24.12.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/1

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2141/2005

z dne 23. decembra 2005

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)	V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 24. decembra 2005.

---

(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).

---

---

24.12.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/3

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2142/2005

z dne 23. decembra 2005

o določitvi korekcijskega zneska za izvozno nadomestilo za žita

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. september 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1) in zlasti člena 15(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se izvozno nadomestilo za žita, veljavno na dan vložitve prošnje za pridobitev izvoznega dovoljenja, na zahtevo uporablja za izvoz, opravljen v obdobju veljavnosti izvoznega dovoljenja. V tem primeru se lahko za nadomestilo uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil izvajanja Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2) dopušča določitev korekcijskega zneska za proizvode, navedene v členu 1(1)(c) Uredbe (EGS) št. 1766/92 (3). Korekcijski znesek se določi v skladu z dejavniki postavljenimi v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)	Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(4)	Korekcijski znesek mora biti določen istočasno z nadomestilom in v skladu z enakim postopkom; v obdobju med dvema določitvama se lahko spremeni.

(5)	Iz uporabe navedenih določb sledi, da mora biti korekcijski znesek določen v znesku, navedenem v prilogi k tej uredbi.

(6)	Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Korekcijski znesek iz člena 1(1)(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1784/2003, ki se uporablja za vnaprej določena izvozna nadomestila, z izjemo slada, je določen v prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2006.

---

(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 777/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 50).

(3)  UL L 181, 1.7.1992, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1104/2003 (UL L 158, 27.6.2003, str. 1).

---

---

24.12.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/5

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2143/2005

z dne 23. decembra 2005

o določitvi izvoznih nadomestil za slad

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 se razlika med tečaji ali cenami proizvodov na svetovnem trgu, določenih v členu 1 navedene Uredbe, in cenami teh proizvodov v Skupnosti, lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Nadomestila je treba določiti ob upoštevanju dejavnikov, navedenih v členu 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)	Nadomestilo za slad je treba izračunati ob upoštevanju količine žit, potrebnih za proizvodnjo zadevnih proizvodov. Navedene količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)	Zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)	Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V vmesnem obdobju se lahko spremeni.

(6)	Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje stanje na trgih žit in zlasti glede kotacij ali cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v višini, navedeni v Prilogi k Uredbi.

(7)	Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvozna nadomestila za slad, naveden v členu 1(1)(c) Uredbe (ES) št. 1784/2003, so določena v višini, podani v prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2006.

---

(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 777/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 50).

---

---

24.12.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/7

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2144/2005

z dne 23. decembra 2005

o določitvi korekcijskega zneska za nadomestilo za slad

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 15(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 je treba izvozno nadomestilo za žita na dan predložitve vloge za dovoljenje na prošnjo uporabiti za izvoz, ki naj se izvede v času veljavnosti dovoljenja. V tem primeru se za nadomestilo lahko uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in ukrepih, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (2), omogoča določitev korekcijskega zneska za nadomestilo za slad, naveden v členu 1(1)(c) Uredbe (EGS) št. 1766/92 (3). Navedeni korekcijski znesek se izračuna na podlagi podatkov iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)	Iz zgoraj navedenih določb sledi, da je treba določiti korekcijski znesek v skladu s prilogo k Uredbi.

(4)	Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Korekcijski znesek za vnaprej določena izvozna nadomestila za slad, naveden v členu 15(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003, se določi v prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2006.

---

(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 777/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 50).

(3)  UL L 181, 1.7.1992, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1104/2003 (UL L 158, 27.6.2003, str. 1).

---

---

24.12.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/9

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2145/2005

z dne 23. decembra 2005

o določitvi nadomestil za proizvode v sektorjih žit in riža, dobavljene v okviru ukrepov Skupnosti in nacionalnih ukrepov za pomoč v hrani

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 3072/95 z dne 22. decembra 1995 o skupni ureditvi trga za riž (2), in zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 2681/74 z dne 21. oktobra 1974 o financiranju izdatkov za dobavo kmetijskih proizvodov v okviru pomoči v hrani s strani Skupnosti (3), določa, da Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, Oddelek za jamstva, krije tisti delež izdatkov, ki ustreza izvoznim nadomestilom, določenim v skladu z zadevnimi predpisi Skupnosti.

(2)	Zato, da se olajša pripravo in upravljanje proračuna za ukrepe Skupnosti za pomoč v hrani, ter da se državam članicam omogoča, da so seznanjene z obsegom udeležbe Skupnosti pri financiranju nacionalnih ukrepov za pomoč v hrani, je treba določiti stopnjo nadomestil, odobrenih za te ukrepe.

(3)	Splošna in izvedbena pravila, predvidena v členu 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 in členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95 za izvozna nadomestila, se uporabljajo s potrebnimi spremembami za zgoraj navedene dejavnosti.

(4)	Posebni kriteriji, ki jih je treba upoštevati pri izračunu izvoznih nadomestil za riž, so določeni v členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95.

(5)	Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za ukrepe Skupnosti in nacionalne ukrepe za pomoč v hrani v okviru mednarodnih sporazumov in drugih dopolnilnih programov ter za druge ukrepe Skupnosti za brezplačno dobavo, so nadomestila za proizvode iz sektorja žit in riža določena v Prilogi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2006.

---

(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 329, 30.12.1995, str. 18. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 411/2002 (UL L 62, 5.3.2002, str. 27).

(3)  UL L 288, 25.10.1974, str. 1.

---

---

24.12.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/11

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2146/2005

z dne 23. decembra 2005

o določitvi proizvodnega nadomestila za beli sladkor, ki se uporablja v kemični industriji za obdobje od 1. do 31. januarja 2006

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trga v sektorju sladkorja (1), in zlasti alinee 5 odstavka 5 člena 7,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1260/2001 se lahko dodelijo proizvodna nadomestila za proizvode, naštete v členu 1(1)(a) in (f) te Uredbe, za sirupe, naštete v točki (d) tega odstavka, in kemično čiste fruktoze z oznako 1702 50 00 kot vmesni proizvod, ki so v enem od položajev iz člena 23(2) Pogodbe in se uporabljajo za izdelavo nekaterih proizvodov v kemični industriji.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1265/2001 z dne 27. junija 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 o dodeljevanju proizvodnih nadomestil za nekatere sladkorne proizvode, ki se uporabljajo v kemični industriji (2), predvideva, da se ta nadomestila določijo na podlagi nadomestila, določenega za beli sladkor.

(3)	Člen 9 Uredbe (ES) št. 1265/2001 predvideva, da se proizvodno nadomestilo za beli sladkor določa mesečno za obdobja, ki se vsak mesec začnejo s prvim dnem v mesecu.

(4)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Proizvodno nadomestilo za beli sladkor iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1265/2001 je določeno na 31,180 EUR/100 kg neto teže za obdobje od 1. do 31. januarja 2006.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2006.

---

(1)  UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(2)  UL L 178, 30.6.2001, str. 63.

---

24.12.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/12

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2147/2005

z dne 23. decembra 2005

o določitvi izvoznih nadomestil za goveje in telečje meso

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (1), in zlasti člena 33, tretja alinea odstavka 3,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 33 Uredbe (ES) št. 1254/1999 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v členu 1 navedene uredbe, in cenami za te proizvode v Skupnosti, lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Uredbe Komisije (EGS) št. 32/82 (2), (EGS) št. 1964/82 (3), (EGS) št. 2388/84 (4), (EGS) št. 2973/79 (5) in (ES) št. 2051/96 (6) določajo pogoje za dodelitev posebnih izvoznih nadomestil za določeno goveje in telečje meso in določene konzervirane proizvode iz govejega in telečjega mesa ter pogoje za dodelitev pomoči glede določenih namembnih krajev.

(3)	Povečano pomanjkanje govejega in telečjega mesa na trgu Skupnosti je cene dvignilo znatno nad osnovno ceno iz člena 26(1) Uredbe (ES) št. 1254/1999, ki predstavlja zaželeno raven podpore na trgu Skupnosti.

(4)

Povečuje se javna skrb za dobro počutje živali, ki se izvažajo na zelo dolge razdalje in za katere ni mogoče povsem zagotoviti humanega ravnanja, zlasti kadar so dostavljene v tretje države. V zvezi s prevozom izkušnje kažejo, da ni mogoče vedno zagotoviti pogojev za dobro počutje živali kljub temu, da so bili pogoji za prevoz živih živali del obsežnih vsebinskih, postopkovnih in nadzornih zahtev, ki so bile okrepljene leta 2003. Poleg tega so standardi za dobro počutje živali v namembnih državah pogosto nižji kot v Skupnosti.

(5)

Izvoz živih živali za zakol predstavlja za Skupnost nižjo dodano vrednost in odobrena izvozna nadomestila za izvoz teh živali pomenijo višje stroške spremljanja in nadzora pogojev za dobro počutje živali. Da se zagotovijo ravnotežje in naravni razvoj cen ter trgovanja na notranjem trgu, kakor tudi dobro počutje živali, se izvoza živih živali za zakol v tretje države ne more več spodbujati z izvoznimi nadomestili.

(6)	Kar zadeva žive živali, namenjene za reprodukcijo, je treba za preprečitev kakršne koli zlorabe izvozna nadomestila za čistopasemsko plemensko govedo omejiti na telice in krave, stare 30 mesecev ali manj.

(7)	Uredbo Komisije (ES) št. 2000/2005 z dne 7. decembra 2005 o določitvi izvoznih nadomestil za goveje in telečje meso (7) je zato treba razveljaviti.

(8)	Da bi omogočili prodajo nekaterih govejih in telečjih proizvodov Skupnosti na mednarodnem trgu, se morajo za nekatere proizvode pod oznakami KN 0201, 0202 in 1602 50 za določene namembne kraje dodeliti izvozna nadomestila.

(9)	Uporaba izvoznih nadomestil za nekatere kategorije govejega in telečjega mesa je zanemarljiva. Enako velja za nekatere namembne kraje blizu ozemlja Skupnosti. Za takšne kategorije se izvozna nadomestila ne določajo več.

(10)	Nadomestila iz te uredbe so določena na podlagi oznak proizvodov, kot so določene v nomenklaturi, sprejeti z Uredbo Komisije (EGS) št. 3846/87 z dne 17. decembra 1987 o vzpostavitvi nomenklature kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila (8).

(11)	Zneske nadomestil za vse zamrznjeno meso je treba uskladiti z zneski za sveže ali ohlajeno meso, razen za meso odraslega goveda moškega spola.

(12)	Za okrepitev kontrole proizvodov pod oznako KN 1602 50 se tem proizvodom lahko dodeli nadomestila samo v primeru izdelave v okviru režima iz člena 4 Uredbe Sveta (EGS) št. 565/80 z dne 4. marca 1980 o predplačilu izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (9).

(13)

Nadomestila se dodelijo le za proizvode, ki smejo prosto krožiti po Skupnosti. Zato morajo proizvodi za pridobitev nadomestil imeti oznako zdravstvene ustreznosti, ki je določena v Direktivi Sveta 64/433/EGS z dne 26. junija 1964 o zdravstvenih težavah, ki vplivajo na trgovanje s svežim mesom znotraj Skupnosti (10), Direktivi Sveta 77/99/EGS z dne 21. decembra 1976 o zdravstvenih problemih, ki vplivajo na trgovino z mesnimi izdelki znotraj Skupnosti (11) in Direktivi Sveta 94/65/ES oz dne 14. decembra 1994 o pogojih za proizvodnjo in dajanje na trg mletega mesa in mesnih pripravkov (12).

(14)	V skladu s tretjo alineo člena 6(2) Uredbe (EGS) št. 1964/82 se zmanjšajo posebna nadomestila v primeru, ko je količina odkoščenega mesa, namenjenega za izvoz, manjša od 95 %, vendar ne manjša od 85 % celotne teže kosov, nastalih pri odkoščevanju.

(15)

Cilj pogajanj v okviru evropskih sporazumov med Evropsko skupnostjo ter Romunijo in Bolgarijo je predvsem liberalizacija trgovine s proizvodi, ki so zajeti v skupni ureditvi zadevnega trga. Zato se morajo izvozna nadomestila za ti dve državi odpraviti. Vendar ta odprava nadomestil ne sme voditi k uvedbi diferenciranega nadomestila za izvoz v druge države.

(16)	Upravljalni odbor za govedino in teletino ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Seznam proizvodov, za izvoz katerih so dodeljena nadomestila iz člena 33 Uredbe (ES) št. 1254/1999, ter višina teh nadomestil in namembni kraji so določeni v Prilogi k tej uredbi.

2.   Proizvodi morajo izpolnjevati pogoje za oznako zdravstvene ustreznosti iz:

—	poglavja XI Priloge I k Direktivi 64/433/EGS,

—	poglavja VI Priloge B k Direktivi 77/99/EGS,

—	poglavja VI Priloge I k Direktivi 94/65/ES.

Člen 2

V primeru iz tretjega pododstavka člena 6(2) Uredbe (EGS) št. 1964/82 se stopnja nadomestila za proizvode z oznako 0201 30 00 9100 zniža za 10 EUR/100 kg.

Člen 3

Dejstvo, da se izvozno nadomestilo za Romunijo in Bolgarijo ne določi, ne sme povzročiti diferenciranja nadomestila.

Člen 4

Uredba (ES) št. 2000/2005 se razveljavi.

Člen 5

Ta uredba začne veljati 24. decembra 2005.

---

(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).

(2)  UL L 4, 8.1.1982, str. 11. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 744/2000 (UL L 89, 11.4.2000, str. 3).

(3)  UL L 212, 21.7.1982, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2772/2000 (UL L 321, 19.12.2000, str. 35).

(4)  UL L 221, 18.8.1984, str. 28. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3661/92 (UL L 370, 19.12.1992, str. 16).

(5)  UL L 336, 29.12.1979, str. 44. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3434/87 (UL L 327, 18.11.1987, str. 7).

(6)  UL L 274, 26.10.1996, str. 18. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2333/96 (UL L 317, 6.12.1996, str. 13).

(7)  UL L 320, 8.12.2005, str. 46.

(8)  UL L 366, 24.12.1987, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 558/2005 (UL L 94, 13.4.2005, str. 22).

(9)  UL L 62, 7.3.1980, str. 5. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 444/2003 (UL L 67, 12.3.2003, str. 3).

(10)  UL 121, 29.7.1964, str. 2012/64. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(11)  UL L 26, 31.1.1977, str. 85. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).

(12)  UL L 368, 31.12.1994, str. 10. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

---

---

24.12.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/16

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2148/2005

z dne 23. decembra 2005

o določitvi količine nekaterih proizvodov v sektorju mleka in mlečnih proizvodov na razpolago v prvi polovici leta 2006 v okviru kvot, ki jih je odprla Skupnost na podlagi uvoznega dovoljenja

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za mleko in mlečne izdelke (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 2535/2001 z dne 14. decembra 2001 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede uvoznega režima za mleko in mlečne proizvode ter o odprtju tarifnih kvot (2), in zlasti odstavka 2 člena 16 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Ob dodelitvi izvoznih dovoljenj za drugo polovico leta 2005 za nekatere kvote iz Uredbe (ES) št. 2535/2001, je bila količina v zahtevkih za dovoljenja za zadevne proizvode manjša od razpoložljivih količin. V skladu s tem je treba določiti količino na razpolago za vsako kvoto za obdobje med 1. januarjem in 30. junijem 2006, upoštevajoč nedodeljene količine, ki izhajajo iz Uredbe Komisije (ES) št. 1255/2005 (3) o določitvi obsega, v katerem se lahko sprejmejo zahtevki za uvozna dovoljenja, vloženi julija 2005, za nekatere mlečne proizvode v okviru tarifnih kvot, odprtih na podlagi Uredbe (ES) št. 2535/2001 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Količine, ki so na razpolago v obdobju med 1. januarjem in 30. junijem 2006 za drugo polovico leta uvoza nekaterih kvot iz Uredbe (ES) št. 2535/2001, se določijo v višini, navedeni v prilogi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 24. decembra 2005.

---

(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 186/2004 (UL L 29, 3.2.2004, str. 6).

(2)  UL L 341, 22.12.2001, str. 29. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 810/2004 (UL L 149, 30.4.2004, popravljena v UL L 215, 16.6.2004, str. 104).

(3)  UL L 200, 30.7.2005, str. 65.

---

---

---

---

---

24.12.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/19

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2149/2005

z dne 23. decembra 2005

o določitvi koeficienta znižanja, ki se uporablja za zahtevke za uvozna dovoljenja za banane s poreklom iz držav AKP za meseca januar in februar 2006

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1964/2005 z dne 29. novembra 2005 o tarifnih stopnjah za banane (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 2015/2005 z dne 9. decembra 2005 o uvozu banan s poreklom iz držav AKP za meseca januar in februar 2006 po tarifni kvoti, odprti z Uredbo Sveta (ES) št. 1964/2005 o tarifnih stopnjah za banane (2), in zlasti člena 6(2) Uredbe.

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Zahtevki za uvozna dovoljenja, vloženi v državah članicah v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 2015/2005 in poslani Komisiji v skladu s členom 6 navedene uredbe, presegajo razpoložljive količine, določene v členu 2 Uredbe, in sicer 135 000 ton oziroma 25 000 ton za izvajalce iz naslovov II in III.

(2)	Zato je treba določiti koeficiente znižanja, ki se uporabljajo za vsak zahtevek –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Koeficient znižanja 22,039 % se uporablja za vsak zahtevek za uvozno dovoljenje, ki ga vložijo gospodarski subjekti iz naslova II Uredbe (ES) št. 2015/2005 v okviru tarifne podkvote 135 000 ton.

2.   Koeficient znižanja 1,294 % se uporablja za vsak zahtevek za uvozno dovoljenje, ki ga vložijo izvajalci iz naslova III Uredbe (ES) št. 2015/2005 v okviru tarifne podkvote 25 000 ton.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 316, 2.12.2005, str. 1.

(2)  UL L 324, 10.12.2005, str. 5.

---

24.12.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/20

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2150/2005

z dne 23. decembra 2005

o določitvi skupnih pravil za prilagodljivo uporabo zračnega prostora

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (1) in zlasti člena 7(3) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (2) in zlasti člena 8(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Prilagodljiva uporaba zračnega prostora je koncept upravljanja zračnega prostora, ki ga je opisala Mednarodna organizacija za civilni letalski promet (ICAO) in razvila Evropska organizacija za varnost zračne plovbe (Eurocontrol), in na podlagi katere se zračni prostor ne sme razumeti kot izključno civilni ali izključno vojaški zračni prostor, ampak kot kontinuum, kjer je treba upoštevati potrebe vseh uporabnikov v čim večji možni meri.

(2)	Eurocontrol je bil v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 549/2004 pooblaščen, da pomaga Komisiji pri razvoju izvedbenih pravil o prilagodljivi uporabi zračnega prostora. Ta uredba v celoti upošteva nastalo poročilo o izvajanju pooblastila z dne 30.decembra 2004, ki ga je izdal Eurocontrol.

(3)	Ta uredba ne zajema vojaških operacij in usposabljanja iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 549/2004.

(4)

Države članice so se v izjavi o vojaških vprašanjih, povezanih z enotnim evropskim nebom (3), zavezale, da bodo medsebojno sodelovale, ob upoštevanju nacionalnih vojaških potreb, da bi zagotovile, da vsi uporabniki zračnega prostora v vseh državah članicah enotno in brez omejitev uporabljajo koncept prilagodljive uporabe zračnega prostora.

(5)

Poročilo, ki sta ga oktobra 2001 skupaj izdala Enota za oceno uspešnosti pri Eurocontrol in agencija Eurocontrol, ugotavlja, da obstajajo še precejšnje možnosti za izboljšavo sedanjega izvajanja prilagodljive uporabe zračnega prostora v Evropi. Sprejeti bi bilo treba skupna pravila za uveljavitev navedenih izboljšav.

(6)

Koncept prilagodljive uporabe zračnega prostora zajema tudi zračni prostor nad odprtim morjem. Njegovo izvajanje naj bi torej ne posegalo v pravice in dolžnosti držav članic iz Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu (Čikaška konvencija) z dne 7. decembra 1944 in njenih prilog ali iz Konvencije ZN iz leta 1982 o pomorskem pravu.

(7)

Obstajajo dejavnosti, ki za določena obdobja zahtevajo rezervacijo obsega zračnega prostora za svojo izključno ali posebno uporabo, zaradi značilnosti profila njihovih letov ali nevarnih lastnosti teh dejavnosti in potrebe po zagotovitvi učinkovite in varne ločitve od zračnega prometa, ki pri njih ne sodeluje.

(8)	Za učinkovito in usklajeno izvajanje prilagodljive uporabe zračnega prostora po vsej Skupnosti so potrebna jasna in skladna pravila za civilno-vojaško usklajevanje, ki bi morala upoštevati potrebe vseh uporabnikov in naravo njihovih različnih dejavnosti.

(9)	Učinkoviti postopki civilno-vojaškega usklajevanja bi morali temeljiti na pravilih in standardih, da se zagotovi učinkovita uporaba zračnega prostora s strani vseh uporabnikov.

(10)	Bistvenega pomena je, da se pri izvajanju koncepta prilagodljive uporabe zračnega prostora pospešuje sodelovanje sosednjih držav članice in da se upoštevajo čezmejne dejavnosti.

(11)

Razlike pri organiziranju civilno-vojaškega usklajevanja v Skupnosti omejujejo enotno in pravočasno upravljanje zračnega prostora. Zato je bistveno, da se v vsaki državi članici identificirajo osebe in/ali organizacije, ki so pristojne za izvajanje koncepta prilagodljive uporabe zračnega prostora. Te podatke je treba dati na razpolago državam članicam.

(12)	Usklajeni postopki za civilno-vojaško usklajevanje in uporabo skupnega zračnega prostora so ključni pogoj za vzpostavitev funkcionalnih blokov zračnega prostora, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 549/2004.

(13)	Prilagodljiva uporaba zračnega prostora zajema upravljanje zračnega prostora na strateški, predtaktični in taktični ravni, ki so med seboj ločene, a močno odvisne funkcije, in ki jih je za zagotovitev učinkovite uporabe zračnega prostora treba izvajati usklajeno.

(14)	Programi za upravljanje zračnega prometa, ki so na evropski ravni v fazi razvoja, bi morali omogočiti postopno usklajenost med upravljanjem zračnega prostora, vodenjem pretoka zračnega prometa in službami zračnega prometa.

(15)	Kjer se v istem zračnem prostoru pojavijo različne letalske dejavnosti, ki pa izpolnjujejo različne potrebe, bi si moralo njihovo usklajevanje prizadevati tako za varno opravljanje letov, kakor tudi za optimalno uporabo razpoložljivega zračnega prostora.

(16)	Natančnost informacij o statusu zračnega prostora in o posebnih stanjih v zračnem prometu ter njihovo pravočasno posredovanje civilnim in vojaškim kontrolorjem, ima neposreden vpliv na varnost in učinkovitost operacij.

(17)	Pravočasen dostop do najnovejših informacij o statusu zračnega prostora je bistven za vse stranke, ki želijo pri vložitvi ali ponovni vložitvi svojih načrtov letenja izkoristiti razpoložljive strukture zračnega prostora.

(18)	Redna ocena uporabe zračnega prostora je pomemben način povečevanja zaupanja med civilnimi in vojaškimi izvajalci in uporabniki storitev ter je bistveno orodje za izboljšanje oblikovanja in upravljanja zračnega prostora.

(19)	Letno poročilo o izvajanju prilagodljive uporabe zračnega prostora iz člena 7(2) Uredbe (ES) št. 551/2004, bi moralo vsebovati ustrezne informacije, zbrane v skladu s prvotnimi cilji ter z izključnim namenom boljšega upoštevanja zahtev uporabnikov.

(20)	Predvideti je treba prehodno obdobje za izpolnitev zahtev po usklajevanju med enotami civilnih služb zračnega prometa in enotami vojaških služb zračnega prometa in/ali nadzornimi vojaškimi enotami.

(21)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo, ustanovljenega s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 549/2004 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet

Ta uredba v okviru enotnega evropskega neba krepi in usklajuje izvajanje koncepta prilagodljive uporabe zračnega prostora, kot je opredeljen v členu 2, točka 22 Uredbe (ES) št. 549/2004, zaradi olajšanja upravljanja zračnega prostora in vodenja zračnega prometa v mejah skupne prometne politike.

Ta uredba določa zlasti pravila za zagotovitev boljšega sodelovanja med civilnimi in vojaškimi subjekti, odgovornimi za vodenje zračnega prometa, ki delujejo v zračnem prostoru v pristojnosti držav članic.

Člen 2

Opredelitve

1.   V tej uredbi se uporabljajo opredelitve iz Uredbe (ES) št. 549/2004.

2.   Poleg opredelitev iz člena 1, se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„celica upravljanja zračnega prostora“ („AMC“) je celica, odgovorna za dnevno upravljanje zračnega prostora v pristojnosti ene ali več držav članic;

(b)	„rezervacija zračnega prostora“ je določen obseg zračnega prostora, ki je začasno rezerviran za izključno ali posebno uporabo po kategorijah uporabnikov;

(c)

„omejitev zračnega prostora“ je določen obseg zračnega prostora, v katerem se lahko v določenih terminih opravljajo dejavnosti, ki so nevarne za let zrakoplova („območje nevarnosti“); ali zračni prostor nad zemljo ali teritorialnimi vodami države, kjer je let zrakoplova omejen v skladu z nekaterimi posebnimi pogoji („omejeno območje“); ali zračni prostor nad zemljo al teritorialnimi vodami države, kjer je let zrakoplovov prepovedan („prepovedano območje“);

(d)	„struktura zračnega prostora“ je določen obseg zračnega prostora, namenjen zagotavljanju varnega in optimalnega delovanja zrakoplova;

(e)	„enota služb zračnega prometa“ („enota ATS“) je enota, civilna ali vojaška, odgovorna za opravljanje storitev zračnega prometa;

(f)	„civilno-vojaško usklajevanje“ je usklajevanje med civilnimi in vojaškimi subjekti, pooblaščenimi za sprejemanje odločitev in določanje poteka dejavnosti;

(g)	„nadzorna vojaška enota“ je vsaka stalna ali mobilna vojaška enota, ki je odgovorna za nadzor vojaškega zračnega prometa in/ali opravlja druge dejavnosti, ki lahko zaradi svoje posebne narave zahtevajo rezervacijo ali omejitev zračnega prostora;

(h)	„čezmejni zračni prostor“ je struktura zračnega prometa, ki sega prek državnih meja in/ali meja letalskih informativnih območij;

(i)	„namen leta“ je pot leta in povezani podatki o letu, ki opisujejo načrtovano tirnico leta do njegove destinacije, kot se posodabljajo vsak trenutek;

(j)	„pot leta“ je pot zrakoplova po zraku, opredeljena v treh dimenzijah;

(k)	„realni čas“ je dejanski čas, v katerem se zgodi proces ali dogodek;

(l)	„ločitev“ je razdalja med zrakoplovom, nivoji ali tirnicami;

(m)	„uporabniki“ so civilni ali vojaški zrakoplovi, ki delujejo v zraku ter druge stranke, ki potrebujejo zračni prostor.

Člen 3

Načela

Za koncept „prilagodljive uporabe zračnega prostora“ se uporabljajo naslednja načela:

(a)

Usklajevanje med civilnimi in vojaškimi organi je organizirano na strateški, predtaktični in taktični ravni upravljanja zračnega prostora s sklenitvijo sporazumov in vzpostavitvijo postopkov za povečanje varnosti in zmogljivosti zračnega prostora ter izboljšavo učinkovitosti in prilagodljivosti operacij zrakoplovov.

(b)

Skladnost med upravljanjem zračnega prostora, vodenjem pretoka zračnega prometa in službami zračnega prometa se vzpostavi in ohranja na treh ravneh upravljanja zračnega prostora, naštetimi v točki (a), za zagotovitev, v korist vseh uporabnikov, učinkovitosti v načrtovanju, dodelitvi in uporabi zračnega prostora.

(c)	Rezervacija zračnega prostora za izključno ali posebno uporabo kategorij uporabnikov je začasne narave in se uporablja le v časovno omejenih obdobjih na podlagi dejanske uporabe ter se sprosti kakor hitro preneha dejavnost, ki je povzročila njeno vzpostavitev.

(d)

Države članice vzpostavijo sodelovanje za učinkovito in skladno izvajanje koncepta prilagodljive uporabe zračnega prostora preko nacionalnih meja in/ali meja letalskih informativnih območij in posvečajo še posebno pozornost čezmejnih dejavnostim. To sodelovanje zajema vsa ustrezna pravna, operativna in tehnična vprašanja.

(e)	Enote služb zračnega prometa in uporabniki čim bolj izkoristijo razpoložljivi zračni prostor.

Člen 4

Strateško upravljanje zračnega prostora (raven 1)

1.   Države članice opravljajo naslednje naloge:

(a)	zagotavljajo celovito izvajanje koncepta prilagodljive uporabe zračnega prostora na strateški, predtaktični in taktični ravni;

(b)	redno pregledujejo potrebe uporabnikov;

(c)	odobrijo dejavnosti, ki zahtevajo rezervacijo ali omejitev zračnega prostora;

(d)	opredelijo začasne strukture in postopke zračnega prostora zaradi ponudbe več možnosti glede rezervacij zračnega prostora in glede prog;

(e)	določijo merila in postopke, ki omogočajo ustvarjanje in uporabo prilagodljivih prečnih in navpičnih mej zračnega prostora, potrebnih za upoštevanje raznih variacij poti letov in kratkoročnih sprememb letov;

(f)	ocenjujejo nacionalne strukture zračnega prostora in omrežje rut s ciljem načrtovanja struktur in postopkov prilagodljivega zračnega prostora;

(g)	opredelijo posebne pogoje, pod katerimi so za ločitev med civilnimi in vojaškimi leti odgovorne enote služb zračnega prometa ali nadzorne vojaške enote;

(h)	razvijajo čezmejno uporabo zračnega prostora s sosednjimi državami članicami, kjer je to potrebno zaradi prometnih tokov in dejavnosti uporabnikov;

(i)	usklajujejo svojo politiko upravljanja zračnega prostora z navedenimi sosednjimi državami članicami, da skupaj obravnavajo uporabo zračnega prostora prek državnih meja in/ali meja letalskih informativnih območij;

(j)

vzpostavijo strukture zračnega prostora in jih dajo na razpolago uporabnikom v tesnem sodelovanju in usklajeno s sosednjimi državami članicami, kjer imajo zadevne strukture zračnega prostora pomemben vpliv na promet prek državnih meja in/ali meja letalskih informativnih območij, z namenom zagotavljanja optimalne uporabe zračnega prostora za vse uporabnike v celotni Skupnosti;

(k)	s sosednjimi državami članicami določijo skupni niz standardov ločevanja med civilnimi in vojaškimi leti za čezmejne dejavnosti;

(l)	vzpostavijo mehanizme posvetovanja med osebami ali organizacijami, navedenimi v odstavku 3, in vsemi ustreznimi partnerji in organizacijami, da se zagotovi ustrezna obravnava potreb uporabnikov;

(m)	ocenijo in pregledajo postopke zračnega prostora in izvajanje dejavnosti prilagodljive uporabe zračnega prostora;

(n)	vzpostavijo mehanizme za arhiviranje podatkov o zahtevah, dodelitvi in dejanski uporabi struktur zračnega prostora za nadaljnje dejavnosti analize in načrtovanja.

Pogoji iz točke (g) se dokumentirajo in upoštevajo v oceni varnosti iz člena 7.

2.   V državah članicah, kjer so za upravljanje zračnega prostora pristojni ali vanj vključeni tako civilni kot vojaški organi, se naloge, določene v odstavku 1, izvajajo v skupnem civilno-vojaškem procesu.

3.   Države članice navedejo tiste osebe ali organizacije, ki so odgovorne za izvajanje nalog, navedenih v odstavku 1, in o njih obvestijo Komisijo. Komisija vzdržuje in objavi seznam vseh navedenih oseb ali organizacij zaradi pospeševanja sodelovanja med državami članicami.

Člen 5

Predtaktično upravljanje zračnega prostora (raven 2)

1.   Države članice imenujejo ali ustanovijo celico za upravljanje zračnega prostora za dodelitev zračnega prostora v skladu s pogoji in postopki, opredeljenimi v členu 4(1).

V tistih državah članicah, kjer so za upravljanje zračnega prostora pristojni ali vanj vključeni tako civilni kot vojaški organi, ima ta celica obliko skupne civilno-vojaške celice.

2.   Dve ali več držav članic lahko ustanovijo skupno celico za upravljanje zračnega prostora.

3.   Države članice zagotovijo vzpostavitev ustreznih podpornih sistemov, da se celici za upravljanje zračnega prostora omogoči upravljanje dodeljevanja zračnega prostora, in pravočasno sporočanje razpoložljivosti zračnega prostora vsem zadevnim uporabnikom, celicam upravljanja zračnega prostora, izvajalcem služb zračnega prometa in vsem ustreznim partnerjem in organizacijam.

Člen 6

Taktično upravljanje zračnega prostora (raven 3)

1.   Države članice zagotovijo vzpostavitev postopkov civilno-vojaškega usklajevanja in komunikacijskih struktur med ustreznimi enotami služb zračnega prometa in nadzornimi vojaškimi enotami, ki omogočajo obojestransko zagotavljanje podatkov o zračnem prostoru zaradi omogočanja aktivacije, deaktivacije ali prerazporeditve zračnega prostora v realnem času, dodeljenega na predtaktični ravni.

2.   Države članice zagotovijo, da ustrezne nadzorne vojaške enote in enote služb zračnega prometa pravočasno in učinkovito izmenjajo vsako spremembo načrtovane aktivacije tega zračnega prostora in sporočijo vsem zadevnim uporabnikom trenutni status zračnega prostora.

3.   Države članice zagotovijo vzpostavitev postopkov usklajevanja in vzpostavitev podpornih sistemov med enotami služb zračnega prometa in nadzornimi vojaškimi enotami, da zagotovijo varnost pri upravljanju interakcij med civilnimi in vojaškimi leti.

4.   Države članice zagotovijo, da so med enotami civilne in vojaške službe zračnega prometa vzpostavljeni usklajevalni postopki, da se omogoči neposredno sporočanje ustreznih podatkov zaradi rešitve posebnih prometnih razmer, kadar civilni in vojaški kontrolorji izvajajo storitve v istem zračnem prostoru. Te ustrezne informacije se, zlasti kjer je to potrebno zaradi varnosti, dajo na razpolago civilnim in vojaškim kontrolorjem ter nadzornim vojaškim enotam s pravočasno izmenjavo podatkov o letih, vključno s položajem in namenom leta zrakoplovov.

5.   Kjer se odvijajo čezmejne aktivnosti, države članice zagotovijo, da se enote civilnih služb zračnega prometa in enote vojaških služb zračnega prometa in/ali nadzorne vojaške enote, ki jih te aktivnosti zadevajo, dogovorijo o skupnem nizu postopkov za upravljanje posebnih prometnih razmer in za krepitev upravljanja zračnega prostora v realnem času.

Člen 7

Ocena varnosti

Države članice zaradi ohranjanja ali krepitve sedanjih ravni varnosti zagotovijo, da se v okviru procesa varnostnega upravljanja, preden uvedejo kakršne koli spremembe dejavnosti prilagodljive uporabe zračnega prostora, opravi ocena varnosti, vključno z določitvijo nevarnosti, oceno tveganja in ublažitvijo tveganja.

Člen 8

Poročanje

Pri letnem poročanju o izvajanju prilagodljive uporabe zračnega prostora iz člena 7(2) Uredbe (ES) št. 551/2004 države članice navedejo podatke, ki so podrobno določeni v Prilogi k tej uredbi.

Člen 9

Spremljanje skladnosti

Države članice spremljajo skladnost s to uredbo s pomočjo inšpekcijskih pregledov, statističnih raziskovanj in revizij varnosti.

Člen 10

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 6 se začne uporabljati 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

---

(1)  UL L 96, 31.3.2004, str. 20.

(2)  UL L 96, 31.3.2004, str. 1.

(3)  UL L 96, 31.3.2004, str. 9.

---

---

24.12.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/26

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2151/2005

z dne 23. decembra 2005

o določitvi podrobnih pravil za uvedbo in upravljanje tarifne kvote za proizvode iz sladkorja s poreklom iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, kot je določeno v Stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi strani

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2005/430/ES z dne 21. novembra 2005 o sklenitvi Protokola o spremembi Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi strani glede tarifne kvote za uvoz sladkorja in proizvodov iz sladkorja s poreklom iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v Skupnost (1), in zlasti člena 3 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Drugi pododstavek člena 27(2) Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi strani (2) (v nadaljnjem besedilu „SPS“) določa, da Skupnost uporablja brezcarinski pristop do uvoza proizvodov s poreklom iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, tarifnih številk 1701 in 1702 kombinirane nomenklature, v Skupnost, do meje letne tarifne kvote 7 000 ton (neto teža).

(2)	SPS začne veljati 1. januarja 2006, zato je treba odpreti kvoto, podrobna pravila uporabe pa morajo začeti veljati 1. januarja 2006.

(3)

Da bi zagotovili upoštevanje količine 7 000 ton letne tarifne kvote, se je treba izogniti vsakemu preseganju uvoženih količin, medtem ko pravice, ki izvirajo iz uvoznega dovoljenja, ne smejo biti prenosljive. Zato so potrebna odstopanja od nekaterih določb Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 z dne 9. junija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (3).

(4)	Da bi zagotovili učinkovito upravljanje uvoza znotraj letne tarifne kvote, je treba sprejeti ukrepe, ki bodo državam članicam omogočali voditi evidenco ustreznih podatkov in jih sporočati Komisiji.

(5)	Da bi izboljšali nadzor, je treba proizvode, ki spadajo pod letno tarifno kvoto, spremljati v skladu s členom 308d Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (4).

(6)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Ta uredba določa podrobna pravila za izvajanje za uvoz proizvodov, tarifnih številk 1701 in 1702 kombinirane nomenklature, s poreklom iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, ki spadajo v brezcarinsko tarifno kvoto 7 000 ton (neto teža) iz drugega pododstavka člena 27(2) Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi strani (v nadaljnjem besedilu „SPS“), v Skupnost.

2.   Kvota iz odstavka 1 je odprta od 1. januarja 2006.

Člen 2

1.   Uvoz iz člena 1 je predmet izdaje uvoznega dovoljenja, ki nosi zaporedno številko kvote 09.4327.

2.   Uvozna dovoljenja iz odstavka 1 se izdajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1291/2000 in Uredbo Komisije (ES) št. 1464/95 (5), razen v primerih, ko ta uredba določa drugače.

Člen 3

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„uvozno obdobje“ pomeni obdobje enega leta od 1. januarja do 31. decembra;

(b)	„delovni dan“ pomeni delovni dan pisarne Komisije v Bruslju.

Člen 4

1.   Zahtevki za uvozna dovoljenja se vložijo pri pristojnih organih držav članic.

2.   Zahtevkom za uvozna dovoljenja se priloži dokazilo, da je vlagatelj zahtevka položil varščino v višini 2 EUR na 100 kilogramov.

Člen 5

V zahtevkih za uvozno dovoljenje in uvoznih dovoljenjih je treba označiti:

(a)	v oddelku 8, „Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija“, besedo „da“ s križcem;

(b)	v oddelku 20, eno od navedb iz Priloge.

Uvozna dovoljenja so veljavna samo za proizvode s poreklom iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije.

Člen 6

1.   Zahtevki za uvozna dovoljenja se lahko predložijo vsak teden, od ponedeljka do petka. Države članice najkasneje prvi delovni dan naslednjega tedna obvestijo Komisijo o količinah proizvodov iz sladkorja, razčlenjenih na osemmestne oznake KN, za katere so bila predložena uvozna dovoljenja v preteklem tednu.

2.   Komisija sestavi tedensko vsoto količin, za katere so bili predloženi zahtevki za uvozna dovoljenja.

3.   Če zahtevki za dovoljenja za tarifno kvoto iz drugega pododstavka člena 27(2) SPS presežejo raven navedene kvote, Komisija začasno zaustavi predložitev nadaljnjih zahtevkov za navedeno kvoto za tekoče uvozno obdobje, določi koeficient dodeljevanja, ki se uporabi, in obvesti države članice, da je bila dosežena zadevna meja.

4.   Če je ob uporabi ukrepov, sprejetih na podlagi odstavka 3, količina, za katero je bilo izdano dovoljenje, manjša kot količina na zahtevku, se lahko zahtevek za dovoljenje umakne v roku treh delovnih dni od sprejetja ukrepov. V primeru takega umika se varščina nemudoma sprosti.

5.   Dovoljenja se izdajo tretji delovni dan po obvestilu iz odstavka 1 in so predmet ukrepov, ki jih sprejme Komisija na podlagi odstavka 3.

6.   Če je ob uporabi ukrepov, sprejetih na podlagi odstavka 3, količina, za katero je bilo izdano dovoljenje, manjša kot količina na zahtevku, se znesek varščine sorazmerno zmanjša.

7.   Skupaj z obvestilom iz odstavka 1, države članice obvestijo Komisijo o količinah sladkorja, za katere so bila uvozna dovoljenja izdana v skladu z odstavkom 5 ali umaknjena v skladu z odstavkom 4, kot tudi količine sladkorja, za katere so bila vrnjena delno ali popolnoma neuporabljena dovoljenja. Navedena obvestila se nanašajo na podatke, prejete od ponedeljka do petka preteklega tedna.

8.   Obvestila iz odstavkov 1 in 7 se pošljejo v elektronski obliki na obrazcu, ki ga Komisija za ta namen sporoči državam članicam.

Člen 7

Uvozna dovoljenja veljajo od dejanskega datuma izdaje do naslednjega 31. decembra.

Člen 8

1.   Z odstopanjem od člena 8(4) Uredbe (ES) št. 1291/2000 količina, ki se sprosti v prosti promet, ne sme presegati količine iz oddelkov 17 in 18 uvoznega dovoljenja. V ta namen se v oddelek 19 dovoljenja vnese številka „0“.

2.   Z odstopanjem od člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1291/2000 pravice, ki izhajajo iz uvoznih dovoljenj, niso prenosljive.

Člen 9

Na zahtevo Komisije države članice Komisiji posredujejo podrobnosti o količinah proizvodov, dovoljenih za prosti promet v okviru letne kvote v mesecih, ki jih določi Komisija, v skladu s členom 308d Uredbe (EGS) št. 2454/93.

Člen 10

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2006.

---

(1)  UL L 333, 20.12.2005. str. 44.

(2)  UL L 84, 20.3.2004, str. 13.

(3)  UL L 152, 24.6.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1856/2005 (UL L 297, 15.11.2005, str. 7).

(4)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 883/2005 (UL L 148, 11.6.2005, str. 5).

(5)  UL L 144, 28.6.1995, str. 14. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 96/2004 (UL L 15, 22.1.2004, str. 3).

---

---

24.12.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/30

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2152/2005

z dne 23. decembra 2005

o spremembi Uredbe (ES) št. 327/98 o odprtju in zagotovitvi upravljanja nekaterih tarifnih kvot za uvoz riža in lomljenega riža ter tudi Uredbe (ES) št. 1549/2004 o odstopanju od Uredbe Sveta (ES) št. 1785/2003 v delu, ki se nanaša na uvozni režim za riž, in o določitvi posebnih prehodnih pravil za uvoz riža basmati

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1785/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za riž (1) ter zlasti členov 10(2) in 11(4),

ob upoštevanju Sklepa Sveta z dne 20. decembra 2005 o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Tajsko v skladu s členom XXVIII GATT iz leta 1994 o spremembah koncesij za riž, predvidenih na seznamu CXL ES, ki je bil priložen GATT iz leta 1994 (2), in zlasti člena 2,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklep z dne 20. decembra 2005 določa odprtje nove splošne letne kvote za uvoz 13 500 ton manj brušenega ali brušenega riža z oznako 1006 30 z uvozno dajatvijo nič in na 100 000 ton poveča tudi splošna letna kvota za uvoz lomljenega riža z oznako 1006 40 00 iz člena 1(1)(c) Uredbe Komisije (ES) št. 327/98 z dne 10. februarja 1998 o odprtju in zagotovitvi upravljanja nekaterih tarifnih kvot za uvoz riža in lomljenega riža (3).

(2)	Uredba Komisije (ES) št. 1549/2004 (4) določa odstopanje od Uredbe (ES) št. 1785/2003, kar zadeva uvozni režim za riž, in določa posebna prehodna pravila za uvoz riža basmati.

(3)	Da bi omogočili boljše upravno poslovodenje kvot iz Uredbe (ES) št. 327/98, jim je treba dodeliti individualne serijske številke.

(4)

Sklep z dne 20. decembra 2005 določa posebne metode izračunavanja uvoznih dajatev za uvoz v Skupnost manj brušenega ali brušenega riža z oznako KN 1006 30 med 1. septembrom 2005 in 30. junijem 2006. Zato je treba sprejeti potrebne ukrepe v zvezi z uvoznimi dajatvami za uvoz manj brušenega ali brušenega riža z oznako KN 1006 30 za predvideno prehodno obdobje.

(5)	Sklep z dne 20. decembra 2005 poleg tega določa, da uvozna dajatev za uvoz lomljenega riža z oznako 1006 40 00 znaša 65 EUR na tono.

(6)

Ker se sporazum, odobren s Sklepom z dne 20. decembra 2005, uporablja od 1. septembra 2005, je treba določiti, da se z istim dnem začnejo uporabljati določbe te uredbe glede uvoznih dajatev za uvoz manj brušenega ali brušenega riža in tudi lomljenega riža. Poleg tega je primerno določiti, da se začnejo 1. januarja 2006 uporabljati nove količine kvot, predvidene s sporazumom s Tajsko, ter tudi sorazmerno povečati količine nove splošne kvote za manj brušeni in brušeni riž ter lomljeni riž, da se tako v obdobju med 1. septembrom 2005 in 31. decembrom 2005 upoštevajo ustrezne količine.

(7)	Zato je treba spremeniti uredbi (ES) št. 327/98 in (ES) št. 1549/2004.

(8)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 327/1998 se spremeni:

1.

Člen 1 se nadomesti z: „Člen 1 1.   Splošne letne uvozne tarifne kvote, razdeljene po državah porekla in periodičnih tranšah v skladu s Prilogo IX, se odprejo vsako leto 1. januarja: (a) 63 000 ton brušenega ali manj brušenega riža z oznako KN 1006 30 z uvozno dajatvijo nič; (b) 20 000 ton oluščenega riža z oznako KN 1006 20 z uvozno dajatvijo 88 EUR na tono; (c) 100 000 ton lomljenega riža z oznako 1006 40 00 s 30,77-odstotnim znižanjem uvozne dajatve, določene v členu 1d Uredbe Komisije (ES) št. 1549/2004 (5); (d) 13 500 ton brušenega ali manj brušenega riža z oznako KN 1006 30 z uvozno dajatvijo nič. 2.   Za leto 2006 se kvote iz odstavka 1 in tudi pripadajoče periodične tranše določijo v skladu s Prilogo X.

2.	Člen 2 se spremeni: (a) Odstavki 1, 2 in 2a se črtajo. (b) V drugem pododstavku odstavka 3 se izraz „v odstavku 1(c)“ nadomesti z izrazom „v točkah (c) in (d) člena 1(1)“.

3.	Člen 3 se spremeni: (a) V prvem pododstavku se izraz „v členu 2“ nadomesti z izrazom „v točkah (a), (b) in (c) člena 1(1)“. (b) V tretjem pododstavku se izrazi „v členu 2“ nadomestijo z izrazi „v členih 1 in 2“.

4.	Člen 4 se spremeni: (a) V prvi alinei odstavka 2 se izraz „v členu 1(1)(a)“ nadomesti z izrazom „v točkah (a) in (d) člena 1(1)“. (b) V odstavku 4 se doda naslednja točka (d): „(d) V primeru kvote, omenjene v členu 1(1)(d), eden od vnosov iz Priloge VIII.“

5.

V členu 5(1) se prvi pododstavek nadomesti z: „Države članice Komisiji v dveh delovnih dneh od zadnjega dneva roka za vložitev zahtevkov za dovoljenja po elektronski pošti in v skladu s Prilogo III sporočijo količine, razčlenjene po osemmestni oznaki KN in serijski številki kvote z navedbo države porekla, ki so bile predmet zahtevkov za dovoljenja, številko zahtevanega dovoljenja ter tudi vlagateljevo ime in njegov naslov. Kadar se zahteva izvozno potrdilo, se navede tudi številka tega potrdila.“

6.	V prvem pododstavku člena 8 se uvodni stavek nadomesti z: „Pristojni organi Komisiji po elektronski pošti in v skladu s Prilogo III sporočijo naslednje informacije:“

7.	Priloga III se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi.

8.	Priloga V se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

9.	Priloga VII se nadomesti z besedilom iz Priloge III k tej uredbi.

10.	Besedilo iz Priloge IV k tej uredbi je dodano kot priloge VIII, IX in X.

Člen 2

Uredba (ES) št. 1549/2004 se spremeni:

1.	V členu 1a se izraz „oluščeni riž“ nadomesti z izrazom „oluščeni riž, manj brušeni riž in brušeni riž“.

2.

Člen 1b se nadomesti z: „Člen 1b 1.   Z odstopanjem od člena 11(2) Uredbe (ES) št. 1785/2003 je uvozna dajatev za manj brušeni ali brušeni riž z oznako KN 1006 30, ki jo določi Komisija v 10 dneh po koncu zadevnega referenčnega obdobja: (a) 175 EUR na tono v enem od naslednjih primerov: — če je ugotovljeno, da uvoz manj brušenega in brušenega riža v pravkar končanem tržnem letu presega 387 743 ton, — če je ugotovljeno, da uvoz manj brušenega in brušenega riža v prvih šestih mesecih tržnega leta presega 182 239 ton; (b) 145 EUR na tono v enem od naslednjih primerov: — če je ugotovljeno, da uvoz manj brušenega in brušenega riža v pravkar končanem tržnem letu ne presega 387 743 ton, — če je ugotovljeno, da uvoz manj brušenega in brušenega riža v prvih šestih mesecih tržnega leta ne presega 182 239 ton. Komisija določi dajatev samo v primeru, če izračuni, izvedeni ob uporabi tega odstavka, vodijo v njegovo spremembo. Do določitve nove dajatve se uporablja prej določena dajatev. 2.   Za izračun uvoza iz odstavka 1 se upoštevajo količine, za katere so bila uvozna dovoljenja za manj brušeni ali brušeni riž z oznako KN 1006 30 izdana v skladu s prvim pododstavkom člena 10(1) Uredbe (ES) št. 1785/2003 v ustreznem referenčnem obdobju.“

3.	Vstavi se naslednji člen 1d: „Člen 1d Z odstopanjem od člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1785/2003 je uvozna dajatev za lomljeni riž z oznako KN 1006 40 00 določena na 65 EUR na tono.“

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1 se uporablja od 1. januarja 2006.

Točki 2 in 3 člena 2 se uporabljata od 1. septembra 2005. Vendar se prva določitev dajatev ob uporabi člena 1b Uredbe (ES) št. 1549/2004, kot je bil spremenjen s točko 2 člena 2 te uredbe, izvede v treh dneh po objavi te uredbe.

---

(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 96.

(2)  Še ni objavljeno v Uradnem listu (COM(2005) 601).

(3)  UL L 37, 11.2.1998, str. 5. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1950/2005 (UL L 312, 29.11.2005, str. 18).

(4)  UL L 280, 31.8.2004, str. 13. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1006/2005 (UL L 170, 1.7.2005, str. 26).

(5)  UL L 280, 31.8.2004, str. 13.“

---

---

---

---

---

24.12.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/39

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2153/2005

z dne 23. decembra 2005

o sistemu pomoči za zasebno skladiščenje oljčnega olja

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 865/2004 z dne 29. aprila 2004 o skupni ureditvi trga za oljčno olje in namizne oljke ter o spremembi Uredbe (EGS) št. 827/68 (1), in zlasti člena 6(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 6 Uredbe (ES) št. 865/2004 predvideva, da se lahko v primeru resne motnje na trgu v nekaterih regijah Skupnosti izvaja sistem pomoči za zasebno skladiščenje oljčnega olja.

(2)	Da bi se po potrebi lahko sistem hitro izvedel, je treba določiti podrobna pravila za izvajanje navedene uredbe. Ta sistem pomoči za zasebno skladiščenje mora temeljiti na pogodbah z izvajalci, ki dajejo zadostna jamstva in so jih odobrile države članice na podlagi nekaterih določenih pogojev.

(3)	Da bi sistem na ravni proizvajalcev učinkoviteje vplival na trg in da bi olajšali nadzor, je treba pomoč odobriti predvsem za skladiščenje neustekleničenega deviškega oljčnega olja.

(4)	Treba je razpolagati s podatki o razvoju cen in proizvodnji oljčnega olja. Ti podatki so potrebni za stalno spremljanje trga z oljčnim oljem, da bi ocenili, če se izkažejo resne motnje na trgu.

(5)	Da se najbolje odrazijo tržne razmere, mora biti znesek pomoči določen za tržne sektorje, kjer je pomoč potrebna. Kategorije olja so kategorije iz dela 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 865/2004.

(6)	Treba je opredeliti podatke, ki jih morajo vsebovati ponudbe, in pogoje, pod katerimi se predstavljajo in proučujejo, da bi imeli popolne podatke za vsako ponudbo.

(7)	Primerno je, da se razpis odpre v skladu z nekaterimi pravili, zlasti glede rokov vložitve ponudb in najmanjše količine vsake vložene ponudbe. Da bi lahko vplivali na tržne razmere, morajo ponudbe zajemati daljše obdobje skladiščenja in najmanjšo količino glede na razmere v sektorju.

(8)

Ponudba se potrdi s položitvijo varščine po pogojih, predpisanih v Uredbi Komisije (EGS) št. 2220/85 z dne 22. julija 1985 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema varščin za kmetijske proizvode (2), katere znesek in trajanje sta povezana z verjetnostjo nihanj cen na trgu in številom dni skladiščenja, ki določajo upravičenost do pomoči, ki je bila dejansko dodeljena.

(9)	Uspešne ponudbe bodo tiste, ki so manjše ali enake največjemu znesku pomoči za dan skladiščenja, ki se bo določal glede na trg z oljčnim oljem. Za vsako opredeljeno kategorijo ali regijo je treba zagotoviti reprezentativnost ponudb in izpolnjevanje največjih količin, določenih z razpisom.

(10)	Treba je opredeliti glavne sestavine, določene v pogodbi. Za preprečitev nepravilnosti na trgu bi moralo biti Komisiji omogočeno, da prilagodi trajanje pogodbe predvsem glede na napovedi o letini v tržnem letu, ki sledi letu, v katerem je bila pogodba sklenjena.

(11)	Za zagotovitev ustrezne uporabe sistema je treba navesti pogoje, pod katerimi je mogoče odobriti predujem na pomoč, preglede za izpolnjevanje upravičenosti do pomoči, ki so bistveni, določene postopke za izračunavanje pomoči in podatke, ki jih morajo države članice sporočati Komisiji.

(12)	Zaradi jasnosti in transparentnosti je treba razveljaviti Uredbo Komisije (ES) št. 2768/98 z dne 21. decembra 1998 o sistemu pomoči za zasebno skladiščenje oljčnega olja (3) in jo nadomestiti z novo.

(13)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za oljčno olje in namizne oljke –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Pristojni organi v državah članicah proizvajalkah sklenejo pogodbe za zasebno skladiščenje neustekleničenega deviškega oljčnega olja po pogojih, določenih v tej uredbi.

2.   Za določitev pomoči, ki se jo odobri za izpolnjevanje pogodb za zasebno skladiščenje neustekleničenega deviškega oljčnega olja, lahko Komisija v skladu s postopkom, predpisanim v členu 18(2) Uredbe št. 865/2004, odpre razpis za omejeno obdobje. Med postopkom razpisa za omejeno obdobje se razpišejo delni razpisi.

Člen 2

1.   Razpis za omejeno obdobje se lahko odpre, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	nastanejo resne motnje na trgu v nekaterih regijah Skupnosti in ki se lahko zmanjšajo ali razrešijo z ukrepi za zasebno skladiščenje neustekleničenega deviškega oljčnega olja;

(b)

je povprečna cena za enega ali več naslednjih proizvodov, zabeležena na trgu v obdobju najmanj dveh tednov, nižja od: — 1 779 EUR/tono za ekstra deviško oljčno olje, — 1 710 EUR/tono za deviško oljčno olje, — 1 524 EUR/tono za oljčno olje lampante, ki ima stopnjo proste kislosti 2, ta znesek pa se zmanjša za 36,70 EUR/tono za vsako dodatno stopnjo kislosti.

2.   Razpis za omejeno obdobje opredeljuje največjo količino za celoten razpisni postopek in lahko opredeli najvišje količine za vsako:

—	kategorijo deviškega oljčnega olja iz dela 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 865/2004,

—	regijo Skupnosti ali državo članico.

Razpisi za omejeno obdobje se lahko odprejo samo za določene kategorije deviškega oljčnega olja ali regije iz prvega pododstavka.

Razpisi za omejeno obdobje se lahko zaključijo pred koncem obdobja v skladu s postopkom, predpisanim v členu 18(2) Uredbe št. 865/2004.

Člen 3

Samo izvajalci iz sektorja oljčnega olja, ki jih v ta namen odobri pristojni organ zadevne države članice, lahko vložijo ponudbe v zvezi z delnimi razpisi.

Države članice določijo merila in postopke za odobritev teh izvajalcev, ki spadajo v eno od naslednjih kategorij:

(a)	organizacijo proizvajalcev oljčnega olja, sestavljeno iz najmanj 700 pridelovalcev oljk, kadar ta deluje kot organizacija za proizvodnjo in prodajo oljk in oljčnega olja;

(b)	organizacijo proizvajalcev, ki predstavlja najmanj 25 % pridelovalcev oljk ali proizvodnje oljčnega olja regije, v kateri se nahaja;

(c)	združenje organizacij proizvajalcev iz različnih gospodarskih regij in sestavljeno iz najmanj desetih organizacij proizvajalcev iz točk (a) in (b) ali iz števila organizacij, ki predstavljajo najmanj 5 % proizvodnje oljčnega olja zadevne države članice;

(d)	oljarna, v kateri se lahko pridobi najmanj dve toni olja na osemurni delovni dan in ki je v predhodnih dveh tržnih letih pridobila skupno najmanj 500 ton deviškega oljčnega olja;

(e)	polnilnica na ozemlju države članice s polnilno zmogljivostjo vsaj 6 ton oljčnega olja na osemurni delovni dan in ki je v dveh predhodnih tržnih letih napolnila skupno vsaj 500 ton oljčnega olja.

Če je ena ali več organizacij za proizvodnjo in prodajo oljk in oljčnega olja članica organizacije iz točke (a) drugega pododstavka, se pridelovalci oljk iz takega združenja za izračun minimalnega števila 700 pridelovalcev obravnavajo posamično.

Člen 4

Za namene odobritve, navedene v odstavku 3, se izvajalci obvežejo, da:

(a)	se strinjajo, da pristojni organ države članice zapečati posode z deviškim oljčnim oljem, zajetim v pogodbi o skladiščenju;

(b)	vodijo registre zalog olja in, kjer je ustrezno, oljk, ki jih skladiščijo;

(c)	se opravijo vsi pregledi, predvideni v tem sistemu pomoči za pogodbe o zasebnem skladiščenju.

Zadevni izvajalci morajo dati izjavo o zmogljivosti svojih skladišč, priskrbijo načrt teh zmogljivosti in dostavijo dokazila o izpolnjevanju pogojev iz odstavka 3.

Člen 5

1.   Izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje iz členov 3 in 4, so odobreni in v dveh mesecih od predložitve popolnega zahtevka za odobritev prejmejo številko odobritve.

2.   Brez poseganja v člen 17(3):

(a)	se organizacije pridelovalcev oljk in njihova združenja kot tudi oljarne in polnilnice, ki jih je pooblastila država članica za izvajanje zasebnega skladiščenja v tržnih letih od 1998/1999 do 2004/2005, štejejo za odobrene v skladu s to uredbo, če izpolnjujejo merila iz členov 3 in 4;

(b)

odobritev se izvajalcu zavrne ali umakne takoj, če: (i) ne izpolnjuje pogojev za odobritev; (ii) so pristojni organi začeli postopke proti njemu zaradi kršitve pravil iz Uredbe (ES) št. 865/2004; (iii) je bil kaznovan zaradi prekrška v zvezi s sistemom pomoči za pridelavo, določeno z Uredbo Sveta št. 136/66/EGS (4) za tržna leta 2002/2003, 2003/2004 in 2004/2005; (iv) je bil kaznovan zaradi prekrška v zvezi s sistemom financiranja programov dejavnosti organizacij pridelovalcev oljk, določenim z Uredbo Sveta (ES) št. 1638/98 (5) za tržna leta 2002/2003, 2003/2004 in 2004/2005.

Člen 6

1.   Države članice Komisiji sporočijo najpozneje vsako sredo povprečne cene, ugotovljene predhodni teden za različne kategorije olja iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 865/2004 na njihovih glavnih reprezentativnih trgih.

Cene se sporočijo z elektronsko pošto, priložene so pripombe o obsegu transakcij in njihovi reprezentativnosti.

2.   Do desetega dne v mesecu države članice Komisiji sporočijo oceno o skupni proizvodnji oljčnega olja in namiznih oljk za tekoče tržno leto.

3.   Od septembra do maja vsakega tržnega leta države članice Komisiji najpozneje do petnajstega vsak mesec sporočijo oceno o količini oljčnega olja in namiznih oljk, proizvedenih od začetka zadevnega tržnega leta.

Za pridobitev teh podatkov se države članice lahko sklicujejo na različne vire podatkov, med drugim na podatke, ki jih dajo oljarne in podjetja za predelavo namiznih oljk, na poročila pridelovalcev oljk ali ocene statističnih organov.

Države članice Komisiji pred koncem zadevnega tržnega leta sporočijo podatke o skupnih ocenjenih proizvedenih količinah oljčnega olja in namiznih oljk.

4.   Države članice vzpostavijo sistem zbiranja podatkov, ki je po njihovem mnenju najustreznejši za pridobitev in pripravo uradnih obvestil iz odstavkov 2 in 3 ter po potrebi določijo obveznosti sporočanja podatkov za zadevne pridelovalce oljk.

5.   Ocene o količinah oljčnega olja in namiznih oljk iz odstavkov 2 in 3 se pošljejo po elektronski pošti na obrazcu, ki ga predpiše Komisija.

6.   Komisija se lahko sklicuje na druge vire informacij.

Člen 7

Skrajni roki za oddajo ponudb v zvezi z delnimi postopki za razpis so:

(a)	od 4. do 8. ter od 18. do 22. novembra, januarja, februarja, marca, aprila, maja, junija, julija, septembra in oktobra do 12. ure;

(b)	od 18. do 23. avgusta do 12. ure;

(c)	od 9. do 14. decembra do 12. ure.

Skrajna ura velja po lokalnem belgijskem času. Če je na dan, na katerega skrajni rok poteče, v državi članici praznik za organ, odgovoren za sprejem ponudb, skrajni rok poteče ob 12. uri na zadnji predhodni delovni dan.

Člen 8

1.   Brez poseganja v člen 15 se ponudbe za najmanjšo količino 50 ton predložijo glede na znesek pomoči na dan za zasebno skladiščenje neustekleničenega deviškega oljčnega olja v eni od treh kategorij, navedenih v delu 1 Priloge I k Uredbi št. 865/2004, za 365 dni v zapečatenih posodah in v skladu s pogoji, predpisanimi v tej uredbi.

2.   Odobreni izvajalci sodelujejo v postopku delnega razpisa tako, da predložijo pisno ponudbo s povratnico pristojnemu organu v državi članici ali po elektronski poti temu organu.

Kjer izvajalec sodeluje v postopku delnega razpisa za več kakor eno kategorijo olja ali posode, ki so na različnih naslovih, mora predati ločeno ponudbo za vsak primer posebej.

Ponudba velja samo za en postopek delnega razpisa. Po danem roku za predložitev predloženih ponudb ni mogoče več umakniti ali spremeniti.

Člen 9

1.   Ponudbe iz člena 8 navajajo:

(a)	sklic na to uredbo in postopek delnega razpisa, na katerega se ponudba nanaša;

(b)	ime in naslov ponudnika;

(c)	kategorijo odobrenega izvajalca, navedeno v členu 3(1), in številko odobritve;

(d)	količino in kategorijo deviškega oljčnega olja, zajetega v ponudbi;

(e)	točen naslov kraja, kjer so skladiščne posode, in podatke, potrebne za določitev posod, na katere se ponudbe nanašajo;

(f)	znesek pomoči za dan zasebnega skladiščenja na tono deviškega oljčnega olja, izražen v eurih na dve decimalni mesti;

(g)	znesek varščine, ki se določi v skladu s členom 10, izražen v valuti države članice, v kateri je predložena ponudba.

2.   Za zagotovitev priznanja veljavnosti morajo biti ponudbe:

(a)	sestavljene, skupaj z ustreznimi dokumenti, v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države članice pristojnega organa, ki jih sprejema;

(b)	predložene v skladu s to uredbo in zlasti vsebujoč vse podrobnosti iz prvega odstavka;

(c)	brez pogojev, razen predvidenih v tej uredbi;

(d)	sestavljene s strani izvajalca, ki ga odobri država članica, ki jih sprejema, in nanašajoč se na posode za skladiščenje, ki so v tej državi članici;

(e)	opremljene, pred skrajnim rokom za predložitev ponudb, z dokazom, da je ponudnik položil varščino, ki je v njih navedena.

Člen 10

1.   Ponudnik položi varščino v višini 50 EUR za tono oljčnega olja, zajetega v ponudbi.

2.   Ob neuspešnosti ponudb se varščina, navedena v odstavku 1, sprosti takoj, ko se v Uradnem listu Evropske unije objavi najvišji znesek pomoči za ta postopek delnega razpisa.

3.   Kadar so ponudbe uspešne, se varščina v višini 200 EUR na tono zadevnega oljčnega olja, zajetega v ponudbi, položi najkasneje na prvi dan izvajanja pogodbe, kakor je navedeno v drugem pododstavku člena 13(3), dodatno k varščini, navedeni v prvem odstavku.

4.   Osnovna zahteva v smislu člena 20 Uredbe (EGS) št. 2220/85 za sprostitev varščin, navedenih v odstavkih 1 in 3, je skladiščenje za šest mesecev, predvideno v ponudbi po pogojih pogodbe, predpisanih v tej uredbi.

Kadar pa se trajanje pogodbe skrajša na manj kakor šest mesecev v skladu s členom 15, je obdobje skladiščenja, navedeno v prvem pododstavku, enako obdobju izvajanja pogodbe.

Člen 11

1.   Pristojni organ zadevne države članice prouči ponudbe v odsotnosti članov javnosti. Glede na odstavek 2 so osebe, navzoče pri proučitvi, zavezane k molčečnosti.

2.   Veljavne ponudbe, razvrščene v naraščajočem vrstnem redu glede na zneske in brez imena, se elektronsko posredujejo Komisiji najkasneje v 48 urah po poteku skrajnega roka za predložitev ponudb.

Če skrajni rok poteče na petek, je treba ponudbe posredovati najpozneje do 12. ure naslednji ponedeljek po belgijskem času.

3.   Za vsako posredovano ponudbo je treba navesti podatke o količini, kategoriji olja in znesku iz člena 9(1)(d) in (f). Poleg tega je treba tam, kjer razpis določa najvišje količine na regijo, navesti te regije za vsako ponudbo.

Člen 12

1.   V skladu s postopkom, določenim v členu 18(2) Uredbe (ES) št. 865/2004, in na podlagi prejetih ponudb, se določi največja količina pomoči na dan zasebnega skladiščenja najkasneje deveti delovni dan po poteku vsakega skrajnega roka, določenega za predložitev ponudb po postopkih delnega razpisa.

2.   Glede na razmere in predvideni razvoj na trgu oljčnega olja in možnosti, da se pomembno prispeva k ureditvi trga z zadevnim ukrepom, se določi najvišji znesek pomoči.

Poleg tega se upoštevajo količine, ki so že zajete v pogodbah za zasebno skladiščenje, in količine, zajete v prejetih ponudbah.

3.   Ko se določa najvišji znesek in v skladu z istim postopkom, se lahko vse ponudbe za posamezno kategorijo olja ali regijo, za katero se določi najvišja količina po členu 2(2), zavrnejo, kadar pri zadevni kategoriji ali regiji:

—	ponudbe niso reprezentativne, ali

—	bi najvišji določeni znesek lahko povzročil prekoračitev te najvišje količine.

Člen 13

1.   Brez poseganja v člen 12(3) se pogodba dodeli ponudniku ali ponudnikom, katerih ponudba je bila posredovana v skladu s členom 11(2) in ki ustreza najvišjemu znesku pomoči na dan zasebnega skladiščenja ali manj za količino, navedeno v ponudbi.

Pravice in obveznosti uspešnega ponudnika niso prenosljive.

2.   Pristojni organ ustrezne države članice vse ponudnike pisno obvesti o izidu njihovega sodelovanja pri razpisu najkasneje drugi delovni dan po dnevu objave najvišjega zneska pomoči v Uradnem listu Evropske unije.

3.   Datum sklenitve pogodbe je dan, ko se ponudniku pošlje obvestilo o sprejemu ponudbe.

Datum začetka izvajanja pogodbe, če se položi varščina, navedena v členu 10(3), je dan po sklenitvi pogodbe, zadevno olje pa se mora skladiščiti v pogojih, predvidenih v navedeni pogodbi.

Vendar se pogodba ne more začeti izvajati preden se posode ne zapečatijo po odvzetju vzorcev v skladu z odstavkom 4(c) in (d).

4.   V 30 dneh od sklenitve pogodbe pristojni organ države članice:

(a)	ugotovi, katere so posode, ki vsebujejo zadevno olje;

(b)	zabeleži neto težo olja;

(c)	vzame vzorec, reprezentativen za ponudbo;

(d)	zapečati vsako posodo.

Kadar država članica navede utemeljen razlog, se lahko tridesetdnevni rok iz prvega pododstavka podaljša za petnajst dni.

5.   Vzeti vzorec iz člena 4(c) se čim prej analizira, da se zagotovi ustreznost deviškega olja kategoriji, za katero je bila pogodba dodeljena.

Če analiza potrdi, da olje v posodi ni v skladu s kategorijo, za katero je bila pogodba dodeljena, se celotna količina, zajeta v ponudbi, zavrne in varščina iz člena 10(1) zaseže.

Člen 14

1.   Pogodba, sestavljena v dveh izvodih, vsebuje vsaj naslednje podatke:

(a)	ime in naslov pristojnega organa v državi članici;

(b)	poln poštni naslov, številko odobritve in kategorijo pogodbenika, kakor je navedeno v členu 3;

(c)	točen naslov kraja skladiščenja in kraj, kjer so skladiščne posode;

(d)	datum sklenitve pogodbe;

(e)	datum začetka in zaključka izvajanja pogodbe, ob upoštevanju člena 15;

(f)	sklic na to uredbo in zadevni postopek delnega razpisa.

2.   Za vsako serijo iz pogodbe le-ta vsebuje:

(a)	kategorijo in neto težo deviškega oljčnega olja;

(b)	podrobnosti in nahajališče posode, ki vsebujejo to olje.

3.   Pogodba zahteva, da izvajalec:

(a)	za dogovorjeno obdobje skladišči dogovorjeno količino določenega proizvoda na svoje stroške in tveganje;

(b)	skladišči olje različnih kategorij v ločenih posodah, ki so opredeljene v pogodbi in ki jih je zapečatil pristojni organ države članice;

(c)	dovoli, da pristojni organ države članice kadar koli preveri izpolnjevanje zahtev pogodbe.

Spremembo posode iz prvega pododstavka točke (b) mora odobriti navedeni organ, treba jih je izvesti v njegovi prisotnosti, vzeti reprezentativni vzorec iz zadevnih posod in pritrditi nov pečat v skladu s členom 13(4)(c) in (d).

4.   Ne glede na člen 15 pogodbenik, ki razdre pogodbo med izvajanjem, ni več upravičen do pomoči za celotno obdobje in za vse količine, določene v pogodbi.

Člen 15

1.   Komisija se lahko na podlagi razvoja na trgu oljčnega olja in obetov za prihodnost v skladu s postopkom, predpisanim v členu 18(2) Uredbe (ES) št. 865/2004, odloči skrajšati trajanje pogodb, ki se izvajajo.

Spremembe pogodb se lahko sprejmejo samo v obdobju od 1. septembra do 31. decembra in ne smejo začeti veljati pred koncem meseca, ki sledi mesecu, v katerem so bile sprejete.

2.   Ko se pogodba spremeni v skladu z odstavkom 1, Komisija določi odstotek znižanja, ki se uporabi za število dni, ko se je pogodba izvajala, po datumu, določenem za vse pogodbe, ki se izvajajo na ta dan.

Člen 16

1.   Po datumu začetka izvajanja pogodbe iz drugega pododstavka člena 13(3) se lahko izplača predujem, ki ustreza pomoči, zagotovljeni za obdobje, ki se začne na dan začetka izvajanja pogodbe in konča naslednjega 31. avgusta pod pogojem, da se položi varščina v znesku, ki je enak 120 % predujma.

Pri pogodbah, ki se izvajajo od 1. januarja, se lahko izplača nadaljnji predujem za obdobje, ki se začne 1. septembra in konča ob poteku teh pogodb po pogojih, opredeljenih v prvem pododstavku.

2.   Varščina, navedena v odstavku 1, se sprosti takoj ob plačilu preostanka pomoči v skladu s členom 18(3).

Člen 17

1.   Pred končnim plačilom pomoči pristojni organ članice:

(a)	zbere in preveri dokaze o izpolnjevanju pogojev, predpisanih v tej uredbi;

(b)	opravi potrebne preglede za zagotovitev, da je bilo oljčno olje uskladiščeno med vsem obdobjem skladiščenja, navedenim v pogodbi;

(c)	sprejme vse ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se opravijo pregledi o izpolnjevanju zahtev pogodbe.

2.   Pregledi o izpolnjevanju vključujejo fizični pregled skladiščenega blaga skupaj s pregledom računov.

Fizični pregled obsega predvsem pregled, ali zaloge, ki jih pogodba zajema, ustrezajo kategorijam olja, predvidenim v pogodbi, prisotnosti pečatov in predvidenih količin.

3.   Kjer zahteve pogodbe niso izpolnjene, se pomoč ne odobri, prav tako se umakne odobritev izvajalca, kar pa ne vpliva na druge kazni, ki se lahko uporabijo. Poleg tega zapadejo varščine, navedene v členih 10 in 16, pod pogoji Uredbe (EGS) št. 2220/85.

Člen 18

1.   Znesek pomoči se izračuna glede na neto težo, zabeleženo v skladu s členom 13(4)(b).

Tečaj, ki se uporabi pri spreminjanju zneska pomoči za zasebno skladiščenje v domačo valuto, je menjalni tečaj, ki se uporablja na dan začetka izvajanja pogodbe iz drugega pododstavka člena 13(3).

2.   Zahteve, ki se nanašajo na količine, predvidene v ponudbah in pogodbah, bodo veljale za izpolnjene, če so dejansko izpolnjene za 98 % teh količin.

Kjer analiza, navedena v členu 13(5), ne omogoča potrditve, da olje v posodi ustreza kategoriji, za katero je bila pogodba sklenjena, bo veljalo, da je celotna količina, zajeta v ponudbi, neustrezna.

3.   Pomoč ali preostanek pomoči, kjer je bil odobren predujem po členu 16, se izplača samo, ko so izpolnjene vse zahteve pogodbe. Plačilo pomoči ali preostanka pomoči se opravi po pregledu izpolnjevanja zahtev v 60 dneh po preteku pogodbe.

Člen 19

1.   Zadevne države članice obvestijo Komisijo o nacionalnih ukrepih, sprejetih za uporabo te uredbe, in o vzorčni pogodbi.

2.   Države članice elektronsko obvestijo Komisijo o količinah oljčnega olja, za katere je bila dodeljena pomoč, in ki niso, če je to primerno, predmet:

—	sklenitve pogodbe,

—	spoštovanja pogodbe ali popolnega izvajanja pogodbe.

Obvestila, navedena v prvem pododstavku, navajajo, za kateri postopek delnega razpisa gre, in, če je to primerno, zadevne kategorije olja, izvajalce ali regije. Obveščanje se opravi v najkrajšem roku in najpozneje 10. dan naslednjega meseca.

Člen 20

Uredba (ES) št. 2768/98 se razveljavi.

Člen 21

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. novembra 2005.

---

(1)  UL L 206, 9.6.2004, str. 37.

(2)  UL L 205, 3.8.1985, str. 5. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 673/2004 (UL L 105, 14.4.2004, str. 17).

(3)  UL L 346, 22.12.1998, str. 14. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1432/2004 (UL L 264, 11.8.2004, str. 6).

(4)  UL 172, 30.9.1966, str. 3025/66.

(5)  UL L 210, 28.7.1998, str. 32.

---

24.12.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/47

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2154/2005

z dne 23. decembra 2005

o dopolnitvi Priloge k Uredbi (ES) št. 2400/96 glede registracije imena v „Registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb“(„Sidra de Asturias“ ali „Sidra d’Asturies“) [ZOP]

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 z dne 14. julija 1992 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1), in zlasti člena 6(3) in (4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 6(2) Uredbe (EGS) št. 2081/92 je bila vloga Španije za registracijo imena „Sidra de Asturias“ ali „Sidra d’Asturies“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)	Ker Komisija ni prejela nobene vloge ugovora v smislu člena 7 Uredbe (EGS) št. 2081/92, je treba to ime vpisati v „Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb“ –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime v Prilogi k tej uredbi se doda Prilogi k Uredbi Komisije (ES) št. 2400/96 (3).

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 208, 24.7.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

(2)  UL C 98, 22.4.2005, str. 3.

(3)  UL L 327, 18.12.1996, str. 11.

---

---

24.12.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/49

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2155/2005

z dne 23. decembra 2005

o spremembi elementov specifikacije za označbo porekla iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1107/96 (Miel de Sapin des Vosges) [ZOP]

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 z dne 14. julija 1992 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1), in zlasti tretjega pododstavka člena 9 ter člena 6(3) in druge alinee člena 6(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s prvim pododstavkom člena 9 Uredbe (EGS) št. 2081/92 je Francija zahtevala spremembo elementov specifikacije zaščitene označbe porekla „Miel de sapin des Vosges“, evidentirane z Uredbo Komisije (ES) št. 1107/96 (2).

(2)	Namen zahtevane spremembe je sprememba postopka ocene obarvanosti medu, ki se trenutno izvaja z merjenjem intenzivnosti po lestvici Pfund.

(3)	Po spremembi bo preverjanje merila obarvanosti medu prepuščeno organolepričnemu pregledu, ki bo izveden v skladu z referenčno lestvico značilnosti barve medu. Ta postopek naj bi bil bolj zanesljiv.

(4)	Pri pregledu navedene zahteve za spremembo je bilo ugotovljeno, da gre le za manjšo spremembo. Ta ugotovitev temelji na dejstvu, da ne gre za spremembo značilnosti označbe porekla, saj se značilnost, povezana z obarvanostjo, ohrani. Spremeni se samo postopek ocene obarvanosti.

(5)	Zato je za zaščiteno označbo porekla „Miel de sapin des Vosges“ v specifikaciji treba spremeniti točko „Opis“, določeno v členu 4(2)(b) Uredbe (EGS) št. 2081/92, z odstranitvijo navedbe v zvezi z intenzivnostjo po lestvici Pfund.

(6)	V skladu s členom 4 Uredbe Komisije (ES) št. 383/2004 Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi povzetek.

(7)

Ugotovljeno je bilo tudi, da gre za spremembo v skladu z Uredbo (EGS) št. 2081/92 (3). Zato mora biti sprememba opisa proizvoda z imenom „Miel de sapin des Vosges“ evidentirana in objavljena. V povzetek je torej treba dodati podrobne opredelitve iz specifikacije glede obarvanosti medu s to označbo porekla.

(8)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za predpisovanje geografskih oznak in zaščitenih označb porekla –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Postopek, določen v členu 6(1) in (2) Uredbe (EGS) št. 2081/92 se ne uporablja za spremembe iz člena 2.

Člen 2

Specifikacija označbe porekla „Miel de sapin des Vosges“ se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

Člen 3

Povzetek glavnih elementov specifikacije se nahaja v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 208, 24.7.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

(2)  UL L 148, 21.6.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 704/2005 (UL L 118, 5.5.2005, str. 14).

(3)  UL L 64, 2.3.2004, str. 16.

---

---

---