27.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 173/1

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 51/2006 (2) določa za leto 2006 ribolovne možnosti in s tem povezane pogoje za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova.

(2)

V skladu s posvetovanji z dne 23. februarja 2006 med Skupnostjo in Ferskimi otoki je bil dosežen sporazum o vzajemnem dostopu do staležev sinjega mola in sleda v ribolovnih območjih ene in druge. Ta sporazum bi bilo treba izvajati.

(3)

Ker plovila, ki so bila v razdelkih ICES VI a, b in VII b, c, j, k in na podobmočju XII namenjena ulovu osličev z zabodnimi mrežami, niso bila udeležena pri ribolovnih praksah, ki so privedle do prepovedi uporabe zabodnih mrež na teh območjih; je primerno, da se ta ribolov še naprej dovoljuje z odstopanjem od prepovedi.

(4)

Skupnost je imela z Norveško posvetovanja o upravljanju staležev norveškega sleda, ki se drsti spomladi (atlantski sled), v severovzhodnem Atlantiku, zlasti glede izvajanja režima izdajanja dovoljenj.

(5)

Uredbo (ES) št. 51/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

27.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 173/7

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

27.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 173/9

(1)

Člen 14(3) Uredbe (ES) št. 1255/1999 določa zneske pomoči, ki se dodelijo za oskrbo učencev z mlečnimi izdelki za obdobje od 1. julija 2005 do 30. junija 2006.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 2707/2000 (2) je uvedla prehodno določbo, če pride do spremembe stopnje na koncu šolskega leta 2004/2005, da se nacionalnim upravam in odgovornim za izvedbo programa mleko za šole olajša obdelavo izplačil pomoči.

(3)

Države članice, v katerih se šolsko leto 2005/2006 konča v juliju, bodo zaradi spremembe stopnje pomoči še vedno imele težave pri obdelavi izplačil pomoči. Primerno je, da se ta določba razširi na šolsko leto 2005/2006.

(4)

Uredbo (ES) št. 2707/2000 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

27.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 173/10

(1)

Člen 30 Uredbe (ES) št. 1493/1999 predvideva možnost ukrepa krizne destilacije, ki se lahko sprejme pri izrednih motnjah na trgu zaradi znatnih presežkov. Ta ukrep se lahko omeji na nekatere kategorije vina ali nekatere površine pridelave in se na prošnjo zadevne države članice lahko uporabi za kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju.

(2)

S pismom z dne 14. aprila 2006 je italijanska vlada zahtevala odprtje krizne destilacije za namizna vina, pridelana na njenem območju, kot tudi za nekatera kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju.

(3)

Na trgu za namizna vina kot tudi na trgu za nekatera kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju v Italiji, so bili zabeleženi precejšnji presežki, kar se odraža v padcu cen in zaskrbljujočem povečanju zalog proti koncu tekočega tržnega leta. Z namenom zaustavitve negativnega gibanja in izboljšanja težkega položaja na trgu je treba zaloge italijanskega vina zmanjšati na raven, ki se šteje za običajno v smislu pokrivanja tržnih zahtev.

(4)

Ker so pogoji iz člena 30(5) Uredbe (ES) št. 1493/1999 izpolnjeni, je primerno predvideti odprtje krizne destilacije za največ 2,5 milijona hektolitrov namiznih vin in za največ 100 000 hektolitrov nekaterih kakovostnih vin, pridelanih na določenih pridelovalnih območjih.

(5)

Krizna destilacija, ki se odpre s to uredbo, mora biti glede ukrepa destilacije iz člena 30 Uredbe (ES) št. 1493/1999 v skladu s pogoji iz Uredbe Komisije (ES) št. 1623/2000 z dne 25. julija 2000 o določitvi podrobnih izvedbenih pravil za Uredbo (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino ob upoštevanju tržnih mehanizmov (2). Druge določbe Uredbe (ES) št. 1623/2000 se morajo prav tako uporabljati, zlasti določbe glede dostave alkohola intervencijski agenciji in plačila predujma.

(6)

Odkupna cena, ki jo destilarne plačajo proizvajalcu, mora biti takšna, da omogoča premagovanje motenj na trgu in proizvajalcem omogoča koristi od tega ukrepa.

(7)

Proizvod krizne destilacije mora biti le surovi ali nevtralni alkohol, ki se obvezno dostavi intervencijski agenciji, da se izogne motnjam na trgu za pitni alkohol, ki se predvsem dobavlja z destilacijo iz člena 29 Uredbe (ES) št. 1493/1999.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

27.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 173/12

(1)

Člena 11a in 11c Uredbe (ES) št. 1785/2003 določata način izračuna in periodično določanje uvozne dajatve za oluščen riž z oznako KN 1006 20 ter brušen in manj brušen riž z oznako KN 1006 30.

(2)

Da zaradi neustreznih zahtevkov za uvozna dovoljenja ne bi prišlo do motenj v delovanju teh postopkov, je treba v Uredbi Komisije (ES) št. 1342/2003 (2) določiti zadosti visoko stopnjo varščine za uvozna dovoljenja za oluščen riž ter brušen in manj brušen riž.

(3)

Zato je treba Uredbo (ES) št. 1342/2003 spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

„aa

30 EUR na tono z odstopanjem od točke (a) za proizvode z oznakama KN 1006 20 in 1006 30, kadar gre za uvozna dovoljenja.“

27.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 173/13

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 52/2006 z dne 22. decembra 2005 o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2006 uporabljajo v Baltskem morju (3), določa kvote za leto 2006.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, so ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice, navedene v Prilogi, ali so v njej registrirana, izčrpali dodeljeno kvoto za leto 2006.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov navedenega staleža ter njegovo shranjevanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

27.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 173/15

27.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 173/16

(1)

Komisija je 15. marca 2005 v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 139/2004 („Uredbe o združitvah“) prejela priglasitev predlagane koncentracije, s katero podjetje Johnson & Johnson, ZDA („J & J“) z nakupom delnic pridobiva, v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah, nadzor nad celotnim podjetjem Guidant Corporation, ZDA („Guidant“).

(2)

J & J je podjetje s sedežem v ZDA. Leta 2003 je imelo po vsem svetu 111 000 zaposlenih in promet v višini približno 37 milijard EUR. Svoje dejavnosti opravlja na treh glavnih poslovnih področjih: izdelki široke porabe (18 % prometa), farmacevtski izdelki (47 %) ter medicinski pripomočki in diagnostika („MPD“, 36 % prometa).

(3)

Guidant je podjetje s sedežem v ZDA, ki je dejavno na področju načrtovanja in razvoja kardiovaskularnih medicinskih proizvodov. Leta 2003 je imelo po vsem svetu 12 000 zaposlenih in promet v višini približno 3,3 milijarde EUR. V hitro rastočem sektorju kardiovaskularnih medicinskih proizvodov Guidant pokriva štiri glavna področja: uravnavanje srčnega ritma, interventno kardiologijo, endovaskularne pripomočke in srčno kirurgijo.

(4)

Obravnavana koncentracija je prevzem, s katerim podjetje J & J pridobi izključni nadzor nad podjetjem Guidant, v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah.

(5)

Tržna preiskava je potrdila, da so področja, ki jih združitev najbolj prizadene, naslednja: 1. pripomočki za interventno kardiologijo; 2. endovaskularni pripomočki; 3. pripomočki za srčno kirurgijo; 4. pripomočki za uravnavanje srčnega ritma. V zadnjem ni nikakršnih prekrivanj, ker podjetje J & J trenutno ni dejavno v tem sektorju.

(6)

Namen pripomočkov za interventno kardiologijo je zdravljenje bolezni koronarne arterije z minimalnimi invazivnimi posegi. Glavni pripomoček na tem področju je stent (žilna opornica), majhna raztegljiva cevka, ki se vstavi v zamašeno koronarno arterijo, da odstrani obloge in podpre žilne stene ter tako omogoči normalen pretok krvi.

(7)

Nepokriti kovinski stenti (BMS) in stenti, ki sproščajo zdravila (DES), predstavljajo dva ločena proizvodna trga iz naslednjih razlogov: ni znatne korelacije cen, ni zamenljivosti na strani ponudbe, obstajajo zelo pomembne razlike pri kliničnih rezultatih, sistemi za povrnitev stroškov so različni. Poleg tega, kljub dejstvu da imata BMS in DES enako strukturo stenta in dozirni sistem, obstaja več sestavin, ki so posebej pomembne za koronarne DES (zdravilo, doziranje zdravila in hitrost sproščanja, polimerne prevleke).

(8)

V zvezi s pripomočki koronarni vodeči katetri, koronarne vodeče žice, koronarni balonski katetri za perkutano transluminalno koronarno angioplastiko (PTCA) je bilo v okviru tržne preiskave Komisije ugotovljeno, da vsak posamezen proizvod predstavlja ločen trg za zadevne proizvode. Pri večini posegov je potrebna posebna skupina pripomočkov različnih dimenzij in oblik.

(9)

Endovaskularni pripomočki se uporabljajo za minimalno invazivno zdravljenje perifernih vaskularnih (ali endovaskularnih) bolezni, kot sta kopičenje oblog (tj. kalcifikacija žil) v perifernih žilah (periferna arterijska bolezen) in anevrizma (razširitev oslabljenega območja arterije).

(10)

Podobno kot stenti za interventno kardiologijo so endovaskularni stenti majhne raztegljive cevke, namenjene zdravljenju oženja ali zamašitve periferne arterije.

(11)

Stranki sta izjavili, da je treba za endovaskularne stente določiti dva ločena trga, kar je Komisija potrdila: trg za stente, ki se razširijo z balonom (BX) (običajno narejene iz nerjavnega jekla in vgrajene v balonski kateter PTA), in trg za stente, ki se razširijo same (SX), z drugačno tehnologijo uporabe. Preiskava Komisija je pokazala jasen trend k specializaciji na endovaskularnem področju, tako v primeru stentov BX (npr. segmenti ledvičnih stentov (BX) in kolčno-stegenskih stentov (BX)), kakor tudi v primeru stentov SX (npr. segmenti stegenskih stentov (SX), kolčnih stentov (SX) in karotidnih stentov).

(12)

Kar zadeva pripomočke, endovaskularni vodeči katetri, vodeče žice in balonski katetri PTA opravljajo podobno funkcijo kot enakovredni proizvodi v interventni kardiologiji. Podobno kot na koronarnem področju bi moral biti za vsakega od teh pripomočkov opredeljen zadevni trg, zaradi visoke stopnje zamenljivosti na strani ponudbe in dejstva, da vsi veliki proizvajalci v okviru vsakega pripomočka ponujajo zelo široko paleto različnih velikosti in oblik modelov.

(13)

Koronarna premostitev („CABG“) se uporablja za zdravljenje bolezni koronarne arterije; zamašena arterija se „premosti“ s šivanjem („presaditvijo“) druge krvne žile na aorto na enem koncu in na koronarno arterijo izven poškodovanega območja na drugem koncu. Po operaciji se kri do srčne mišice pretaka skozi novo presajeno žilo. Žila, ki se uporabi za premostitev, se odstrani („izloči“) iz noge („presadek nožne vene“), prsnega koša ali roke.

(14)

Na področju srčne kirurgije so prizadeti naslednjih trgi: (i) kirurški sistemi na utripajočem srcu CABG (stabilizacijski sistemi in pripomočki kot aspiratorji/pršila); (ii) endoskopski žilni sistemi („EVH“).

(15)

Tržna preiskava je potrdila, da so vsi zadevni geografski trgi nacionalni trgi zaradi bistvenih razlik med sistemi za povrnitev stroškov in postopki naročanja, cenovnih razlik med državami, potrebe po ustanovitvi lokalne prodajne službe, razlik v tržnih deležih strank in tekmecev v državah članicah.

(16)

Interventna kardiologija je razmeroma nova dejavnost, ki jo ženejo inovacije in za katero so značilne precejšnje vstopne ovire, tj. financiranje raziskav in razvoja, pravice intelektualne lastnine za razvoj proizvodov, dolgo obdobje uvajanja novih proizvodov na trg, klinična testiranja, ponudba proizvodov.

(17)

Na področju interventne kardiologije obstajata dve skupini akterjev: velika globalna podjetja, ki tekmujejo drugo z drugim v svetovnem merilu (J & J, Guidant, Medtronic, Boston Scientific in Abbott), in „lokalni akterji“ (Sorin, Biotronik in drugi).

(18)

Na trgu DES bi koncentracija privedla do odstranitve potencialnega konkurenta, upoštevajoč dejstvo, da je Guidant dejaven samo na področju BMS, na področju DES pa še ne, medtem ko je J & J eden od zgolj dveh velikih akterjev, ki sta že dejavna v tem segmentu, pri čemer je drugi Boston Scientific.

(19)

Kljub dejstvu, da obstajajo znaki, da bi lahko bil Guidant eden od ključnih akterjev na trgu DES, zaradi česar bi deloval kot konkurenčna omejitev v odnosu do sedanjih konkurentov J & J in Boston Scientific, so dokazi, zbrani med preiskavo, med drugim pokazali, da bodo drugi novi konkurenti zelo verjetno ustvarili zadostno konkurenčno omejitev na trgu DES, kar bi nadomestilo izgubo konkurence zaradi prevzema Guidanta s strani J & J (Medtronic, Abbott, Conor/Biotronik in Sorin).

(20)

Komisija je zato sklenila, da priglašena koncentracija v zvezi z DES ne odpira nikakršnih resnih dvomov v združljivost s skupnim trgom in da koncentracija zato ne bo bistveno ovirala učinkovite konkurence na skupnem trgu za DES.

(21)

Na trgu interventne kardiologije za vodeče žice koncentracija močno prizadene praktično vse nacionalne trge (preko 40 %, s prirastkom najmanj 5 %), pri čemer skupni tržni delež strank v veliko državah, vključno z največjimi državami članicami EU, presega [65 %–75 %] in celo [75 %–85 %].

(22)

Komisija je zato ugotovila, da priglašena koncentracija odpira resne dvome v svojo združljivost s skupnim trgom, s tem, da strankama, ki se združujeta, omogoča okrepitev nespornega vodilnega položaja Guidanta, saj bi odstranila enega od zgolj dveh glavnih tekmecev na tem trgu. Nadalje, preostala podjetja bodo predvidoma imela koristi od zmanjšanja konkurence, ki bo posledica združitve; povečanje koncentracije jim bo omogočilo, da dosežejo cene, ki bodo višje, kakor če ne bi prišlo do koncentracije.

(23)

J & J in Guidant sta vodilna dobavitelja na področju endovaskularnih pripomočkov v EGP. Čeprav je število konkurentov na trgih endovaskularnih pripomočkov dokaj visoko (Abbott, Bard, Boston Scientific, B. Braun, Cook, Edwards Lifesciences, ev3, Invatec, Medtronic, Sorin in Terumo), vsi akterji nimajo enake moči oziroma niso prisotni s svojimi proizvodi na vseh proizvodnih ali geografskih trgih. Poleg tega je tržna preiskava poudarila, da bo izginotje Guidanta kot konkurenta odpravilo najbližje nadomestke za stente podjetja J & J.

(24)

Na endovaskularnem trgu za stente, ki se razširijo z balonom, skupni tržni delež strank, ki se združujeta, na ravni EGP znaša [60 %–70 %], (J & J, [30 %–40 %], Guidant, [25 %–35 %]). Ti trgi so bili v zadnjih štirih letih razmeroma stabilni.

(25)

Če za zadevne geografske trge, tj. posamezne države članice, opravimo oceno konkurenčnosti, lahko ugotovimo, da je 9 držav, ki so občutneje prizadete, in sicer: Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Španija.

(26)

Ob upoštevanju dejstva, da se združujeta najmočnejši in drugi najmočnejši udeleženec na trgu, bo združitev ustvarila prevladujoči položaj na praktično vseh obravnavanih trgih in pripeljala do znatnega oviranja učinkovite konkurence.

(27)

Najbolj prizadete države članice na endovaskularnem trgu za karotidne stente v EGS so: Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Portugalska in Španija.

(28)

Na trgu karotidnih stentov so trije glavni tekmeci: J & J, Guidant in Boston Scientific. Njihov skupni delež na trgu znaša od 83 % do 96 %. Koncentracija bo bodisi okrepila vodilni položaj J & J ali Guidanta (v Avstriji, na Finskem, Nizozemskem, Portugalskem in v Španiji) ali združila drugega in tretjega tekmeca ter ustvarila novega vodilnega na trgu (Belgija, Nemčija in Italija).

(29)

Na zgoraj navedenih nacionalnih trgih bo združitev, glede na stopnjo koncentracije, vstopne ovire, zvestobo strank, možnost nadomestkov in posledično odpravo pomembne konkurenčne omejitve, povzročila enostranske negativne učinke in zato tudi ovirala učinkovito konkurenco na skupnem trgu.

(30)

Na trgu endovaskularnih pripomočkov za nekarotidne stente so najbolj prizadete naslednje države članice: Avstrija, Belgija, Nemčija in Nizozemska. Na večini teh trgov ima J & J vodilni položaj, Guidant pa je eden od vodilnih akterjev, pri čemer ga večina strank šteje za najbližji nadomestek J & J.

(31)

V zvezi s karotidnimi stenti SX na zgoraj navedenih nacionalnih trgih bo na teh trgih koncentracija zaradi vzpostavitve ali okrepitve prevladujočega položaja sprožila neusklajene negativne učinke in zato ovirala učinkovito konkurenco na skupnem trgu in v EGP.

(32)

Komisija je zato sklenila, da priglašena koncentracija v zvezi s trgom endovaskularnih stentov odpira resne dvome v njeno združljivost s skupnim trgom. Koncentracija bo vzpostavila prevladujoči položaj na trgu stentov, ki se razširijo z balonom, in sprožila enostranske negativne učinke na trgih karotidnih in nekarotidnih stentov, zaradi česar bo ovirala učinkovito konkurenco na skupnem trgu.

(33)

Prodaja endoskopskih žilnih sistemov v EGS je znatno nižja od prodaje v ZDA, vendar je v porastu. V Evropi se v veliki večini postopkov (98 %) uporabljajo tradicionalni žilni sistemi. J & J in Guidant sta praktično edina dva dobavitelja endoskopskih žilnih sistemov, pri čemer njun tržni delež po ocenah strank znaša 90–95 %, po ocenah tržnih akterjev po vsej Evropi pa 100 %.

(34)

Komisija je zato sklenila, da priglašena koncentracija odpira resne dvome v njeno združljivost s skupnim trgom v zvezi z endoskopskimi žilnimi sistemi, in da bo v Evropi vzpostavila dejanski monopol.

(35)

Za odpravo zgoraj navedenih pomislekov o konkurenci na trgu vodečih žic, trgu endovaskularnih pripomočkov in trgu srčne kirurgije sta se stranki zavezali, da bosta ukrepali na naslednji način:

(36)

Kakor potrjujejo rezultati tržnega testiranja, ki ga je izvedla Komisija, se lahko šteje, da so predlagane zaveze zadostne za ustrezno odpravljanje zgornjih pomislekov v zvezi s konkurenco na trgu vodečih žic, trgu endovaskularnih pripomočkov in trgu srčne kirurgije.

(37)

Komisija je zato sklenila, da na podlagi zavez, ki sta jih predložili stranki, priglašena koncentracija ne bo znatno ovirala učinkovite konkurence na skupnem trgu ali na pretežnem delu tega trga. Posledično se v odločbi predlaga združljivost koncentracije s skupnim trgom in Sporazumom EGP, v skladu s členom 2(2) in členom 8(2) Uredbe o združitvah in členom 57 Sporazuma EGP.

(38)

Iz zgoraj navedenih razlogov je Komisija sklenila, da predlagana koncentracija ne ovira znatno učinkovite konkurence na skupnem trgu ali na pretežnem delu tega trga. Koncentracija je bila zato razglašena kot združljiva s skupnim trgom in Sporazumom EGP v odločbi z dne 25. avgusta 2005, v skladu s členom 8(1) Uredbe o združitvah in členom 57 Sporazuma EGP.

27.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 173/20

(1)

Komisija je na podlagi pritožb, ki so jih predložili določeni francoski posredniki, 5. oktobra 2005 sprejela Odločbo v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1/2003 (v nadaljnjem besedilu „Odločba“), naslovljeno na podjetje Automobiles Peugeot SA, proizvajalec avtomobilov, in Peugeot Nederland NV, njegovo hčerinsko podjetje, 100-odstotno odgovorno za uvoz avtomobilov znamke Peugeot na Nizozemsko (v nadaljnjem besedilu „PNE“), zaradi kršitve člena 81 Pogodbe. Dejansko sta ti podjetji, sporazumno s koncesionarji, ki pripadajo mreži Peugeot na Nizozemskem, kršili člen 81 z izvajanjem dveh ukrepov, katerih namen je bilo oviranje čezmejne prodaje avtomobilov iz te države, namenjenih končnim potrošnikom, ki prebivajo v drugih državah članicah, še zlasti v Franciji. Prvi ukrep, katerega izvajanje je potekalo med leti 1997 in 2003, je vključeval sistem premij, plačanih koncesionarjem, kar je povzročilo diskriminiranje pri prodaji na tuje trge, in je hkrati z vidika objektivnega delovanja, presegel tisto, kar je bilo potrebno za spodbujanje nizozemskih koncesionarjev, da bi si čim bolj prizadevali za prodajo na svojem pogodbenem ozemlju. Drugi ukrep, katerega izvajanje je potekalo med leti 1997 in 2001, je obsegal pritiske podjetja Automobiles Peugeot SA na koncesionarje, dejavne pri izvozu, to je bil neposredni ukrep, ki je okrepil vpliv diksriminatorne premije.

(2)

Podjetje Peugeot SA (v nadaljnjem besedilu „PSA“) je drugi evropski proizvajalec vozil, s prodajo, ki je v letu 2002 znašala 15,5 % (osebna vozila in lahka gospodarska vozila), zajema pa znamki Peugeot in Citroën. Podjetje Automobiles Peugeot SA je hčerinsko podjetje za splošno proizvodnjo vozil v 100-odstotni lasti podjetja PSA, ki razvija, proizvaja in distribuira vozila pod znamko Peugeot. V vsaki od petindvajsetih držav članic distribucijo proizvodov in storitev podjetja Peugeot zagotavlja nacionalna maloprodajna distribucijska mreža. Na Nizozemskem to mrežo organizira in spodbuja uvoznik, v tem primeru podjetje PNE s sedežem v Utrechtu na Nizozemskem, ki ga 100-odstotno nadzoruje podjetje Automobiles Peugeot SA.

(3)

Na Nizozemskem je mreža podjetja Peugeot sestavljena iz koncesionarjev in posredniških agentov, ki so z njim pogodbeno povezani. Število koncesionarjev in posredniških agentov, ki so člani mreže Peugeot na Nizozemskem, se je med leti 1995 in 2003 močno zmanjšalo.

(4)

Trg osebnih vozil se deli na določeno število segmentov. V Odločbi obravnavana omejitev konkurence je namerna omejitev, ki ostaja pomembna ne le, če se trg presoja na podlagi vsakega zadevnega segmenta posamezno, ampak tudi, če predpostavimo, da se segment, pomemben za to zadevo, in dva sosednja segmenta prekrivata in tvorita upoštevni trg, ali če predpostavimo, da je slednji sestavljen iz vseh segmentov, omenjenih v uvodni izjavi. Torej ni treba sprejeti končne odločitve glede segmenta, ki ga je treba obravnavati kot upoštevni trg, prav tako ni treba odgovoriti na vprašanje, da bi vedeli, če trg za osebna vozila zajema Skupnost v celoti ali je vsaka država članica ločen geografski trg.

(5)

Med leti 1995 in 2002 je skupno število novih osebnih vozil, vsako leto registriranih v Evropski uniji in Evropskem gospodarskem prostoru, naraslo z 12 034 316 na 14 398 718 enot. V letu 1995 je bilo registriranih 861 696 vozil znamke Peugeot same, v letu 2002 pa 1 277 738, zato je med znamkami v Evropski uniji prešla s šestega na tretje mesto s tržnim deležem, ki je leta 1995 znašal 7,5 %, leta 2002 pa 8,9 % (2). Znamka Peugeot je imela na Nizozemskem prav tako močno in stalno rast svojih tržnih deležev, ki so z 6,5 % v letu 1997 narasli na 10,7 % v letu 2003 za osebna vozila.

(6)

Odločba zadeva kršitev, ki se je izvajala v okviru sporazumov o izključni in selektivni distribuciji, ki ureja odnose med podjetjem Peugeot in njegovimi nizozemskimi koncesionarji. Ta kršitev se je osredotočila na dva posebna ukrepa, ki sta omejevala vzporedno trgovino: sistem nadomestil za koncesionarje, odvisen od geografskega namembnega kraja vozila, in pritiskov na koncesionarje, dejavne pri izvozu.

(7)

Na Nizozemskem so nadomestila za koncesionarje vključevala fiksni del (marža na računu (3)) in del, povezan z doseženimi rezultati koncesionarja (ali premija (4)), ki ga je koncesionar potreboval za pridobivanje dobička iz svoje dejavnosti. Toda to premijo je nizozemski koncesionar lahko dobil le pod pogojem, da so bila vozila, ki jih prodal, registrirana na ozemlju njegove države članice. Sistem, ki ga je vzpostavil Peugeot, je razločeval dve fazi, ki sta urejali mehanizem dodeljevanja premije: pridobitev pravice do premije je bila vzpostavljena na podlagi progresivne lestvice doseganja dogovorjenega cilja na začetku proračunskega leta, pri čemer je bilo treba cilj prodaje doseči na koncesionarjevem ozemlju. V drugi fazi, ko je bil cilj prodaje dosežen, se je izplačilo tako pridobljene pravice izvedlo tudi na podlagi vozil, prodanih na ozemlju. Podjetje Automobiles Peugeot SA je zahtevalo tako registracijo na ozemlju države članice, (1) da bi se zadostilo kakršnemu koli cilju prodaje, ki dopušča pridobitev pravice do premije, in določilo raven rabata na vozilo, a hkrati tudi (2) identificiralo vsako vozilo, ki ga je prodalo podjetje Automobiles Peugeot SA, upravičeno do tega nadomestila (izplačilo premije).

(8)

Podjetje Automobiles Peugeot SA je v obdobju od 1. januarja 1997 do 31. decembra 1999 dejansko uporabilo sistem nadomestil za koncesionarje, ki je vključeval plačilo dodatnega pavšalnega nadomestila koncesionarju (premiji „bonus“ in „superbonus“) za prodajo vseh modelov osebnih vozil, registriranih na Nizozemskem po 1. januarju 1997. Nato je podjetje Automobiles Peugeot SA v obdobju od 1. januarja 2000 do 1. oktobra 2003 spremenilo sistem nadomestil za koncesionarje, da bi uvedlo variabilni del marže in hkrati obdržalo „kvantitativno premijo“, izplačano tistim koncesionarjem, ki so dosegli svoje cilje glede registriranih vozil znamke Peugeot na Nizozemskem. Načelo kvantitativne premije se je v teh dveh obdobjih le malo spreminjalo. Za uporabo premije so bili koncesionarji razdeljeni v dve kategoriji glede na število vozil v svojem cilju. Premija je bila določena na podlagi modela vozila, kategorije koncesionarja in odstotkov doseženega cilja.

(9)

Od januarja 1997 je bilo v letnih okrožnicah, poslanih vsem koncesionarjem, glede izvajanja novega sistema premij, potrjenih z drugimi poskusnimi elementi, predvideno, da so se pri izplačilu premije na splošno upoštevala samo tista osebna vozila, registrirana na nizozemskem trgu.

(10)

Drugi zgoraj navedeni ukrep zadeva pritiske na koncesionarje, ki jih je izvajalo podjetje Automobiles Peugeot SA, in ki so skušali okrepiti učinek sistema diskriminatornih premij s pomočjo neposrednega posredovanja pri koncesionarjih ali poskusov, da se s pomočjo groženj glede omejevanja dobave omeji dejavnost izvoza, ki so jo očitno razvijali.

(11)

Tu je treba poudariti, da so člani distribucijske mreže, ki so se bali dolgoročnih posledic izvoza na svoj dobiček, in so med tremi srečanji z uvoznikom poudarili, da se strinjajo s ciljem, ki ga je z ukrepi zahteval uvoznik, poznali strategijo podjetja Automobiles Peugeot SA, s katero je podjetje poskušalo omejiti izvoz z Nizozemske. Podjetje Peugeot je skušalo zagotoviti kohezijo ravnanja članov nizozemske mreže, tako da je uvoznik posredoval v primeru izvoza z neposrednimi grožnjami in omejitvijo dobave, da bi okrepil tako vzpostavljen red.

(12)

Sprva je podjetje PNE izvajalo neposredne pritiske z občasnim posredovanjem, da bi nekaterim koncesionarjem omejilo prodajo na tuje trge. Podjetje PNE je izvajalo pritiske predvsem s pomočjo zaposlenih v Account Managers Dealernet (AMD), ki so kot del storitev uvoznika odgovorni za prodajo vozil. V delu poročil o inšpekcijskih pregledih teh zaposlenih v AMD so bile omenjene prodaje vozil potrošnikom, ki prebivajo v tujini. Pripombe teh zaposlenih v AMD, omenjene v Odločbi, dobijo pravi smisel šele ob dejstvu, da je moral biti izvoz s stališča podjetja Automobiles Peugeot SA povsem izjemnega značaja. Drugi primeri potrjujejo izvajanje pritiskov za dosego istega cilja in katerega izvajanje se ni opiralo na zaposlene v AMD. Neposredna posredovanja so zadevala osem koncesionarjev med leti 1997 in 2001.

(13)

Nato so se pritiski od leta 1997 dalje spremenili v grožnje glede omejitve dobave, zlasti glede modelov, ki so jih najbolj izvažali, kot je model 806. Za proračunsko leto 1997 so bili nekateri modeli, kot sta 406 Airline in 106 Accent, strogo rezervirani za nizozemski trg: njihovo izvažanje je pomenilo kaznivo dejanje, za katero je odgovoren koncesionar izvoznik. Grožnje glede omejitve dobave, ki so jim sledile posamezne omejitve, so prav tako zadevale model 306 break. Iz več zapisnikov sestanka je razvidno, da je VDPN (virtual private dialup network) od leta 1997 dalje tudi podpiral sprejetje ukrepov, da se omeji dobava nekaterih modelov ter odpravi vrsto najbolj izvažanih modelov. Nenazadnje so koncesionarji iz zahodnega dela države leta 1998 v zvezi z modelom 206 izrazili svoj interes, da bi se prenehal izvažati.

(14)

Ukrepi, ki jih je sprejelo podjetje Automobiles Peugeot SA, za omejitev prodaje na tuje trge in konkurence med avtomobilskimi znamkami niso pomenili enostranskih ravnanj. Ukrepi nasprotno izhajajo iz člena 81(1) Pogodbe. Uvrstili so se med pogodbena razmerja med podjetjem Automobiles Peugeot SA na eni strani in koncesionarji, ki pripadajo izključni in selektivni distribucijski mreži na Nizozemskem, na drugi, ta mreža se ukvarja s prodajo vozil Peugeot in drugih pogodbenih dobrin.

(15)

V okviru te zadeve ter glede diskriminatorne premije je bil sporazum sklenjen med podjetjem Automobiles Peugeot SA in člani, ki pripadajo njegovi nizozemski mreži. Dejansko praktična podrobna ureditev delovanja mreže podjetja Peugeot med leti 1997 in 2003 kaže, da so koncesionarji Peugeota na Nizozemskem pri vsaki prodaji tiho privolili, kar torej pomeni sovpadanje želja (5).

(16)

Glede pritiskov na koncesionarje je podjetje Automobiles Peugeot SA na nizozemske koncesionarje naslovilo jasno povabilo s pomočjo VPDN, katerega namen je bila uvedba reda pri omejevanju izvoza v druge države članice vsaj od leta 1997 dalje. Nadalje primeri pritiskov na koncesionarje, kakor so opisani v Odločbi, kažejo, da so se s povabilom, ki sta ga nanje naslovili podjetji Automobiles Peugeot SA/PNE, in je skušalo zagotoviti, da bi dejavnosti izvoza koncesionarjev ohranile izjemen značaj, načeloma strinjali vsi člani mreže, ob upoštevanju posameznih posredovanj, s katerimi je proizvajalec lahko vzdrževal tako vzpostavljeni red.

(17)

Podjetji Automobiles Peugeot SA in PNE sta sprejeli strategijo, katere cilj je omejiti prodajo na tuje trge iz Nizozemske. Cilj in posledica te strategije, ki so jo izvajali v soglasju s koncesionarji in v povezavi z VPDN, ter obeh ukrepov, ki jo sestavljata, sta omejitev konkurence v smislu člena 81(1).

(18)

Podjetje Automobiles Peugeot SA se je v svojem odgovoru na razloge za pritožbo sklicevalo na konkurenčno usmerjen značaj kvantitativne premije, vzpostavljene na Nizozemskem, njen „edini in nedvomni“ cilj naj bi bilo spodbujanje koncesionarjev z zagotavljanjem potrebnih gospodarskih spodbud v obliki premije, da bi si čim bolj prizadevali za prodajo na svojem pogodbenem ozemlju, in tako omogočili podjetju Automobiles Peugeot SA povečati njegov tržni delež na Nizozemskem.

(19)

V tem okviru je treba omeniti, da Odločba ne izpodbija možnosti proizvajalca, da oblikuje lastno komercialno politiko na podlagi različnih zahtev nacionalnih trgov za pridobitev najboljših stopenj prodora na te trge. Odločba dejansko ne izpodbija niti možnosti proizvajalca, da se s svojimi koncesionarji sporazume o ciljih prodaje, določenih na podlagi prodaje, ki jo je treba doseči na pogodbenem ozemlju, niti možnosti sprejemanja ustreznih spodbujevalnih ukrepov, še zlasti v obliki premije, ki temelji na rezultatih, da bi svoje koncesionarje spodbudil k povečanju obsega prodaje na dodeljenem ozemlju. Ta možnost, ki spodbuja konkurenco med znamkami, je sicer predvidena z Uredbo Komisije (ES) št. 1475/95 (6) (Uredbo o izjemah).

(20)

Toda od januarja 1997 dalje je bilo v letnih okrožnicah, poslanih vsem koncesionarjem, glede izvajanja novega sistema premij, potrjenih z drugimi poskusnimi elementi, predvideno, da so se pri izplačilu premije upoštevala samo tista osebna vozila, registrirana na nizozemskem trgu. Zato vsak koncesionar, ki je v celoti dosegel te prodajne cilje na ozemlju in si je torej pridobil pravico do premije, kljub temu ni bil upravičen do tako pridobljene premije za plačilo (ali izplačilo) te pravice, če je prodajal potrošnikom nerezidentom. Tak sistem, obravnavan z vidika objektivnega delovanja, je torej presegel tisto, kar je bilo potrebno za spodbujanje nizozemskih koncesionarjev, da bi si čim bolj prizadevali za prodajo na svojem pogodbenem ozemlju. Narava tega sistema je pomenila značilno omejitev, omenjeno v Uredbi (ES) št. 1475/95, in je hkrati kršila člen 6(1)(8) na podlagi katerega izjema ne velja „od tedaj, ko dobavitelj brez objektivno utemeljenega razloga distributerjem dodeli nadomestila, izračunana na podlagi namembnega kraja preprodanih motornih vozil ali stalnega prebivališča kupca“. Poleg tega je podjetje PNE koncesionarjem zmanjšalo možnosti, da bi se izognili temu sistemu po eni strani s preverjanjem skladnosti med podrobnostmi v zvezi z naročilom vozila, ki jih je koncesionar vnesel v programsko opremo, s katero je proizvajalec upravljal svoje odnose z mrežo (DIALOG), ter po drugi s podatki, pridobljenimi od nacionalnega organa za registracijo.

(21)

Sicer pa je podjetje Automobiles Peugeot SA v svojem odgovoru na razloge za pritožbo izpodbijalo učinkovitost takega ukrepa s poudarjanjem, da znesek te premije ni dovolj visok, da bi njeno neizplačilo koncesionarje odvračalo od izvoza.

(22)

Toda sprva je treba omeniti resnično protisloven značaj obrambe, ki ga je zavzelo podjetje Automobiles Peugeot SA. Po eni strani podjetje Automobiles Peugeot SA dejansko uveljavlja stališče, da raven premije, vzpostavljena med leti 1997 in 2003, ni bila dovolj visoka, da bi lahko vplivala na ravnanje koncesionarjev. Po drugi strani podjetje Automobiles Peugeot SA poudarja, da bi bil zadevni sistem, in zlasti raven rabata, dodeljenega koncesionarjem, ki je dosegla njihove cilje prodaje, nepogrešljiva pri dodelitvi ustreznih gospodarskih spodbud za zagotovitev, da bi si koncesionarji čim bolj prizadevali za prodajo na svojih pogodbenih ozemljih. Poleg tega dokazilni elementi, zbrani med zaslišanjem, potrjujejo razloge za pritožbo o odločilnih vplivu ukrepov s prikazom, da je bila premija za koncesionarje pomembna med vsem obdobjem in da je njen izpad pri prodaji na tuje trge odločilo vplival na interes koncesionarjev glede prodaje nerezidentom.

(23)

Podjetje Automobiles Peugeot SA je od leta 1997 do poznejšega obdobja leta 2001 je pravočasno posredovalo, da je odvračalo nekatere nizozemske koncesionarje od dobave vozil končnim potrošnikom v drugih državah članicah. Cilj pritiskov na nizozemske koncesionarje, kot so sredstva za nadomestila, ki povzročajo diskriminacijo pri dejavnikih izvoza, je bilo oviranje čezmejne trgovine vozil med nizozemskimi koncesionarji in koncesionarji iz drugih držav članic, zato da bi porazdelili nizozemski trg v primerjavi z drugimi trgi Evropske unije. Dokumente iz dosjeja v zvezi s pritiski na koncesionarje je treba oceniti v okviru te strategije.

(24)

Sprva je treba poudariti, da v zadevnem primeru opazimo zmanjšanje vzporednih izvozov iz Nizozemske po letu 1997, datum začetka izvajanja zadevnega sistema nadomestil, nato pa padec teh izvozov za približno 50 % po letu 1999. Podjetje Automobiles Peugeot SA v svojem odgovoru na razloge za pritožbo tega padca ne pripisuje spornemu sistemu nadomestil, ampak drugim dejavnikom, in sicer „bistveno vlogo“ ima zmanjšanje razlike v cenah. Toda več elementov nasprotuje tej analizi.

(25)

Prvič, med obravnavanim obdobjem ne opazimo odločilnega spreminjanja razlike v cenah na ravni Skupnosti.

(26)

Drugič, v interni opombi podjetja PNE iz leta 2002 je bil opravljen izračun učinka sistema nadomestil na vzporedno trgovino, tako da se je izdelala ocena o obsegu dodatne prodaje končnim potrošnikom nerezidentom glede na prejšnje leto, ki bi bila lahko dosežena, če bi bila premija za vozila, prodana na tuje trge, dejansko izplačana v letu 2003.

(27)

Tretjič skupno štiriindvajset francoskih koncesionarjev je, v zvezi s pritiski na koncesionarje, pri Komisiji vložilo pritožbo za škodo, ki so jo povzročile zamude pri dobavi, povezane z grožnjami podjetja Peugeot.

(28)

Komisija je menila, da je treba zato naložiti globo, ki ustrezno kaznuje to kršitev in katere odvračilni učinek izključuje vsako ponovno kršitev. Komisija je pri določitvi zneska globe upoštevala vse ustrezne okoliščine ter še zlasti težo in trajanje kršitve, ki sta izrecno omenjena kriterija v členu 23(3) Uredbe (ES) št. 1/2003.

(29)

Ob upoštevanju vsega zgoraj navedenega je bila kršitev člena 81, ki sta jo storili podjetje Automobiles Peugeot SA in njegovo hčerinsko podjetje PNE, označena kot zelo resna, ta ocena velja za politiko glede premij ter za druge sprejete ukrepe podjetja Automobiles Peugeot SA, vključno z izvajanjem pritiskov. Dejansko je podjetje Automobiles Peugeot SA delovalo namerno, tako da ne moremo prezreti, da je bil cilj spornih ukrepov oviranje konkurence. Komisija in Sodišče sta že imela priložnost, da sta se izrekla o sistemih diskriminatornih nadomestil v zvezi z namembnim krajem vozila (7). Ocena teže kršitve temelji na določbah v smernicah o načinu določanja glob (8).

(30)

Prav tako gre za dolgotrajno kršitev. Dejansko je podjetje Automobiles Peugeot SA od začetka januarja 1997 do konca septembra 2003 vsako leto obnovilo sistem diskriminatornih nadomestil za izvoze v okviru letnih okrožnic. Podjetje Automobiles Peugeot SA je med leti 1997 in 2001 tudi dopolnilo izvajanje strategije glede omejevanja izvoza s posebnimi opozorili in neposrednimi nalogi, naslovljenimi na več koncesionarjev. Glede prenehanja kršitve z elementi iz dosjeja ni mogoče potrditi, da se je kršitev, kar zadeva pritiske na koncesionarje, nadaljevala še po novembru 2001 in oktobru 2003, datumu, ko je bil spremenjen sistem nadomestil, ki ga obravnava ta odločba.

(31)

V zadevnem primeru ne obstajajo niti obteževalne niti olajševalne okoliščine.

(32)

Podjetje Automobiles Peugeot SA in njegovo hčerinsko podjetje Peugeot Nederland NV sta kršila člen 81(1) Pogodbe s sklepanjem sporazumov s koncesionarji, ki pripadajo distribucijski mreži Peugeot na Nizozemskem, s ciljem in posledico oviranja prodaje končnim potrošnikom, osebno ali preko posrednikov, ki delujejo v njihovem imenu, iz drugih državah članicah. Kršitev se je začela v začetku meseca januarja 1997 in nadaljevala do konca meseca septembra 2003.

(33)

Podjetja iz člena 1 morajo prenehati z ugotovljeno kršitvijo navedenega člena, če tega še niso storila. V prihodnosti ne smejo več ponovno ali še naprej izvajati kakršen koli ukrep, ki bi temeljil na navedeni kršitvi, ali sprejemati ukrepov s podobnim ciljem ali posledico.

(34)

Za kršitev iz člena 1 je podjetju Automobiles Peugeot SA in njegovemu hčerinskemu podjetju Peugeot Nederland NV, ki sta solidarno odgovorna, naložena globa v višini 49,5 milijonov EUR.

27.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 173/25

(1)

V Nemčiji je prišlo do izbruha klasične prašičje kuge leta 2001. Pojav te bolezni je resno ogrožal živino v Skupnosti.

(2)

Z namenom preprečiti širjenje bolezni in jo izkoreniniti v najkrajšem možnem času mora Skupnost finančno prispevati k upravičenim izdatkom, ki nastanejo v državah članicah zaradi izrednih ukrepov, sprejetih v boju proti tej bolezni, kot določa Odločba 90/424/EGS.

(3)

Z Odločbo Komisije 2003/492/ES z dne 3. julija 2003 o finančnem prispevku Skupnosti za izkoreninjenje klasične prašičje kuge v Nemčiji leta 2001 (2) se je odobril finančni znesek Skupnosti za Nemčijo v zvezi z izdatki, povezanimi z izrednimi ukrepi za boj proti klasični prašičji kugi, ki so se izvajali leta 2001.

(4)

V skladu z zadevno odločbo je bil odobren prvi obrok 440 000 EUR.

(5)

V skladu z zadevno odločbo je preostali prispevek Skupnosti osnovan na vlogi, ki jo je predložila Nemčija, dokumentaciji, ki določa zneske iz vloge, in rezultatih pregledov na kraju samem, ki jih je izvedla Komisija. Znesek, določen v vlogi, ki jo je predložila Nemčija, je znašal 3 256 879,80 DEM ali 1 665 216,19 EUR za glavne stroške in 16 978,40 DEM ali 8 680,92 EUR za zaostale zneske, finančni prispevek Skupnosti pa ne sme biti višji od 50 % upravičenih izdatkov.

(6)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je treba sedaj določiti skupni znesek finančnega prispevka Skupnosti za izdatke, nastale zaradi izkoreninjenja klasične prašičje kuge v Nemčiji za leto 2001.

(7)

Rezultati preverjanj, ki jih je izvedla Komisija v skladu z veterinarskimi pravili in pogoji za odobritev finančne podpore Skupnosti navajajo, da se celotni predloženi znesek za izdatke ne more šteti za upravičenega.

(8)

Opažanja Komisije in metoda izračuna upravičenega izdatka so bili pisno sporočeni državi Nemčiji.

(9)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

27.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 173/27

(1)

V Nemčiji je prišlo do izbruha klasične prašičje kuge leta 2002. Pojav te bolezni je resno ogrožal živino v Skupnosti.

(2)

Z namenom preprečiti širjenje bolezni in jo izkoreniniti v najkrajšem možnem času mora Skupnost finančno prispevati k upravičenim izdatkom, ki nastanejo v državah članicah zaradi izrednih ukrepov, sprejetih v boju proti tej bolezni, kot določa Odločba 90/424/EGS.

(3)

Z Odločbo Komisije 2003/745/ES z dne 13. oktobra 2003 o finančnem prispevku Skupnosti za izkoreninjenje klasične prašičje kuge v Nemčiji leta 2002 (2) se je odobril finančni znesek Skupnosti za Nemčijo v zvezi z izdatki, povezanimi z izrednimi ukrepi za boj proti klasični prašičji kugi, ki so se izvajali leta 2002.

(4)

V skladu z zadevno odločbo je bil odobren prvi obrok 460 000 EUR.

(5)

V skladu z zadevno odločbo je preostali prispevek Skupnosti osnovan na vlogi, ki jo je predložila Nemčija 19. novembra 2003, dokumentaciji, ki določa zneske iz vloge, in rezultatih pregledov na kraju samem, ki jih je izvedla Komisija. Znesek, določen v vlogi, ki jo je predložila Nemčija za izdatke za leto 2002, je znašal 1 933 695,76 EUR, finančni prispevek Skupnosti pa ne sme biti višji od 50 % upravičenih izdatkov.

(6)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je treba sedaj določiti skupni znesek finančnega prispevka Skupnosti za izdatke, nastale zaradi izkoreninjenja klasične prašičje kuge v Nemčiji za leto 2002.

(7)

Rezultati preverjanj, ki jih je izvedla Komisija v skladu z veterinarskimi pravili in pogoji za odobritev finančne podpore Skupnosti, navajajo, da se celotni predloženi znesek za izdatke ne more šteti za upravičenega.

(8)

Opažanja Komisije in metoda izračuna upravičenega izdatka so bili pisno sporočeni državi Nemčiji.

(9)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

27.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 173/29

(1)

V Luksemburgu je prišlo do izbruha klasične prašičje kuge leta 2002. Pojav te bolezni je resno ogrožal živino v Skupnosti.

(2)

Z namenom preprečiti širjenje bolezni in jo izkoreniniti v najkrajšem možnem času mora Skupnost finančno prispevati k upravičenim izdatkom, ki nastanejo v državah članicah zaradi izrednih ukrepov, sprejetih v boju proti tej bolezni, kot določa Odločba 90/424/EGS.

(3)

Z Odločbo Komisije 2003/491/ES z dne 3. julija 2003 o finančnem prispevku Skupnosti za izkoreninjenje klasične prašičje kuge v Luksemburgu leta 2002 (2) se je odobril finančni znesek Skupnosti za Luksemburg v zvezi z izdatki, povezanimi z izrednimi ukrepi za boj proti klasični prašičji kugi, ki so se izvajali leta 2002.

(4)

V skladu z zadevno odločbo je bil odobren prvi obrok 500 000 EUR.

(5)

V skladu z zadevno odločbo je preostali prispevek Skupnosti osnovan na vlogi, ki jo je predložil Luksemburg 17. julija 2003, dokumentaciji, ki določa zneske iz vloge, in rezultatih pregledov na kraju samem, ki jih je izvedla Komisija. Znesek, določen v vlogi, ki jo je predložil Luksemburg, je znašal 3 253 235 EUR, finančni prispevek Skupnosti pa ne sme biti višji od 50 % skupnih upravičenih izdatkov.

(6)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je treba sedaj določiti skupni znesek finančnega prispevka Skupnosti za upravičene izdatke, nastale zaradi izkoreninjenja klasične prašičje kuge v Luksemburgu za leto 2002.

(7)

Rezultati preverjanj, ki jih je izvedla Komisija v skladu z veterinarskimi pravili in pogoji za odobritev finančne podpore Skupnosti navajajo, da se celotni predloženi znesek za izdatke ne more šteti za upravičenega za finančni prispevek Skupnosti.

(8)

Opažanja Komisije in metoda izračuna upravičenega izdatka so bili pisno sporočeni državi Luksemburg 4. novembra 2005.

(9)

Sklepne ugotovitve Komisije so bile poslane Luksemburgu 18. januarja 2006, ob upoštevanju dodatnih informacij, ki jih je Luksemburg poslal Komisiji 15. decembra 2005.

(10)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

27.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 173/31

(1)

Po izbruhu aviarne influence, ki jo je decembra 2003 v jugovzhodni Aziji povzročil visoko patogeni sev virusa H5N1, je Komisija sprejela več zaščitnih ukrepov v zvezi s to boleznijo, zlasti Odločbo Komisije 2005/710/ES z dne 13. oktobra 2005 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi s sumom na visoko patogeno aviarno influenco v Romuniji (3).

(2)

Odločba 2005/710/ES določa začasno ustavitev uvoza žive perutnine, ratitov, pernate divjadi ter gojene pernate divjadi, živih ptic, ki niso perutnina, vključno s pticami hišnimi ljubljenci, valilnih jajc navedenih vrst ter nekaterih proizvodov iz ptic („zadevni uvoz“) iz nekaterih delov Romunije, ki jih je ta bolezen prizadela, v Skupnost.

(3)

Romunija je Komisiji sedaj posredovala dodatne podatke o stanju aviarne influence v tej državi, ki kažejo, da so izbruh bolezni pred kratkim odkrili izven območja Romunije, regionaliziranega v Odločbi 2005/710/ES.

(4)

Zaradi hitrega širjenja aviarne influence v Romuniji v preteklih tednih je treba ukrepe za začasno ustavitev zadevnega uvoza iz Romunije v Skupnost razširiti na celotno ozemlje te države.

(5)

Odločbo 2005/710/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Glede na podatke, ki so bili predloženi Komisiji o stanju bolezni in nadzornih ukrepih, ki so jih sprejeli pristojni organi v Romuniji, bodo določbe te odločbe ponovno proučene na naslednji seji Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali julija 2006.

(7)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

27.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 173/33

(1)

Do izbruhov aviarne influence v Belgiji je prišlo leta 2003. Pojav te bolezni je resno ogrožal živino v Skupnosti.

(2)

Da se prepreči širjenje bolezni in pripomore k temu, da se čim prej izkorenini, mora Skupnost v skladu z Odločbo 90/424/EGS finančno prispevati k upravičenim izdatkom držav članic zaradi izrednih ukrepov za boj proti tej bolezni.

(3)

Odločba Komisije 2003/749/ES z dne 10. oktobra 2003 o finančnem prispevku Skupnosti za izkoreninjenje aviarne influence v Belgiji leta 2003 (2) je dodelila finančni prispevek Skupnosti k izdatkom Belgije zaradi izrednih ukrepov za boj proti aviarni influenci, ki so se izvajali leta 2003.

(4)

V skladu z navedeno Odločbo je bil dodeljen prvi obrok 3 000 000 EUR.

(5)

V skladu z navedeno odločbo mora preostali znesek prispevka Skupnosti temeljiti na zahtevku, ki ga je Belgija predložila 13. januarja in 24. marca 2004, dokumentih, ki potrjujejo zneske iz zahtevka, ter rezultatih pregledov na kraju samem, ki jih je izvedla Komisija. Znesek iz tega zahtevka, ki ga je predložila Belgija, je znašal 18 035 727,78 EUR, finančni prispevek Skupnosti pa ne sme biti višji od 50 % skupnih upravičenih izdatkov.

(6)

Glede na navedeno je treba določiti celotni znesek finančnega prispevka Skupnosti k upravičenim stroškom, ki so povezani z izkoreninjenjem aviarne influence v Belgiji leta 2003.

(7)

Iz rezultatov pregledov, ki jih je v skladu z veterinarskimi pravili Skupnosti in pogoji za dodelitev finančne podpore Skupnosti opravila Komisija, je razvidno, da vsi navedeni izdatki niso upravičeni do finančnega prispevka Skupnosti.

(8)

Zadnje pripombe in končni sklepi Komisije ter metoda za izračun upravičenih izdatkov so bili Belgiji predloženi 21. februarja 2006.

(9)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –