torej preden je dampinški uvoz vstopil na trg Skupnosti. Poleg tega je treba opozoriti, da je industrija Skupnosti utrpela škodo tudi zaradi negativnega razvoja glede cen in tržnih deležev.

(60)

Na podlagi zgoraj navedenega in ker ni bilo kakršnih koli drugih pripomb, se potrdijo ugotovitve glede položaja industrije Skupnosti v uvodnih izjavah (117) do (135) začasne uredbe.

(61)

Glede na zgoraj navedeno se sklene, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe.

(62)

Ker ni bilo predloženih novih podatkov, se potrdijo sklepne ugotovitve, določene v uvodnih izjavah (136) do (141) začasne uredbe.

(63)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da industrija Skupnosti zaradi tehničnih težav ni bila zmožna prispevati k rasti trga, kar je povezano z odprtjem nove tovarne, in mu tega ni preprečeval dampinški uvoz, kot se domneva v uvodni izjavi (118) začasne uredbe.

(64)

Kakor je omenjeno v uvodni izjavi (118) začasne uredbe se je industrija Skupnosti v letih 2001/2002 odločila za izgradnjo nove tovarne, ki je s proizvodnjo začela sredi leta 2003, ko je bil zaprt stari obrat. Čeprav drži, da se je industrija Skupnosti soočala z nekaterimi tehničnimi težavami pri popolni izrabi zmogljivosti svoje nove tovarne, je treba opozoriti, da načrtovana zmogljivost, na katero se sklicuje proizvajalec izvoznik v svojem zahtevku, ne sovpada s podatki, ki so bili upoštevani v začasni uredbi. Številke glede zmogljivosti, omenjene v začasni uredbi, se nanašajo na dejansko zmogljivost, tj. zmogljivost, prilagojeno tako, da se te težave upoštevajo, in ne na načrtovano zmogljivost. Zato se je že delno upošteval vpliv tehničnih težav na naraščajoče gibanje izkoriščenosti zmogljivosti. Vendar bi se na podlagi ugotovitev preiskave, zdeli nadaljnji popravki številk v zvezi z zmogljivostjo, uporabljenih v začasni uredbi, primerni, ker posledice zgoraj omenjenih tehničnih težav niso popolnoma odražale številk v zvezi z zmogljivostjo. Posledično bi bila dejanska izkoriščenost zmogljivosti med obdobji preiskave blizu 100 %. V resnici pa je bilo ugotovljeno, da je industrija Skupnosti opravljala dejavnosti s polno zmogljivostjo in je morala začasno kupovati zadevne izdelke, da je lahko zadostila povpraševanju. Zato ne gre izključiti dejstva, da so začasne tehnične težave industrije Skupnosti v določeni meri prispevale k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(65)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da Komisija ni upoštevala negativnega učinka na dobičkonosnost glavnih naložb industrije Skupnosti in dodatnih stroškov, ki so nastali zaradi tehničnih težav, s katerimi se je morala soočiti v fazi zagona obrata.

(66)

Treba je opozoriti, da je bilo vprašanje glede novih naložb industrije Skupnosti že obravnavano v uvodnih izjavah (150) do (152) začasne uredbe.

(67)

Poleg tega je, kot je navedeno v uvodni izjavi (129) začasne uredbe, industrija Skupnosti z novo tovarno zmanjšala tako stalne kot spremenljive stroške, da bi dosegla učinkovitejšo proizvodnjo in boljše stopnje produktivnosti. Zato so bili, kot je omenjeno v uvodni izjavi (125) začasne uredbe, vsi dodatni stroški nove naložbe povrnjeni z vzporednim zmanjševanjem stroškov in boljšo učinkovitostjo. Stroški proizvodnje, ki so se najprej med letoma 2000 in 2001 povečali, so se v resnici postopoma zmanjševali do obdobij preiskav, ko bi lahko prišlo do rasti produktivnosti. Omembe vredno je tudi, da je nova tovarna na stroške amortizacije začela vplivati šele julija 2003, tj. ko je nova tovarna začela proizvajati in je bila stara dokončno ustavljena. Zato se ne more pojasniti trend zmanjševanja dobičkonosnosti, ki se je začel že leta 2001 – dobičkonosnost se je zmanjšala za več kot 20 % med 2000 in 2002 ter med letoma 2001 in 2002 za celo več kot 40 %. Utemeljitev je bila zato zavrnjena.

(68)

En predelovalec je izpodbijal sklepne ugotovitve uvodne izjave (149) začasne uredbe in ponovil svojo trditev, da je bilo povišanje cene normalno in zaradi dozorevanja trga TCCA tudi pričakovano.

(69)

Čeprav je povišanje cen, ko izdelek doseže določeno zrelost, pričakovati, pa je treba vendarle poudariti, da je zorenje splošno razumljeno kot nemoten, nepretrgan in reden proces, ki se odvija več let, povišanje cen zadevnega uvoza pa je bilo v nasprotju s tem nenadno in znatno, saj so se cene v povprečju znižale za 15 % letno med letoma 2000 in 2003, čeprav je bilo povpraševanje v poletnih mesecih v tem obdobju še zlasti visoko.

(70)

Poleg tega bi, glede na zgoraj omenjeni zahtevek, škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti v smislu cen, povzročil normalen razvoj trga Skupnosti, ki je dozorel v obravnavanem obdobju. To bi pomenilo, da bi znižanje cen industrije Skupnosti v višini 8 % med letom 2000 in OP-LRK ali 12 % med letom 2000 in OP-ZDA ustrezalo „normalnemu“ razvoju cen trga Skupnosti glede na življenjski krog izdelka. Vendar je treba opozoriti, da so se cene zadevnega izdelka med letom 2000 in obdobji preiskave znižale za 40 %, kar je očitno veliko več od pričakovanega „normalnega“ znižanja cen, ki bil nastalo le zaradi zorenja trga. Zato se kljub možnosti, da je zorenje trga le v omejenem obsegu prispevalo k razvoju cen, s tem znatnega znižanja cen zadevnega uvoza med letom 2000 in obdobji preiskave ne da pojasniti, prav tako ne škode, ki je zaradi tega nastala industriji Skupnosti.

(71)

Štirje sodelujoči kitajski izvozniki so trdili, da je nekaj številk v zvezi z izvozom industrije Skupnosti v analizi škode manjkalo, zaradi česar ni mogoče vzpostaviti popolne slike razmer industrije Skupnosti.

(72)

Glede dobičkonosnosti je en proizvajalec izvoznik trdil, da Komisija ni upoštevala negativnega vpliva izvoza TCCA industrije Skupnosti v ZDA. Treba je opozoriti, da se preiskava škode osredotoča na razmere industrije Skupnosti na trgu Skupnosti. Temu ustrezno številke glede dobičkonosnosti, omenjene v uvodni izjavi (125) začasne uredbe, zadevajo le prodajo na trgu Skupnosti in zato nanje ne vpliva kakršna koli domnevna izguba, ustvarjena v ZDA ali na katerem koli drugem izvoznem trgu.

(73)

Nekatere stranke so trdile, da so vsa negativna gibanja tržnih deležev industrije Skupnosti ter dobičkonosnost zlasti posledica izvoza industrije Skupnosti na trg zunaj nje. Glede na njihove trditve bi lahko industrija Skupnosti zadostila povpraševanje na trgu ES, obdržala svoj tržni delež in prodajala po boljših cenah, če bi bil izvoz industrije Skupnosti prodan na trgu ES, namesto da se izvozi na trg ZDA.

(74)

Preiskava je pokazala, da se je izvoz industrije Skupnosti od leta 2000 nenehno povečeval in znašal več kot 50 % njene celotne prodaje zadevnega izdelka med obdobji preiskave, v primerjavi z manj kot 45 % v letu 2000.

(75)

V zvezi s tem je treba najprej opomniti, da tržna strategija industrije Skupnosti ni zadostiti povpraševanje na trgu Skupnosti ne glede na ceno, temveč na tem trgu prodati po kolikor je mogoče sprejemljivi ceni.

(76)

Drugič, cene izvoza v ZDA kot take ne kažejo na škodo, saj niso primerljive s cenami na trgu Skupnosti. V resnici je bilo ugotovljeno, da kakršna koli povezava med izvozno prodajo in razmerami industrije Skupnosti ni pomembna, ker izvozna prodaja in prodaja na trgu Skupnosti nista primerljivi glede ponudbe in torej tudi ne glede cene.

(77)

Prodaja na izvoznem trgu je v glavnem prodaja granul v velikih vrečah, cena katerih je veliko nižja od izdelkov, prodanih na trgu Skupnosti, to so pretežno tablete. Preprosta primerjava cen neprilagojenih številk zato ne pove veliko.

(78)

Tretjič je treba opomniti, da se je več kakor 80 % prodaje na trgu Skupnosti odvijalo med februarjem in avgustom, medtem ko je prodajno obdobje na ameriškem trgu daljše, zlasti v toplejših območjih. Zato je prodaja na trg ZDA, ki presega količine, ki bi jih trg Skupnosti lahko absorbiral po sprejemljivi ceni, omogočila industriji Skupnosti, da doseže izboljšano ekonomijo obsega in ohrani raven cen na trgu Skupnosti.

(79)

Četrtič, treba je opomniti, da je ameriški trg vodilni trg opreme za bazene in kemikalije na svetu. Zato je bilo za industrijo Skupnosti ključnega pomena, da ima dostop do tega pomembnega trga in da na njem ohrani svoj položaj in s tem razširi obseg strank ter sodeluje pri razvoju najbolj dejavnega trga.

(80)

Nazadnje, predloženih ni bilo nobenih dokazov, ki bi pokazali, da bi lahko bila ta prodaja na ameriškem trgu nadomeščena s prodajo na trgu Skupnosti v istem časovnem obdobju in po ugodnejši ceni, torej da bi sama sebi povzročila škodo.

(81)

Glede na zgoraj navedeno so bili zahtevki zavrnjeni, in ker ni bilo predloženih drugih pripomb, se potrdijo sklepne ugotovitve glede vpliva drugih dejavnikov iz uvodnih izjav (142) do (154) začasne uredbe.

(82)

Na podlagi zgornjih premislekov in drugih elementov iz uvodnih izjav (136) do (154) začasne uredbe se sklene, da je uvoz iz LRK in ZDA povzročil znatno škodo industriji Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(83)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi z interesom industrije Skupnosti, se potrdijo ugotovitve iz uvodne izjave (160) začasne uredbe.

(84)

Treba je opozoriti, da je bilo sodelovanje nepovezanih uvoznikov zelo slabo, kot je že omenjeno v uvodni izjavi (162) začasne uredbe. Poleg tega noben uvoznik po razkritju začasnih ugotovitev ni podal nobenih pripomb.

(85)

V teh okoliščinah, in ker ni bilo predloženih ali na voljo nobenih dodatnih podatkov v zvezi z interesom nepovezanih uvoznikov, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav (161) do (162) začasne uredbe.

(86)

Nadaljnja preiskava je pokazala, da se lahko stanje predelovalcev zelo spreminja v smislu dobičkonosnosti ter vpliva TCCA-ja na stroške proizvodnje. Zato je treba predpostavke iz uvodne izjave (168) začasne uredbe, da predstavlja TCCA več kakor 40 % stroškov proizvodnje predelovalcev in da gre za izdelek z nizkim ciljnim dobičkom, natančneje izpeljati. V resnici je dodatni preveritveni obisk na kraju samem, ki je bil opravljen v prostorih enega najpomembnejših predelovalcev na trgu ES, pokazal, da je zadevni izdelek predstavljal manj kakor 25 % njegovih skupnih stroškov proizvodnje in da je znašala njegova dobičkonosnost več kakor 8 %.

(87)

En predelovalec je izpodbijal oceno začasne uredbe, da bi lahko predelovalci svoje cene popravili navzgor in tako prenesli del povečanja stroškov na svoje kupce, tako da bi bil učinek ukrepov porazdeljen po vsej distribucijski verigi.

(88)

Predvideni potek je vendarle potrdil vsaj še en predelovalec, ki je jasno navedel, da so od uvedbe začasnih dajatev predelovalci svoje cene povišali za 15 % do 25 % (ali povprečno 0,32 EUR/kg) za sezono 2005. To je potrdil tudi drugi predelovalec. Preiskava je prav tako pokazala, da predelovalcem po pogodbi ni prepovedano zvišati svojih cen in da so bile v njihove pogodbe dodane posebne klavzule za sezono 2006 glede na morebitno uvedbo protidampinških dajatev. Ti elementi jasno kažejo, da so predelovalci vsaj delno že sprejeli varnostne ukrepe, da bi povišanje cen prenesli na distribucijsko verigo.

(89)

Preiskava je tudi pokazala, da je lahko pribitek, ki ga veletrgovci dodajo nabavni ceni predelovalcev, znaten, tj. nad 40 %, kar potrjuje, da je dovolj možnosti za prenos zvišanja cen, ki je posledica dajatev za distribucijsko verigo.

(90)

En predelovalec je trdil, da bi uvedba ene same dajatve na uvoz TCCA tako v obliki granul kot tablet proizvajalce izvoznike in posrednike pripeljala do tega, da bi neposredno uvažali tablete in bi tako negativno vplivali na dejavnosti predelave. Zato je bil podan predlog, da se uvede višja dajatev na uvoz tablet kakor na uvoz TCCA v obliki granul. Po mnenju tega predelovalca bi tako razlikovanje omogočilo zaščito tako industrije Skupnosti kot predelovalcev.

(91)

Vendar je treba opozoriti, da je bil zadevni izdelek opredeljen kot TCCA in njeni pripravki. Izdelek je lahko v obliki granul, prahu ali tablet, brez omejitve vsebnosti klora. Zato se mora kljub primerjavi med izdelki z istimi lastnostmi, kot je npr. oblika pakiranja, iz tega izhajajoča dajatev, ki se je uporabila za zadevni izdelek, uporabiti za uvoz TCCA, ne glede na obliko, torej granule, prah ali tablete. Kakršen koli drugi pristop bi pripeljal do tega, da bi se protidampinške dajatve uporabile za izravnavo razlik v stroških predelave med evropskimi predelovalci in kitajskimi izvozniki, kar pa seveda ni namen protidampinških ukrepov. Nazadnje je treba opomniti, da bodo čeprav se ista dajatev ad valorem uporablja tako za TCCA v obliki granul kot tablet, nujna posledica višji davki, ki jih bo treba plačati za dražje izdelke, kot so tablete. To bi lahko delno zadovoljilo zahtevo, ki jo je predložil predelovalec. Zato je bil ta zahtevek zavrnjen.

(92)

Na podlagi zgoraj navedenega in ker ni bilo predloženih drugih pripomb v zvezi z interesom predelovalcev Skupnosti, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav (163) do (172) začasne uredbe.

(93)

En predelovalec je ponovno predložil svoj zahtevek, da vsako povišanje cen ne bo v interesu potrošnikov. Vendar bo, kot je pojasnjeno v začasni uredbi, vsako povišanje cen verjetno majhno in tako ne bo vplivalo na izbiro, ki jo ima potrošnik. To je potrdil en predelovalec, ki je celo navedel, da bi bil vpliv na končnega potrošnika okoli 10 EUR na leto, kar je celo manj od previdne ocene 2,5 EUR mesečno, kakor je omenjeno v začasni uredbi. Tako povišanje cen se ne more šteti za znatno ali take narave, da bi končni potrošnik izbral drugi izdelek.

(94)

Poleg tega ocenjen znesek 10 EUR na leto odraža le hipotetično največji možni vpliv ukrepov, če naj bi se celotna dajatev prenesla na končnega potrošnika. Prav tako ne upošteva dejstva, da so dokončni ukrepi vsaj za uvoz s poreklom iz ZDA nižji od začasno uvedenih.

(95)

Na podlagi zgoraj navedenega in ker ni bilo predloženih drugih pripomb v zvezi z interesom potrošnikov Skupnosti, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav (173) do (177) začasne uredbe.

(96)

Glede na sklepne ugotovitve začasne uredbe in ob upoštevanju ugotovitev različnih strank se sklene, da ni utemeljenih razlogov proti uvedbi protidampinških ukrepov na dampinški uvoz TCCA s poreklom iz zadevnih držav.

(97)

Na podlagi metodologije, pojasnjene v uvodnih izjavah (179) do (183) začasne uredbe, je bila izračunana stopnja odprave škode za ugotavljanje stopnje ukrepov, ki naj se uvedejo.

(98)

Pri izračunu stopnje škode v začasni uredbi je bil ciljni dobiček za industrijo Skupnosti določen na 10 %, stopnja, ki se je zdela zmerna in razumno pričakovana brez škodljivega dampinga.

(99)

Številne zainteresirane stranke so trdile, da je 10 % dobiček neprimeren za dejavnost TCCA in da bi moral biti dobiček pod 5 %. Vendar, kot je omenjeno v uvodni izjavi (181) začasne uredbe, ta ustreza stopnji dobička industrije Skupnosti pred znatnim povečanjem zadevnega uvoza v Skupnost. V resnici stopnja, dosežena leta 2000 in 2001, kaže, da se lahko 10 % dobiček, brez dampinga, razumno pričakuje. Zato so bili ti zahtevki zavrnjeni.

(100)

Ker ni bilo nobenih novih pripomb glede tega vprašanja, se potrdi metodologija, določena v uvodnih izjavah (179) do (183) začasne uredbe.

(101)

Glede na zgoraj navedeno in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na stopnji izračunane dampinške stopnje pri uvozu s poreklom iz LRK in na stopnji izračunane stopnje dampinga pri uvozu s poreklom iz ZDA.

(102)

Na podlagi zgoraj omenjenega, in ker so bile stopnje škode v vseh primerih višje od stopenj dampinga za LRK in nižje od stopenj dampinga za ZDA, morajo biti dokončne dajatve naslednje:

(103)

Individualne stopnje protidampinške dajatve, določene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje, v kakršnem sta bili med preiskavo ti dve družbi. Te stopnje dajatve (za razliko od dajatve, ki velja za celo državo, in se uporablja za „vse druge družbe“) se torej uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevnih držav, ki so jih proizvedle izrecno navedene družbe. Uvoženi izdelki, ki jih je proizvedla katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu te uredbe ni poimensko navedena, vključno s subjekti, povezanimi s posebej navedenimi subjekti, ne morejo biti upravičeni do teh stopenj in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(104)

Vsak zahtevek za uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj vložiti pri Komisiji (3), skupaj z vsemi potrebnimi podatki, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezanimi s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Če bo primerno, se bo ta uredba ustrezno spremenila s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(105)

Za zmanjšanje tveganja izogibanja družbe zaradi prevelikih razlik v znesku dajatev se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi ustrezna uporaba protidampinških dajatev. Ti posebni ukrepi vključujejo:

(106)

Predložitev veljavne trgovske fakture carinskim organom držav članic, ki je skladna z zahtevami, navedenimi v Prilogi k tej uredbi. Le uvoz, ki ga spremlja taka faktura, se prijavi pod dodatno oznako TARIC zadevnega proizvajalca. Uvoz, ki ga taka faktura ne spremlja, je predmet preostale protidampinške dajatve, ki se uporablja za ves drugi uvoz.

(107)

Zadevne družbe so bile pozvane, da Komisiji predložijo redna poročila, da se zagotovi primerno nadaljevanje spremljanja cen zadevnega izdelka v Skupnosti. Če družbe poročil ne predložijo ali če analiza poročil pokaže, da ukrepi ne zadostujejo za odpravo škodljivega učinka dampinga, lahko Komisija začne vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe. Ta pregled lahko med drugim prouči potrebo po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledično uvedbo dajatve na ravni države.

(108)

Glede na obseg ugotovljenih stopenj dampinga in glede na stopnjo znatne škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, se šteje kot potrebno, da se zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z Uredbo (ES) št. 538/2005, poberejo na stopnji dokončno uvedene dajatve. Kjer so dokončne dajatve višje od začasnih dajatev, se dokončno poberejo samo zneski, zavarovani na stopnji začasnih dajatev. Zavarovani zneski, ki presegajo znesek dokončnih protidampinških dajatev, se sprostijo –

7.10.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 261/13

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

7.10.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 261/15

(1)

Nadomestila za beli sladkor in surovi sladkor, izvožena v nespremenjenem stanju, so bila določena z Uredbo Komisije (ES) št. 1591/2005 (2).

(2)

Podatki, s katerimi Komisija trenutno razpolaga, se razlikujejo od podatkov v času sprejetja Uredbe (ES) št. 1591/2005, zato je treba ta nadomestila spremeniti –

7.10.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 261/17

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1138/2005 z dne 15. julija 2005 o stalnem razpisu za določitev prelevmanov in/ali nadomestil za izvoz belega sladkorja (2) za tržno leto 2004/2005 zahteva, da se izda delni razpis za izvoz sladkorja v nekatere tretje države.

(2)

V skladu z določbami člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1138/2005 se po potrebi določi najvišje izvozno nadomestilo za zadevni delni razpis, ob upoštevanju zlasti stanja in predvidenega razvoja na trgu za sladkor v Skupnosti ter na svetovnem trgu.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

7.10.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 261/18

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 27/2005 z dne 22. decembra 2004 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2005 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2005.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, so ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice, navedene v Prilogi, ali so v njej registrirana, izčrpali dodeljeno kvoto za leto 2005.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov navedenih staležev ter njegovo shranjevanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

7.10.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 261/20

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 1763/2004 navaja osebe, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in ekonomskih virov iz navedene uredbe.

(2)

Komisija je pooblaščena, da spremeni navedeno prilogo in pri tem upošteva sklepe Sveta, ki izvajajo Skupno stališče Sveta 2004/694/SZVP z dne 11. oktobra 2004 o nadaljnjih ukrepih v podporo učinkovitemu izvajanju mandata MKSJ (2). Skupno stališče Sveta 2005/689/SZVP (3) razširja in izvaja navedeno skupno stališče. Prilogo I k Uredbi (ES) št. 1763/2004 je zato treba ustrezno spremeniti –

7.10.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 261/22

(1)

Člen 63(7) Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (2) omejuje odobritev izvoznih nadomestil za proizvode vinskega sektorja na količine in stroške, določene v Sporazumu o kmetijstvu, sklenjenem v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj.

(2)

Člen 9 Uredbe (ES) št. 883/2001 določa pogoje, pod katerimi lahko Komisija sprejme nekatere ukrepe, da prepreči izčrpanje količin ali proračunskih sredstev, ki so na voljo v skladu z navedenim sporazumom.

(3)

Na podlagi informacij o zahtevkih za izvozna dovoljenja, s katerimi je Komisija razpolagala na dan 5. oktobra 2005, bi lahko bila količina, razpoložljiva v obdobju do 15. novembra 2005, za namembno območje (1) Afrika iz člena 9(5) Uredbe (ES) št. 883/2001, izčrpana, če se izdaja izvoznih dovoljenj z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila ne omeji. Zato je potrebno uporabljati enoten odstotek za sprejem zahtevkov, vloženih v obdobju od 28. septembra do 4. oktobra 2005, in ustaviti predložitev zahtevkov ter izdajo dovoljenj za to območje do 16. novembra 2005 –

7.10.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 261/23

(1)

Člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 določa, da se lahko razlika med kotacijami oziroma cenami na svetovnem trgu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Pri določitvi nadomestil je treba upoštevati dejavnike iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi podrobnih pravil uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za pšenično in rženo moko, drobljenec in zdrob se izračuna na podlagi količine žit, potrebnih za njihovo proizvodnjo. Te količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V intervencijskem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje razmere na trgu žitaric, zlasti glede kotacij oziroma cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v zneskih, navedenih v prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

7.10.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 261/25

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1058/2005 (2) je bil odprt razpis za nadomestila za izvoz ječmena v nekatere tretje države.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in glede ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu za žita (3), Komisija lahko na podlagi predloženih ponudb sklene, da ne sprejme nobene ponudbe.

(3)

Na podlagi kriterijev, podanih v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95, naj se ne določi najvišjega nadomestila.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

7.10.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 261/26

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1438/2005 je bil razpisan natečaj za izvozno nadomestilo za oves, proizveden na Finskem in Švedskem, namenjen za izvoz iz Finske in Švedske v vse tretje države z izjemo v Bolgarijo, na Norveško, v Romunijo in Švico.

(2)

Na osnovi kriterijev iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95 se določi najvišje nadomestilo.

(3)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

7.10.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 261/27

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1059/2005 (2) je bil razpisan natečaj za nadomestilo za izvoz navadne pšenice v nekatere tretje države.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (3), Komisija lahko na podlagi predloženih ponudb sklene določiti najvišje izvozno nadomestilo ob upoštevanju kriterijev iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95. V tem primeru je na natečaju izbran ponudnik, čigar ponudba je enaka ali nižja od najvišjega nadomestila.

(3)

Iz uporabe zgoraj navedenih kriterijev pri trenutnem stanju na trgu žit sledi, da je treba določiti najvišje nadomestilo.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

7.10.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 261/28

(1)

Svet je 22. januarja 2002 sprejel Sklep 2002/60/ES o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2002 do 25. januarja 2006 (1).

(2)

Po odstopu g. G.B.M. LEERSA se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij –

7.10.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 261/29

(1)

Svet je s Skupnim stališčem 2004/694/SZVP (1) z dne 11. oktobra 2004 sprejel ukrepe za zamrznitev vseh sredstev in gospodarskih virov, ki pripadajo Radovanu KARADŽIĆU, Ratku MLADIĆU in Anteju GOTOVINI. S Sklepom Sveta 2004/767/SZVP (2) so se ti ukrepi razširili na vse osebe, ki jih je MKSJ javno obdolžilo vojnih hudodelstev in ki niso v priporu MKSJ.

(2)

Skupno stališče 2004/694/SZVP se uporablja do 11. oktobra 2005.

(3)

Sveti meni, da je treba Skupno stališče 2004/694/SZVP podaljšati za nadaljnjih 12 mesecev. Seznam iz Priloge k omenjenemu skupnemu stališču je treba posodobiti.

(4)

Po predaji g. Sredoja LUKIĆA enotam MKSJ za pridržanje je treba njegovo ime črtati s seznama iz Priloge k omenjenemu skupnemu stališču.

(5)

Za izvedbo teh ukrepov je potrebno ukrepanje Skupnosti –