2.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 241/1

(1)

Direktiva 2004/39/ES vzpostavlja splošni okvir za regulativno ureditev finančnih trgov v Skupnosti, pri čemer med drugim določa: pogoje poslovanja za investicijske družbe pri opravljanju investicijskih in pomožnih storitev ter investicijskih dejavnosti; organizacijske zahteve (vključno z obveznostmi vodenja evidence) za investicijske družbe, ki poklicno opravljajo take storitve in dejavnost, in za regulirane trge; obveznosti poročanja o transakcijah finančnih instrumentov; zahteve po preglednosti v zvezi s transakcijami delnic.

(2)

Primerno je, da imajo določbe te uredbe prav tako zakonodajno obliko, da zagotovijo usklajeno ureditev v vseh državah članicah, spodbujajo združevanje trga ter čezmejno opravljanje investicijskih in pomožnih storitev ter pospešujejo nadaljnjo konsolidacijo enotnega trga. Določbe o nekaterih vidikih vodenja evidenc in o poročanju o transakcijah, preglednosti in izvedenih finančnih instrumentih na blago imajo le malo presečišč z nacionalno zakonodajo in podrobnimi zakoni, ki urejajo odnose s strankami.

(3)

Podrobne in povsem usklajene zahteve po preglednosti in pravila, ki urejajo poročanje o transakcijah, so ustrezni za zagotavljanje enakovrednih tržnih pogojev in nemoteno delovanje trgov vrednostnih papirjev v Skupnosti ter za pospeševanje učinkovitega združevanja teh trgov. Nekateri vidiki vodenja evidenc so med seboj tesno povezani, saj so pojmi, ki se zanje uporabljajo, isti kakor tisti, ki so opredeljeni za poročanje o transakcijah in preglednosti.

(4)

Cilj ureditve, ki jo je vzpostavila Direktiva 2004/39/ES v zvezi z zahtevami po poročanju o transakcijah na področju transakcij finančnih instrumentov, je zagotoviti, da so zadevni pristojni organi ustrezno obveščeni o transakcijah, v katerih imajo nadzorniški interes. V ta namen je treba zagotoviti, da se od vseh investicijskih družb pridobi ena sama skupina podatkov s čim manjšimi odstopanji med državami članicami, da bi čim bolj zmanjšali obseg različnih obveznosti poročanja, ki jih morajo izpolnjevati podjetja, ki opravljajo čezmejne dejavnosti, ter čim bolj povečali obseg podatkov, ki jih hranijo pristojni organi za morebitno izmenjavo s podatki drugih pristojnih organov. Poleg tega je namen ukrepov pristojnim organom omogočiti, da svoje obveznosti, ki izhajajo iz navedene direktive, izpolnjujejo čim hitreje in čim bolj učinkovito.

(5)

Cilj ureditve, ki jo je vzpostavila Direktiva 2004/39/ES v zvezi z zahtevami po preglednosti na področju transakcij delnic, sprejetih v trgovanje na reguliranem trgu, je zagotoviti, da so vlagatelji ustrezno obveščeni o resničnem obsegu dejanskih in potencialnih transakcij tovrstnih delnic, ne glede na to, ali te transakcije potekajo na reguliranih trgih, večstranskih sistemih trgovanja (v nadaljevanju MTF), pri sistematičnih internalizerjih ali zunaj teh mest trgovanja. Te zahteve so sestavni del širšega okvira pravil, katerih namen je spodbujanje konkurence med mesti trgovanja za izvedbene storitve, s ciljem povečati izbiro, ki je na voljo vlagateljem, spodbuditi inovativnost, znižati stroške transakcij in povečati učinkovitost procesa oblikovanja cen na ravni celotne Skupnosti. Visoka stopnja preglednosti je bistvena sestavina tega okvira za zagotovitev enakih možnosti za tekmovanje med mesti trgovanja, in sicer tako da razdrobljenost likvidnosti ne vpliva na oblikovanje cen posameznih delnic na podlagi povpraševanja in ponudbe, in da zato ne pride do oškodovanja vlagateljev. Po drugi strani Direktiva priznava možnost obstoja okoliščin, v katerih bi bilo morda treba dopustiti izvzetja iz obveznosti zagotavljanja preglednosti pred trgovanjem ali odlog obveznosti zagotavljanja preglednosti po trgovanju. Ta uredba podrobno določa take okoliščine, upoštevajoč potrebo tako po zagotavljanju visoke stopnje preglednosti kakor tudi po preprečevanju negativnega vpliva na likvidnost na mestih trgovanja in drugod kot nenamerne posledice obveznosti razkrivanja transakcij, ki lahko privedejo do ustvarjanja javnih pozicij tveganja.

(6)

Za namen določb o vodenju evidence se sklic na vrsto naročila razume kot sklic na njegov status kot omejenega naročila, tržnega naročila ali druge posebne vrste naročila. Za namen določb o vodenju evidence je treba sklic na vrsto naročila ali transakcije razumeti kot sklic na naročila za vpis vrednostnih papirjev oziroma na vpis vrednostnih papirjev, sklic na uveljavljanje opcije oziroma na uveljavitev opcije ali podobna naročila ali transakcije strank.

(7)

V tej fazi ni potrebno podrobno opredeljevanje ali predpisovanje vrste, narave in strukture sistema za izmenjavo informacij med pristojnimi organi.

(8)

Če uradno obvestilo pristojnega organa v zvezi z alternativno določitvijo najpomembnejšega trga glede likvidnosti ni upoštevano v razumnem času, ali če se pristojni organ ne strinja z izračunom, ki ga je opravil drugi pristojni organ, si morajo zadevni pristojni organi prizadevati za ustrezno rešitev. Pristojni organi imajo po potrebi na voljo možnost, da zadevo obravnavajo v okviru Odbora evropskih regulatorjev trgov vrednostnih papirjev.

(9)

Pristojni organi naj med seboj uskladijo pripravo in vzpostavljanje sistema za izmenjavo informacij o transakcijah. Pristojni organi imajo tudi v tem primeru na voljo možnost, da tovrstne zadeve obravnavajo v okviru Odbora evropskih regulatorjev trgov vrednostnih papirjev. Pristojni organi poročajo Komisiji, ki o sistemu obvešča Evropski odbor za vrednostne papirje. Pri usklajevanju bi morali pristojni organi upoštevati potrebo po učinkovitem spremljanju dejavnosti investicijskih družb, da zagotovijo, da delujejo pošteno, pravično in strokovno ter na način, ki spodbuja združevanje trga v Skupnosti, sprejemanje odločitev na podlagi temeljite analize stroškov in koristi, zagotavljanje, da se informacije o transakcijah uporabljajo samo za ustrezno izvajanje funkcij pristojnih organov, in navsezadnje učinkovito in odgovorno upravljavsko ureditev za vse morebitne skupne sisteme, za katere bi ocenili, da so potrebni.

(10)

Primerno je vzpostaviti merila za določanje, kdaj je poslovanje reguliranega trga v državi članici gostiteljici znatnega pomena, in posledice tega statusa tako, da bi se izognili vzpostavljanju obveznosti na reguliranem trgu, ki obravnava ali se nanaša na več kot en pristojni organ, če drugače take obveznosti sploh ne bi bilo.

(11)

ISO 10962 (Razvrstitev oznak finančnih instrumentov) je primer enotnega mednarodno sprejetega standarda za razvrščanje finančnih instrumentov.

(12)

Če pristojni organi odobrijo opustitve v zvezi z zahtevami po preglednosti pred trgovanjem ali dovolijo odlog izpolnjevanja obveznosti v zvezi s preglednostjo po trgovanju, morajo vse regulirane trge in MTF obravnavati enako in na nediskriminatoren način, tako da se opustitev ali odlog odobri ali vsem reguliranim trgom in MTF, ki jih pooblastijo v skladu z Direktivo 2004/39/ES, ali nobenemu. Pristojni organi, ki odobrijo opustitve ali odloge, ne bi smeli nalagati dodatnih zahtev.

(13)

Primerno je upoštevati, da je cilj algoritma trgovanja, ki ga upravlja regulirani trg ali MTF, običajno čimbolj povečati obseg trgovanja, pri čemer bi morali biti možni tudi drugi algoritmi trgovanja.

(14)

Opustitev zahtev po preglednosti pred trgovanjem iz členov 29 ali 44 Direktive 2004/39/ES, ki jo dodeli pristojni organ, ne bi smela investicijskim družbam omogočiti, da se izogibajo tem obveznostim v zvezi s transakcijami likvidnih delnic, ki jih sklepajo dvostransko v skladu s pravili reguliranega trga ali MTF, pri čemer bi morale te transakcije, če bi bile izvedene mimo pravil reguliranega trga ali MTF, izpolnjevati zahteve po objavi ponudbe, določene v členu 27 navedene direktive.

(15)

Dejavnost bi se morala šteti kot dejavnost z bistveno komercialno vlogo za investicijsko družbo, če je ta dejavnost pomemben vir prihodkov ali pomemben vir stroškov. Ocena pomembnosti za ta namen bi morala v vsakem primeru upoštevati obseg ločenega izvajanja ali organiziranja te dejavnosti, denarno vrednost dejavnosti in njeno primerjalno pomembnost s sklicem tako na skupno poslovanje družbe kakor tudi na splošno dejavnost na trgu za zadevno delnico, na katerem družba posluje. Obstajati bi morala možnost, da se dejavnost šteje kot pomemben vir prihodkov za družbo, tudi če je za določen primer primeren eden ali dva dejavnika.

(16)

Za potrebe Direktive 2004/39/ES se za delnice, s katerimi se ne trguje dnevno, ne bi smelo šteti, da imajo likvidni trg. Če pa se izjemoma, in sicer iz razlogov, povezanih z vzdrževanjem urejenega trga, ali zaradi višje sile, z delnico ne trguje na nekaterih trgovalnih dnevih, to ne bi smelo pomeniti, da se za to delnico ne more šteti, da ima likviden trg.

(17)

Zahteva po javnosti nekaterih ponudb, naročil ali transakcij v skladu s členi 27, 28, 29, 30, 44 in 45 Direktive 2004/39/ES in to uredbo ne bi smela reguliranim trgom in MFT preprečiti, da od svojih članov ali udeležencev zahtevajo, da tovrstne informacije javno razkrijejo.

(18)

Informacije, ki morajo biti dane na voljo v čim bolj realnem času, naj bodo dane na voljo takoj, ko je to tehnično mogoče, ob upoštevanju razumne mere učinkovitosti in izdatkov za sisteme s strani zadevne osebe. Informacije naj bodo objavljene čim bližje roku največ treh minut v izjemnih primerih, kjer sistemi, ki so na voljo, ne omogočajo objave v krajšem roku.

(19)

Za namen določb te uredbe v zvezi s sprejemom v trgovanje na reguliranem trgu prenosljivega vrednostnega papirja, kakor je opredeljen v členu 4(1)(18)(c) Direktive 2004/39/ES, v primeru vrednostnega papirja v smislu Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (2), se naj šteje, da je dovolj javno razpoložljivih informacij, potrebnih za vrednotenje tovrstnega finančnega instrumenta.

(20)

Sprejemanje enot, ki jih izdajo kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, v trgovanje na reguliranem trgu naj ne omogoča izogibanja zadevnim določbam Direktive Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (3), in zlasti členom 44 do 48 navedene direktive.

(21)

Pogodba na izvedeni finančni instrument bi se morala šteti kot finančni instrument v skladu z oddelkom C(7) Priloge I k Direktivi 2004/39/ES samo, če se nanaša na blago in izpolnjuje kriterije iz te uredbe za ugotavljanje, ali se lahko šteje, da ima pogodba značilnosti drugih izvedenih finančnih instrumentov in da ni za komercialne namene. Pogodba na izvedeni finančni instrument bi se morala šteti kot finančni instrument v skladu z oddelkom C(10) navedene priloge samo, če se nanaša na osnovni instrument iz oddelka C(10) in te uredbe ter izpolnjuje kriterije te uredbe za ugotavljanje, ali se lahko šteje, da ima pogodba značilnosti drugih izvedenih finančnih instrumentov.

(22)

Pričakovati je, da bodo izvzetja iz Direktive 2004/39/ES, ki se nanašajo na poslovanje za lasten račun ali opravljanje drugih investicijskih storitev v zvezi z blagovnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, zajetimi v oddelkih C(5), C(6) in C(7) Priloge I k navedeni direktivi, ali izvedenimi finančnimi instrumenti, zajetimi v oddelku C(10) navedene Priloge I, izključila znatno število komercialnih proizvajalcev in porabnikov energije in drugega blaga, vključno z dobavitelji energije, trgovci z blagom in njihovimi podružnicami iz področja uporabe navedene direktive, zaradi česar od takih udeležencev ne bo zahtevano, da uporabijo testiranja iz te uredbe, da ugotovijo, ali so pogodbe, s katerimi trgujejo, finančni instrumenti.

(23)

V skladu z oddelkom B(7) Priloge I k Direktivi 2004/39/ES lahko investicijske družbe uveljavljajo svobodo opravljanja pomožne storitve v državi članici, ki ni njihova matična država članica, z opravljanjem investicijskih storitev in dejavnosti ter pomožnih storitev vrste, opisane v oddelku A ali oddelku B navedene priloge, v zvezi z osnovnim sredstvom izvedenih finančnih instrumentov, zajetih v oddelkih C(5), (6), (7) in (10), pri čemer so ti povezani z opravljanjem investicijskih ali pomožnih storitev. Na podlagi tega bi morala biti družba, ki opravlja investicijske storitve ali dejavnosti in povezano trgovanje s promptnimi pogodbami, sposobna izkoristiti svobodo opravljanja pomožnih storitev v zvezi s povezanim trgovanjem.

(24)

Opredelitev blaga naj ne vpliva na druge opredelitve tega pojma v nacionalni zakonodaji in drugi zakonodaji Skupnosti. Preskusi za ugotavljanje, ali se za pogodbo šteje, da ima značilnosti drugih izvedenih finančnih instrumentov in da njen namen ni komercialen, so namenjeni zgolj ugotavljanju, ali pogodbe sodijo v področje uporabe oddelka C(7) ali C(10) Priloge I k Direktivi 2004/39/ES.

(25)

Pogodba na izvedene finančne instrumente se nanaša na blago ali na drugi dejavnik, kadar obstaja neposredna povezava med navedeno pogodbo in zadevnim osnovnim blagom ali dejavnikom. Zato bi se morala pogodba na izvedeni finančni instrument na ceno blaga šteti kot pogodba na izvedeni finančni instrument, ki se nanaša na blago, medtem ko se pogodba na izvedeni finančni instrument na prevozne stroške za blago ne bi smela šteti kot pogodba na izvedeni finančni instrument, ki se nanaša na blago. Izvedeni finančni instrument, ki se nanaša na blagovni izvedeni finančni instrument, kot je opcija na blagovni terminski posel (izvedeni finančni instrument, povezan z izvedenim finančnim instrumentom), je posredna naložba v blago in bi ga zato morali šteti za blagovni izvedeni finančni instrument za namene Direktive 2004/39/ES.

(26)

Pojem blaga ne vključuje storitev in drugih predmetov, ki niso blago, kot so valute ali nepremičninske pravice, ali ki so v celoti neopredmeteni.

(27)

Tehnično svetovanje je na zahtevo prispeval Odbor evropskih regulatorjev trgov vrednostnih papirjev, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/527/ES (4).

(28)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so skladni z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

1.

„blago“ pomeni kakršno koli blago zamenljivega značaja, ki ga je možno izročiti, vključno s kovinami ter njihovimi rudami in zlitinami, kmetijskimi proizvodi in viri energije, kot je električna energija;

2.

„izdajatelj“ pomeni subjekt, ki izda prenosljive vrednostne papirje in po potrebi druge finančne instrumente;

3.

„izdajatelj Skupnosti“ pomeni izdajatelja, ki ima registriran sedež v državi članici;

4.

„izdajatelj tretje države“ pomeni izdajatelja, ki ni izdajatelj Skupnosti;

5.

„običajni čas trgovanja“ za mesto trgovanja ali investicijsko družbo pomeni čas, ki ga mesto trgovanja določi vnaprej in javno objavi kot svoj čas trgovanja;

6.

„portfeljsko trgovanje“ pomeni transakcijo več kot enega vrednostnega papirja, pri čemer so ti vrednostni papirji uvrščeni v skupino in se z njimi trguje kot z eno samo enoto za določeno referenčno ceno;

7.

„ustrezni pristojni organ“ za finančni instrument pomeni pristojni organ najpomembnejšega trga finančnih instrumentov, kar zadeva likvidnost;

8.

„mesto trgovanja“ pomeni regulirani trg, MTF ali sistematičnega internalizerja, ki kot tak deluje v njegovem imenu, in po potrebi sistem izven Skupnosti s podobnimi funkcijami kot regulirani trg ali MTF;

9.

„promet“ v zvezi s finančnim instrumentom pomeni vsoto rezultatov pomnožitve števila enot tega instrumenta, ki se izmenja med kupci in prodajalci v določenem časovnem obdobju, v skladu z izvedbo transakcij na mestu trgovanja ali drugače, s ceno enote, ki se uporablja za vsako tako transakcijo;

10.

„transakcija financiranja vrednostnih papirjev“ pomeni primer posojanja ali izposojanja vrednostnih papirjev ali izposojanja drugih finančnih instrumentov, transakcijo prodaje in povratnega odkupa ali odkupa in povratne prodaje ali prodajno/nakupno transakcijo oziroma nakupno/prodajno transakcijo.

(a)

transakcij financiranja vrednostnih papirjev;

(b)

uveljavitve pravic iz opcij ali pokritih vrednostnih papirjev z upravičenjem;

(c)

transakcij na primarnih trgih (kakor so izdajanje, dodelitev ali vpis) s finančnimi instrumenti, ki sodijo v člen 4(1)(18)(a)  in (b) Direktive 2004/39/ES.

(a)

delnica pred tem ni bila sprejeta v trgovanje na reguliranem trgu;

(b)

delnica je bila pred tem sprejeta v trgovanje na reguliranem trgu, vendar je bila odstranjena iz trgovanja na vsakem reguliranem trgu, ki jo je sprejel.

(a)

ime ali drugo poimenovanje stranke;

(b)

ime kakršne koli zadevne osebe, ki deluje v imenu stranke;

(c)

podatke, določene v točkah 4, 6 in točkah 16 do 19 v tabeli 1 Priloge I;

(d)

vrsto naročila, če njegov namen ni nakup ali prodaja;

(e)

vrsto naročila;

(f)

vse druge podrobnosti, pogoje in posebna navodila stranke, ki določajo, kako mora biti naročilo izvedeno;

(g)

datum in točen čas prejema naročila ali odločitve o obravnavi naročila s strani investicijske družbe.

(a)

ime ali drugo poimenovanje stranke;

(b)

podatke, določene v točkah 2, 3, 4, 6 in v točkah 16 do 21 tabele 1 Priloge I;

(c)

skupno ceno, ki je produkt cene enote in količine;

(d)

vrsto transakcije, če njen namen ni nakup ali prodaja;

(e)

fizično osebo, ki je izvedla transakcijo ali ki je odgovorna za izvedbo.

(a)

ime ali drugo poimenovanje stranke, katere naročilo je bilo posredovano;

(b)

ime ali drugo poimenovanje osebe, kateri je bilo naročilo posredovano;

(c)

pogoje posredovanega naročila;

(d)

datum in točen čas posredovanja.

(a)

če je osnovni vrednostni papir delnica ali drug prenosljiv vrednostni papir, določen v členu 4(1)(18)(a) Direktive 2004/39/ES, sprejet v trgovanje na reguliranem trgu, država članica, za katero se šteje, da je najpomembnejši trg, kar zadeva likvidnost, za osnovni vrednostni papir, v skladu z odstavkom 2;

(b)

če je osnovni vrednostni papir obveznica ali drug prenosljiv vrednostni papir, določen v členu 4(1)(18)(b) Direktive 2004/39/ES, ali instrument denarnega trga, sprejet v trgovanje na reguliranem trgu, država članica, za katero se šteje, da je najpomembnejši trg, kar zadeva likvidnost, za ta osnovni vrednostni papir, v skladu z odstavki 3, 4 ali 5;

(c)

če je osnovno sredstvo indeks, sestavljen iz delnic, s katerimi se trguje na določenem reguliranem trgu, država članica, v kateri se nahaja ta regulirani trg.

(a)

delnice;

(b)

obveznice ali oblike listinjenega dolga;

(c)

kateri koli drugi finančni instrumenti.

(a)

zagotavljajo varnost in zaupnost podatkov, o katerih poročajo;

(b)

vključujejo mehanizme za ugotavljanje in popravljanje napak v poročilu o transakcijah;

(c)

vključujejo mehanizme za potrjevanje vira poročila o transakcijah;

(d)

vključujejo ustrezne previdnostne ukrepe za omogočanje pravočasne obnove poročanja v primeru izpada sistema;

(e)

dopuščajo sporočanje informacij, ki so zahtevane na podlagi člena 13, v formatu, ki ga zahteva pristojni organ in je v skladu s tem odstavkom, v rokih, določenih v členu 25(3) Direktive 2004/39/ES.

(a)

finančni instrument, ki je predmet poročila, ima lastnosti, ki so specifične za instrument te vrste in niso zajete v informacijah, določenih v navedeni tabeli;

(b)

metode trgovanja, ki so specifične za mesto trgovanja, kjer je bila opravljena transakcija, imajo značilnosti, ki niso zajete v informacijah, določenih v navedeni tabeli.

(a)

ustreznemu pristojnemu organu za zadevni finančni instrument;

(b)

v primeru podružnic, pristojnemu organu, ki je pooblastil investicijsko družbo, ki zagotavlja informacije, brez poseganja v pravico, da ne prejema teh informacij v skladu s členom 25(6) Direktive 2004/39/ES;

(c)

kateremu koli drugemu pristojnemu organu, ki zahteva informacije, da ustrezno izpolni svoje nadzorniške obveznosti iz člena 25(1) Direktive 2004/39/ES.

(a)

pripravo in vzpostavljanje ureditve za izmenjavo informacij o transakcijah med pristojnimi organi v skladu z zahtevami iz Direktive 2004/39/ES in te uredbe;

(b)

vse morebitne prihodnje dopolnitve ureditve.

(a)

država članica gostiteljica je v preteklosti bila matična država članica zadevnega reguliranega trga;

(b)

zadevni regulirani trg je prek združitve, prevzema ali kakršne koli druge oblike prenosa pridobil poslovanje reguliranega trga, ki je imel registrirani sedež ali glavno upravo v državi članici gostiteljici.

(a)

temeljiti morajo na trgovalni metodologiji, s katero se cena določi v skladu z referenčno ceno, ki jo ustvari drug sistem, kjer je navedena referenčna cena javno objavljena in jo udeleženci trga na splošno štejejo za zanesljivo referenčno ceno;

(b)

formalizirajo dogovorjene transakcije, od katerih vsaka izpolnjuje enega od naslednjih kriterijev:

(a)

poslujejo za lastni račun z drugim članom ali udeležencem, ki posluje za račun stranke;

(b)

poslujejo z drugim članom ali udeležencem, pri čemer oba izvršujeta naročila za lasten račun;

(c)

poslujejo tako za račun kupca kot za račun prodajalca;

(d)

poslujejo za račun kupca, drugi član ali udeleženec pa posluje za račun prodajalca;

(e)

trgujejo za lasten račun na podlagi naročila stranke.

(a)

dejavnost ima bistveno komercialno vlogo v družbi in se opravlja v skladu s pravili in postopki, ki niso diskrecijski;

(b)

dejavnost izvaja osebje ali avtomatizirani tehnični sistem, dodeljen za ta namen, ne glede na to, ali se to osebje ali sistem uporablja za ta namen izključno ali ne;

(c)

dejavnost je redno in neprekinjeno na razpolago strankam.

(a)

dejavnost se izvaja priložnostno in neredno s pogodbenimi strankami, ki so trgovci na debelo, in so del poslovnih odnosov, za katere so značilni posli nad standardnim tržnim obsegom;

(b)

transakcije se izvajajo zunaj sistemov, ki jih družba redno uporablja za posle, ki jih izvaja v funkciji sistematičnega internalizerja.

(a)

povprečno dnevno število transakcij z delnico je enako ali višje od 500;

(b)

povprečni dnevni promet ni manjši od 2 milijona EUR.

(a)

kotacijo ali kotacije, ki so po ceni blizu primerljivim kotacijam za isto delnico na drugih mestih trgovanja;

(b)

evidenco njenih ponujenih cen, ki jo hrani 12 mesecev ali po svoji presoji dlje.

(a)

podatke, določene v točkah 2, 3, 6, 16, 17, 18 in 21 tabele 1 v Prilogi I;

(b)

če je ustrezno, navedbo, da izmenjavo delnic določajo drugačni dejavniki, kot je tekoče tržno vrednotenje delnice;

(c)

če je primerno, navedbo, da je bilo trgovanje dogovorjeno trgovanje;

(d)

kjer je ustrezno, vse spremembe prej razkritih informacij.

(a)

najvišjo ceno;

(b)

najnižjo ceno;

(c)

povprečno ceno;

(d)

skupno število delnic, s katerimi se trguje;

(e)

skupno število transakcij;

(f)

druge take informacije, za katere sistematični internalizer odloči, da jih bo dal na razpolago.

(a)

investicijska družba, ki proda zadevno delnico;

(b)

investicijska družba, ki deluje v imenu prodajalca ali uredi transakcijo za prodajalca;

(c)

investicijska družba, ki deluje v imenu kupca ali uredi transakcijo za kupca;

(d)

investicijska družba, ki kupi zadevno delnico.

(a)

transakcija se opravlja med investicijsko družbo, ki posluje za lasten račun, in stranko te družbe;

(b)

velikost transakcije je enaka ali večja od ustrezne najmanjše kvalificirane velikosti, kakor je določeno v tabeli 4 v Prilogi II.

(a)

če se transakcija izvede med trgovalnim dnevom najpomembnejšega trga za zadevno delnico, ali v običajnem času trgovanja investicijske družbe, čim bolj sprotno. Informacije po trgovanju v zvezi s takimi transakcijami se v vsakem primeru objavijo v treh minutah od zadevne transakcije;

(b)

v primerih, ki niso zajeti v točki (a), takoj na začetku običajnega časa trgovanja investicijske družbe ali najpozneje pred odprtjem naslednjega delovnega dne na najpomembnejšem trgu za navedeno delnico.

(a)

prek aranžmajev reguliranega trga ali MTF;

(b)

prek aranžmajev tretje stranke;

(c)

prek lastnega sistema.

(a)

vsebovati mora vse primerne ukrepe, potrebne za zagotovitev, da je informacija, ki bo objavljena, zanesljiva, neprenehoma spremljana zaradi napak in da se jo popravi takoj, ko se odkrijejo napake;

(b)

omogočati mora konsolidacijo podatkov s podobnimi podatki iz drugih virov;

(c)

dati mora informacije na razpolago javnosti na primeren in nediskriminatoren poslovni način po razumni ceni.

(a)

povprečni dnevni promet;

(b)

povprečno dnevno število transakcij;

(c)

za delnice, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 22(1)(a) ali (b) (kjer je primerno), prosti obtok na dan 31. decembra;

(d)

če je delnica likvidna delnica, povprečno vrednost izvršenih naročil.

(a)

povprečno število izvršenih transakcij in za delnice, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 22(1)(a) ali (b) (kjer je primerno), prosti obtok;

(b)

v primeru delnice, ki je ocenjena kot likvidna delnica, povprečno vrednost izvršenih naročil.

(a)

povprečni dnevni promet in povprečno dnevno število transakcij v skladu z izračunom iz člena 33(1) in (2);

(b)

prosti obtok in povprečno vrednost izvršenih naročil v skladu z izračunom iz člena 33(1) in (2).

(a)

razvrstitev na podlagi objave iz odstavka 1 se uporablja v 12-mesečnem obdobju z začetkom 1. aprila po objavi in koncem naslednjega 31. marca;

(b)

razvrstitev na podlagi ocen v členu 33(3) se uporablja od ustreznega sprejema v trgovanje do konca šesttedenskega obdobja iz člena 22(5);

(c)

razvrstitev na podlagi izračunov iz člena 33(4) se uporablja od konca šesttedenskega obdobja iz člena 22(5) in do:

(a)

posameznih sistematičnih internalizerjev za delnice, sprejete v trgovanje na reguliranem trgu;

(b)

vseh delnic, sprejetih v trgovanje na reguliranem trgu, skupaj z navedbo:

(a)

porazdelitev navedenih delnic javnosti;

(b)

pretekle finančne podatke, podatke o izdajatelju in podatke o pregledu poslovanja, ki ga je treba pripraviti v skladu z Direktivo 2003/71/ES, ali ki so ali bodo drugače dani na voljo javnosti.

(a)

so pogoji vrednostnega papirja jasni in nedvoumni ter omogočajo povezavo med ceno vrednostnega papirja in ceno ali drugačnim merilom vrednosti podlage;

(b)

cena ali drugačno merilo vrednosti osnove sta zanesljiva in na voljo javnosti;

(c)

javnost ima na voljo dovolj informacij, ki so potrebne za ovrednotenje vrednostnega papirja;

(d)

ureditev za določanje poravnalne cene vrednostnega papirja zagotavlja, da ta cena pravilno prikazuje ceno ali drugo merilo vrednosti osnove;

(e)

če poravnava vrednostnega papirja zahteva ali predvideva možnost izročitve osnovnega vrednostnega papirja ali sredstva namesto gotovinske poravnave, obstajajo primerni postopki poravnave in izročitve za to osnovo, kakor tudi primerna ureditev za pridobitev ustreznih informacij o tej osnovi.

(a)

porazdelitev navedenih enot javnosti;

(b)

ali obstaja ustrezna ureditev za vzdrževanje trga, ali pa če družba za upravljanje sheme zagotavlja primerno alternativno ureditev, da vlagatelji izplačajo enote premoženja;

(c)

ali je vrednost enot vlagateljem prikazana dovolj pregledno s pomočjo rednega objavljanja čiste vrednosti sredstev.

(a)

porazdelitev navedenih enot javnosti;

(b)

ali je vrednost enot vlagateljem prikazana dovolj pregledno, s pomočjo objavljanja informacij o naložbeni strategiji sklada ali z rednim objavljanjem čiste vrednosti sredstev.

(a)

pogoji v pogodbi, s katero je ustanovljen finančni instrument, morajo biti jasni in nedvoumni ter omogočati povezavo med ceno finančnega instrumenta in ceno ali drugačnim merilom vrednosti osnovnega instrumenta;

(b)

cena ali drugačno merilo vrednosti osnove morata biti zanesljiva in na voljo javnosti;

(c)

obstajati mora dovolj informacij na voljo javnosti, ki so potrebne za ovrednotenje izvedenega finančnega instrumenta;

(d)

ureditev za določanje poravnalne cene pogodbe mora zagotavljati, da ta cena pravilno prikazuje ceno ali drugo merilo vrednosti osnove;

(e)

če poravnava vrednostnega papirja zahteva ali predvideva možnost izročitve osnovnega vrednostnega papirja ali sredstva namesto gotovinske poravnave, morajo obstajati primerni postopki poravnave in izročitve za to osnovo, kakor tudi primerna ureditev za pridobitev ustreznih informacij o tej osnovi.

(a)

pogodba o ustanovitvi navedenega instrumenta bo verjetno zagotovila sredstva, da se trgu razkrijejo, ali da se trgu omogoči, da oceni cene in druga merila vrednosti osnove (če ta cena ali merilo vrednosti nista drugače na voljo javnosti);

(b)

regulirani trg mora zagotoviti obstoj ustrezne nadzorne ureditve za spremljanje trgovanja in poravnave s takimi finančnimi instrumenti;

(c)

regulirani trg mora omogočiti izvedbo poravnave in izročitve, bodisi fizične izročitve ali gotovinske poravnave, v skladu s pogodbenimi pogoji in določbami navedenih finančnih instrumentov.

(a)

izpolnjuje enega od naslednjih kriterijev:

(b)

pogodbo poravna klirinška družba ali drug subjekt, ki opravlja enake funkcije kot osrednja pogodbena stranka, ali pa obstaja ureditev za plačilo ali zagotovitev kritja v zvezi s pogodbo;

(c)

pogodba je standardizirana, tako da so zlasti cena, serija, datum izročila ali drugi pogoji določeni v glavnem na podlagi redno objavljenih cen, standardnih serij ali standardnih datumov izročila.

(a)

dva trgovalna dneva;

(b)

čas, ki je na trgu splošno sprejet za to blago, sredstvo ali pravico kot standardni čas izročitve.

(a)

navedena pogodba se poravna v gotovini ali se lahko poravna v gotovini po izbiri ene ali več strank iz razlogov, ki ne vključujejo neplačila ali drugega dogodka prenehanja;

(b)

s pogodbo se trguje na reguliranem trgu ali v večstranskem trgovinskem sistemu;

(c)

v zvezi s pogodbo so izpolnjeni pogoji, določeni v odstavku 1.

(a)

telekomunikacijska pasovna širina;

(b)

zmogljivost shranjevanja blaga;

(c)

prenosne ali transportne zmogljivosti v zvezi z blagom, ne glede na to, ali so to kabelske, omrežne ali druge zmogljivosti;

(d)

nadomestilo, kredit, dovoljenje, pravica ali podobno sredstvo, ki je neposredno povezano z dobavo, distribucijo ali porabo energije, pridobljene iz obnovljivih virov;

(e)

geološka, okoljska ali druga fizična spremenljivka;

(f)

katero koli drugo sredstvo ali pravica zamenljivega značaja (brez pravice do prejemanja storitve), ki ju je možno prenesti;

(g)

indeks ali merilo, povezano s ceno ali vrednostjo ali količino transakcij s katerim koli sredstvom, pravico, storitvijo ali obveznostjo.

2.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 241/26

(1)

Direktiva 2004/39/ES določa okvir za regulativno ureditev finančnih trgov v Skupnosti, ki med drugim ureja pogoje poslovanja za investicijske družbe pri opravljanju investicijskih storitev in, če je primerno, pomožnih storitev in investicijskih dejavnosti; organizacijske zahteve za investicijske družbe, ki opravljajo take storitve in dejavnosti, ter za regulirane trge; zahteve v zvezi s poročanjem o transakcijah s finančnimi instrumenti; in zahteve po preglednosti za transakcije z delnicami, sprejetimi v trgovanje na reguliranem trgu.

(2)

Pravila za izvajanje ureditve, ki ureja organizacijske zahteve za investicijske družbe, ki profesionalno opravljajo investicijske storitve ter, če je primerno, pomožne storitve in investicijske dejavnosti na reguliranih trgih, morajo biti skladna s ciljem Direktive 2004/39/ES. Oblikovana bi morala biti tako, da bi zagotovila visoko stopnjo integritete, pristojnosti in stabilnosti med investicijskimi družbami ter subjekti, ki poslujejo na reguliranih trgih ali MTF, ter se uporabljala na enoten način.

(3)

Treba je določiti jasne organizacijske zahteve in postopke za investicijske družbe, ki opravljajo take storitve ali dejavnosti. Zlasti je treba predvideti stroge postopke za zadeve, kakor so skladnost, upravljanje s tveganji, reševanje pritožb, osebne transakcije, zunanje izvajanje ter ugotavljanje, obvladovanje in razkritje navzkrižij interesov.

(4)

Organizacijske zahteve in pogoji za izdajo dovoljenja investicijskim družbam bi morali biti določeni v obliki sklopa pravil, ki zagotavlja enotno uporabo ustreznih določb Direktive 2004/39/ES. To je potrebno, da se investicijskim družbam zagotovijo enake možnosti za enak dostop na vse trge v Skupnosti in odstranijo ovire, povezane s postopki izdaje dovoljenj, za čezmejne dejavnosti na področju investicijskih storitev.

(5)

Pravila za izvajanje ureditve, ki določa pogoje poslovanja za opravljanje investicijskih in pomožnih storitev ter investicijskih dejavnosti, naj odražajo cilj, ki je podlaga za tako ureditev. To pomeni, da bi morale biti oblikovane tako, da bi zagotovile visoko stopnjo varstva vlagateljev, ki bi se uporabljala na enoten način z uvedbo jasnih standardov in zahtev, ki urejajo odnos med investicijsko družbo in njeno stranko. Po drugi strani, kar zadeva varstvo vlagateljev, zlasti pa zagotavljanje informacij vlagateljem ali pridobivanje informacij od vlagateljev, bi bilo treba upoštevati naravo zadevne stranke ali potencialne stranke, in sicer, ali je majhni vlagatelj ali poklicna stranka.

(6)

Oblika direktive je potrebna, da se omogoči prilagoditev izvedbenih določb posebnostim določenega trga in pravnega sistema v vsaki državi članici.

(7)

Za zagotovitev enotne uporabe različnih določb Direktive 2004/39/ES je treba določiti usklajen sklop organizacijskih zahtev in pogojev poslovanja za investicijske družbe. Zato države članice in pristojni organi pri prenosu in uporabi pravil iz te direktive ne bi smeli dodajati dodatnih zavezujočih pravil, razen če to izrecno določa ta direktiva.

(8)

V izjemnih okoliščinah pa bi morale imeti države članice možnost, da določijo še dodatne zahteve za investicijske družbe, poleg tistih, ki so določene v pravilih za izvajanje. Tak poseg pa bi moral biti omejen na primere, ko posebna tveganja za varstvo vlagateljev ali celovitost trga, vključno s tistimi, ki so povezana s stabilnostjo finančnega sistema, niso bila ustrezno obravnavana v zakonodaji Skupnosti, hkrati pa bi moral biti strogo sorazmeren.

(9)

Morebitne dodatne zahteve, ki jih države članice zadržijo ali določijo v skladu s to direktivo, ne smejo omejevati ali drugače vplivati na pravice investicijskih družb na podlagi členov 31 in 32 Direktive 2004/39/ES.

(10)

Posebna tveganja, ki jih obravnavajo morebitne dodatne zahteve, ki jih obdržijo države članice na datum začetka uporabe te direktive, bi morala biti posebej pomembna za strukturo trga zadevne države, vključno z obnašanjem družb in potrošnikov na navedenem trgu. Ocena navedenih posebnih tveganj bi morala biti narejena v okviru zakonodajnega režima, ki ga vzpostavljajo Direktiva 2004/39/ES in njena natančna pravila za izvajanje. Kakršna koli odločitev, da se ohranijo dodatne zahteve, naj se opravi s primernim upoštevanjem ciljev navedene direktive odstraniti ovire za čezmejno opravljanje investicijskih storitev z uskladitvijo zahtev za prvotno dovoljenje in poslovanje investicijskih družb.

(11)

Investicijske družbe se med sabo precej razlikujejo po velikosti, strukturi in naravi poslovanja. Regulativna ureditev bi morala biti prilagojena tej raznovrstnosti, hkrati pa bi morala določati nekatere temeljne regulativne zahteve, ki so primerne za vse družbe. Regulirani subjekti bi morali izpolnjevati obveznosti in zasnovo na visoki ravni ter sprejeti ukrepe, ki so najbolj primerni za njihovo posebno naravo in okoliščine.

(12)

Vendar pa regulativna ureditev, ki za investicijske družbe predstavlja preveč negotovosti, lahko zmanjšuje učinkovitost. Od pristojnih organov se pričakuje, da izdajo razlagalna navodila za določbe iz te direktive, zlasti z namenom pojasniti praktično uporabo zahtev iz te direktive za posebne vrste družb in okoliščin. Nezavezujoča navodila te vrste bi med drugim lahko pojasnila, kako se določbe te direktive in Direktive 2004/39/ES uporabljajo glede na spremembe na trgu. Za zagotovitev enotne uporabe te direktive in Direktive 2004/39/ES lahko Komisija izda navodila s pomočjo razlagalnega sporočila ali na drugi način. Poleg tega lahko Odbor evropskih regulatorjev trgov vrednostnih papirjev izda navodila, da bi zavaroval usklajeno uporabo te direktive in Direktive 2004/39/ES med pristojnimi organi.

(13)

Organizacijske zahteve iz Direktive 2004/39/ES ne posegajo v sisteme za registracijo posameznikov, ki sodelujejo z investicijskimi družbami, določene z nacionalno zakonodajo.

(14)

Za namene določb te direktive, ki zahtevajo, da investicijske družbe vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo primerno politiko upravljanja s tveganji, bi morala tveganja v zvezi z dejavnostmi družbe, procesi in sistemi vključevati tveganja, povezana z zunanjim izvajanjem kritičnih ali pomembnih funkcij ali investicijskih storitev ali dejavnosti. Taka tveganja bi morala vključevati tveganja, povezana z razmerjem med družbo in ponudnikom storitev, ter potencialna tveganja, ki nastanejo, ko so dejavnosti, ki jih več investicijskih družb ali drugih reguliranih subjektov odda v zunanje izvajanje, dodeljene omejenemu številu izvajalcev.

(15)

Dejstvo, da funkcijo upravljanja s tveganjem in funkcijo spremljanja skladnosti opravlja ista oseba, ne ogroža nujno neodvisnega delovanja posamezne funkcije. Pogoji, da osebe, ki se ukvarjajo s funkcijo skladnosti, ne bi smele opravljati tudi funkcij, ki jih nadzorujejo, in da metoda določanja nadomestila takih oseb ne bi smela ogroziti njihove objektivnosti, lahko niso sorazmerni v primeru majhnih investicijskih družb. Za večje družbe pa bi bili nesorazmerni samo v izjemnih okoliščinah.

(16)

Številne določbe Direktive 2004/39/ES zahtevajo, da investicijske družbe zbirajo in vzdržujejo informacije o strankah in storitvah za stranke. Če navedene zahteve vključujejo zbiranje in obdelavo osebnih podatkov, bi morale družbe zagotoviti skladnost z nacionalnimi ukrepi za izvajanje Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 (2) o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.

(17)

Če se v imenu osebe opravijo zaporedne osebne transakcije v skladu s predhodnimi navodili, ki jih je dala navedena oseba, se obveznosti na podlagi določb te direktive v zvezi z osebnimi transakcijami ne bi smele uporabljati ločeno za vsako tako zaporedno transakcijo, če navedena navodila ostanejo veljavna in nespremenjena. Podobno se navedene obveznosti ne bi smele uporabljati za prekinitev ali umik takih navodil, če kateri koli finančni instrument, ki je bil pred tem kupljen v skladu z navodili, ni prodan hkrati s prekinitvijo ali odpravo navodil. Vendar pa bi se morale te obveznosti uporabljati za osebno transakcijo ali za začetek zaporednih osebnih transakcij, ki se izvedejo v imenu iste osebe, če se navedena navodila spremenijo ali če se izdajo nova navodila.

(18)

Pristojni organi ne bi smeli izdati dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev ali dejavnosti na podlagi splošne prepovedi zunanjega izvajanja ene ali več kritičnih ali pomembnih funkcij ali investicijskih storitev ali dejavnosti. Investicijske družbe bi morale imeti dovoljenje za oddajanje takih dejavnosti v zunanje izvajanje, če ureditve za zunanje izvajanje, ki jih določi podjetje, izpolnjujejo nekatere pogoje.

(19)

Za namen določb te direktive, ki določajo pogoje za zunanje izvajanje kritičnih ali pomembnih operativnih funkcij ali investicijskih storitev ali dejavnosti, bi se moralo šteti, da zunanje izvajanje, pri katerem bi se prenesle funkcije v tolikšni meri, da bi družba postala samo družba na papirju, škoduje pogojem, ki jih mora izpolnjevati investicijska družba, da pridobi in ohrani dovoljenje v skladu s členom 5 Direktive 2004/39/ES.

(20)

Zunanje izvajanje investicijskih storitev ali dejavnosti ali funkcij, ki so odločilnega pomena ali pomembne, lahko predstavlja bistveno spremembo pogojev za izdajo dovoljenja investicijski družbi, kakor je določeno v členu 16(2) Direktive 2004/39/ES. Če naj se taki dogovori o zunanjem izvajanju sklenejo potem, ko investicijska družba pridobi dovoljenje v skladu z določbami poglavja I naslova II Direktive 2004/39/ES, mora biti pristojni organ o navedenih dogovorih obveščen, če to zahteva člen 16(2) Direktive 2004/39/ES.

(21)

Ta direktiva zahteva, da investicijske družbe predhodno obvestijo odgovorni pristojni organ o vseh dogovorih o zunanjem izvajanju za upravljanje s portfelji majhnih vlagateljev, ki jih želijo skleniti s ponudnikom storitev, ki se nahaja v tretji državi, kjer nekateri posebni pogoji niso izpolnjeni. Vendar pa se ne pričakuje, da bodo pristojni organi izdali dovoljenje ali drugače odobrili tak dogovor ali njegove pogoje. Namen obvestila je predvsem zagotoviti, da imajo pristojni organi v ustreznih primerih priložnost ukrepati. Investicijska družba je pristojna za pogajanja glede pogojev dogovora o zunanjem izvajanju ter za zagotovitev skladnosti navedenih pogojev z obveznostmi družbe na podlagi te direktive in Direktive 2004/39/ES, brez formalnega poseganja pristojnega organa.

(22)

Za namene regulativne preglednosti in za zagotavljanje primerne ravni gotovosti za investicijske družbe ta direktiva zahteva, da vsak pristojni organ objavi izjavo o svoji politiki v zvezi z oddajanjem storitev portfeljskega upravljanja za majhne vlagatelje v zunanje izvajanje izvajalcem, ki se nahajajo v tretjih državah. Navedena izjava mora vsebovati primere, v katerih pristojni organ najverjetneje ne bo nasprotoval takemu zunanjemu izvajanju, ter razlago, zakaj zunanje izvajanje v takih primerih ne bo škodovalo zmožnosti družbe, da izpolni splošne pogoje za zunanje izvajanje na podlagi te direktive. V navedeni razlagi naj pristojni organ vedno navede razloge, zakaj zunanje izvajanje v navedenih primerih ne bi preprečevalo učinkovitosti dostopa do vseh informacij v zvezi s storitvijo, oddano v zunanje izvajanje, ki jih organ potrebuje za opravljanje svojih zakonskih funkcij v zvezi z investicijsko družbo.

(23)

Če investicijska družba pri kvalificiranem skladu denarnega trga deponira sredstva, ki jih vodi v imenu stranke, se enote v navedenem skladu denarnega trga vodijo v skladu z zahtevami za vodenje finančnih instrumentov, ki pripadajo strankam.

(24)

Okoliščine, za katere se šteje, da bi lahko pripeljale do navzkrižja interesov, naj vključujejo primere, v katerih obstaja navzkrižje med interesi družbe ali nekaterih z družbo ali skupino družbe povezanih oseb in dolžnostjo družbe, ki jo ima do stranke; ali med različnimi interesi dveh ali več strank družbe, do katerih ima družba dolžnost. Ni dovolj, da družba lahko pridobi ugodnost, če to ne predstavlja tudi morebitne škode za stranko, ali da ena stranka, do katere ima družba dolžnost, lahko pridobi ugodnost ali prepreči izgubo, ne da bi to povzročilo morebitno izgubo drugi taki stranki.

(25)

Navzkrižja interesov naj bi se urejala le, če investicijsko ali pomožno storitev opravlja investicijska družba. Status stranke, za katero se opravlja storitev, in sicer ali gre za majhnega vlagatelja, poklicno stranko ali primerno pogodbeno stranko, je za ta namen nepomemben.

(26)

Pri izpolnjevanju svoje obveznosti, da na podlagi Direktive 2004/39/ES vzpostavi politiko obvladovanja navzkrižja interesov, ki določa okoliščine, ki predstavljajo ali bi lahko povzročile navzkrižje interesov, investicijska družba nameni posebno pozornost dejavnostim investicijskih raziskav in svetovanja, lastniškega trgovanja, upravljanja portfelja in dejavnosti podjetniškega financiranja, vključno z izvedbo prodaje primarne izdaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa ali prodaje v okviru ponudbe vrednostnih papirjev ter svetovanja na področju združitev in prevzemov. Taka posebna pozornost je zlasti pomembna, če družba ali oseba, ki je z njo neposredno ali posredno povezana prek nadzora, hkrati opravlja dve ali več navedenih dejavnosti.

(27)

Cilj investicijskih družb bi moral biti ugotavljanje in upravljanje navzkrižij interesov, ki nastanejo v zvezi z različnimi poslovnimi dejavnostmi in dejavnostmi skupine, na podlagi izčrpne politike obvladovanja navzkrižij interesov. Zlasti če investicijska družba razkrije navzkrižje interesov, ne bi smela biti oproščena obveznosti ohranjati in upravljati učinkovite organizacijske in upravne ureditve, ki jih zahteva člen 13(3) Direktive 2004/39/ES. Razkritje določenih navzkrižij interesov se zahteva v členu 18(2) Direktive 2004/39/ES, vendar pa prekomerno zanašanje na razkritje brez ustrezne obravnave, kako upravljati navzkrižja na najbolj primeren način, ni dovoljeno.

(28)

Investicijske raziskave bi morale biti podkategorija tiste vrste informacij, ki so opredeljene kot priporočilo v Direktivi 2003/125/ES z dne 22. decembra 2003 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pravično predstavitvijo investicijskih priporočil in razkrivanjem navzkrižij interesov (3), vendar se uporabljajo za finančne instrumente, opredeljene v Direktivi 2004/39/ES. Določbe Direktive 2003/125/ES v zvezi s pravično predstavitvijo investicijskih priporočil in razkrivanjem navzkrižij interesov se uporabljajo tudi za tisto vrsto priporočil, ki so opredeljena na ta način in ne predstavljajo investicijskih raziskav, kakor so opredeljene v tej direktivi.

(29)

Ukrepi in ureditve, ki jih sprejme investicijska družba za obvladovanje navzkrižij interesov, ki bi lahko nastala pri pripravi in razširjanju gradiva, predstavljenega kot investicijska raziskava, morajo biti ustrezni za varstvo objektivnosti in neodvisnosti finančnih analitikov in investicijskih raziskav, ki jih pripravijo. Navedeni ukrepi in ureditve bi morali finančnim analitikom zagotoviti ustrezno stopnjo neodvisnosti od interesov oseb, katerih odgovornosti ali poslovni interesi bi se lahko utemeljeno šteli, da prihajajo v navzkrižje z interesi oseb, katerim se dostavijo investicijske raziskave.

(30)

Osebe, za katere se lahko utemeljeno šteje, da bi lahko njihove odgovornosti ali poslovni interesi prišli v navzkrižje z interesi oseb, katerim je dostavljena investicijska raziskava, naj vključujejo osebje, ki se ukvarja s podjetniškim financiranjem, in osebe, ki se v imenu strank ali družbe ukvarjajo s prodajo in trgovanjem.

(31)

Izjemne okoliščine, v katerih lahko finančni analitiki in druge osebe, povezane z investicijsko družbo, ki se ukvarjajo z izdelavo investicijskih raziskav, s predhodnim dovoljenjem opravljajo osebne transakcije z instrumenti, na katere se nanaša raziskava, bi morale vključevati tiste okoliščine, v katerih mora finančni analitik ali druga oseba likvidirati pozicijo iz osebnih razlogov, ki izhajajo iz finančnih težav.

(32)

Majhna darila ali manjša gostoljubnost, ki ne presega ravni, navedene v politiki družbe za obvladovanje navzkrižij interesov in omenjene v kratkem opisu navedene politike, ki je na voljo strankam, se ne bi smeli obravnavati kot spodbude za namene določb v zvezi z investicijskimi raziskavami.

(33)

Pojem dostave investicijskih raziskav strankam ali javnosti ne bi smel vključevati dostave izključno osebam znotraj skupine investicijske družbe.

(34)

Ta priporočila bi se morala obravnavati kot priporočila, vsebovana v investicijskih raziskavah, ki niso bila umaknjena in niso prenehala veljati.

(35)

Za večjo spremembo investicijske raziskave, ki jo pripravi tretja oseba, in izdelavo raziskave naj se uporabljajo iste zahteve.

(36)

Finančni analitiki ne bi smeli sodelovati v dejavnostih razen priprave investicijskih raziskav, če tako sodelovanje ni skladno z vzdrževanjem objektivnosti navedene osebe. Kot sodelovanje, ki je neskladno z vzdrževanjem objektivnosti navedene osebe, bi se običajno moralo šteti sodelovanje v naslednjih dejavnostih: sodelovanje v dejavnostih investicijskega bančništva, kakor so dejavnosti podjetniškega financiranja in prodaje primarne izdaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa, sodelovanje v oglaševanju novih poslov ali novih izdaj finančnih instrumentov ali drugačno sodelovanje pri pripravi izdajateljskega trženja.

(37)

Brez poseganja v določbe te direktive v zvezi s pripravo ali pošiljanjem investicijske raziskave je priporočljivo, da izdelovalci investicijskih raziskav, ki niso investicijske družbe, razmislijo o sprejetju internih politik in postopkov, ki bodo zagotovili, da lahko izpolnjujejo tudi načela iz te direktive v zvezi z varstvom neodvisnosti in objektivnosti navedene raziskave.

(38)

Zahteve, ki jih določa ta direktiva, vključno s tistimi, ki se nanašajo na osebne transakcije, ravnanje s spoznanji investicijske raziskave ter izdelavo in objavo investicijske raziskave, se uporabljajo brez poseganja v druge zahteve Direktive 2004/39/ES in Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga) (4) ter njihove ukrepe za izvajanje.

(39)

Za namene določb o spodbudah v tej direktivi, bi se v primeru, da investicijska družba prejme provizijo v zvezi z investicijskim nasvetom ali splošnimi priporočili, v okoliščinah, ko nasvet ali priporočila zaradi prejetja provizije niso pristranski, moralo šteti, da to izboljša kakovost investicijskega svetovanja stranki.

(40)

Ta direktiva investicijskim družbam omogoča, da dajejo ali prejemajo nekatere spodbude samo ob upoštevanju posebnih pogojev, če se le-ti razkrijejo stranki ali če jih da ali prejme stranka ali oseba v imenu stranke.

(41)

Ta direktiva zahteva, da investicijske družbe, ki opravljajo investicijske storitve razen investicijskega svetovanja novim majhnim vlagateljem, da sklenejo pisno osnovno pogodbo s stranko, v kateri so navedene osnovne pravice in obveznosti družbe in stranke. Vendar pa ne določa drugih obveznosti glede oblike, vsebine in delovanja pogodb za opravljanje investicijskih ali pomožnih storitev.

(42)

Ta direktiva določa zahteve za tržne komunikacije, ki zadevajo samo obveznost iz člena 19(2) Direktive 2004/39/ES, da morajo biti informacije, naslovljene na stranke, vključno s tržnimi komunikacijami, poštene, jasne in ne zavajajoče.

(43)

Nobena določba v tej direktivi ne zahteva, da pristojni organi odobrijo vsebino in obliko tržnih komunikacij. Vendar jim tega niti ne preprečuje, če vsaka taka predhodna odobritev temelji samo na izpolnjevanju obveznosti v Direktivi 2004/39/ES, da morajo biti informacije za stranke, vključno s tržnimi komunikacijami, poštene, jasne in ne zavajajoče.

(44)

Potrebno je vzpostaviti ustrezne in usklajene zahteve po informacijah, ki bodo upoštevale status stranke kot majhnega vlagatelja ali poklicne stranke. Eden od ciljev Direktive 2004/39/ES je zagotoviti sorazmerno ravnovesje med varstvom vlagateljev in razkritjem obveznosti, ki se uporabljajo za investicijske družbe. V ta namen je ustrezno vključiti manj stroge zahteve po določenih informacijah v to direktivo v zvezi s poklicnimi strankami, kakor se uporabljajo za majhne vlagatelje. Poklicne stranke bi morale biti ob upoštevanju omejenih izjem sposobne same ugotoviti informacije, ki jih potrebujejo, da sprejmejo premišljeno odločitev, in da od investicijske družbe zahtevajo, da jim navedene informacije zagotovi. Če so take zahteve po informacijah razumne in sorazmerne, naj investicijske družbe zagotovijo dodatne informacije.

(45)

Investicijske družbe morajo strankam ali potencialnim strankam zagotoviti primerne informacije o naravi finančnih instrumentov in o tveganjih, povezanih z naložbami vanje, tako da se lahko stranke ustrezno obveščeno odločajo o naložbah. Te informacije so lahko različno natančne glede na uvrstitev stranke v kategorijo majhnih vlagateljev ali poklicnih strank ter naravo in profil tveganja finančnih instrumentov, ki se ponujajo, nikoli pa ne smejo biti tako splošne, da bi bili zaradi tega izpuščeni nujni elementi. Možno je, da bodo za nekatere finančne instrumente zadostovale samo informacije o vrsti instrumenta, drugi pa bodo zahtevali specifične informacije.

(46)

Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati informacije, ki jih investicijske družbe naslovijo na stranke in potencialne stranke, in sicer da so poštene, jasne in ne zavajajoče, bi se morali uporabljati za komunikacije, namenjene majhnim vlagateljem na način, ki je primeren in sorazmeren, na primer ob upoštevanju komunikacijskih sredstev in informacij, ki naj bi jih komunikacija posredovala strankam ali potencialnim strankam. Zlasti ne bi bilo primerno uporabljati takih pogojev za tržne komunikacije, ki vsebujejo samo eno ali več izmed naslednjega: naziv družbe, logotip ali drugo podobo, povezano z družbo, kontaktno osebo, vrste investicijskih storitev, ki jih opravlja družba, ali njene pristojbine ali provizije.

(47)

Za namene Direktive 2004/39/ES in te direktive naj se šteje, da so informacije zavajajoče, če bi lahko zavajale osebo ali osebe, na katere so naslovljene ali ki jih bodo verjetno prejele, ne glede na to, ali oseba, ki pošilja informacije, meni, da so zavajajoče, ali jih pripravi z namenom zavajanja.

(48)

Pri ugotavljanju, ali so informacije zagotovljene pravočasno pred rokom, ki je naveden v tej direktivi, naj investicijska družba ob upoštevanju nujnosti razmer in časa, ki je potreben, da stranka sprejme in se odzove na določene zagotovljene informacije, upošteva, da stranka potrebuje dovolj časa, da informacije prebere in jih razume, preden sprejme investicijsko odločitev. Stranka običajno potrebuje manj časa, da pregleda informacije o enostavnem ali standardiziranem produktu ali storitvi, ali produktu ali storitvi, ki jo je v preteklosti že kupil, kakor ga potrebuje za zahtevnejši ali nepoznan produkt ali storitev.

(49)

Nobena določba v tej direktivi ne zavezuje investicijskih družb, da bi zagotavljale vse zahtevane informacije o investicijski družbi, finančnih instrumentih, stroških in povezanih izdatkih, ali v zvezi z varovanjem finančnih instrumentov stranke ali sredstev stranke takoj in hkrati, pod pogojem, da izpolnjujejo splošno obveznost zagotavljanja ustreznih informacij pravočasno pred rokom, ki je naveden v tej direktivi. Če stranka informacije prejme pravočasno pred opravljanjem storitve, nobena določba v tej direktivi družb ne zavezuje, da jih zagotovijo posebej, kot del tržne komunikacije, ali tako, da informacije vključijo v pogodbo s stranko.

(50)

V primerih, ko se od investicijske družbe zahteva, da vlagatelju zagotovi informacije pred opravljanjem storitve, se vsaka transakcija za isto vrsto finančnega instrumenta ne bi smela šteti kot opravljanje nove ali drugačne storitve.

(51)

V primerih, ko se od investicijske družbe, ki opravlja storitve upravljanja portfelja, zahteva, da majhnim vlagateljem ali potencialnim majhnim vlagateljem zagotovi informacije o vrstah finančnih instrumentov, ki se lahko vključijo v portfelj stranke, in o vrstah transakcij, ki se lahko opravljajo s takimi instrumenti, mora biti v okviru takih informacij posebej navedeno, ali bo investicijska družba pooblaščena za vlaganje v finančne instrumente, ki niso sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, izvedene finančne instrumente ali v nelikvidne ali zelo nestanovitne instrumente; ali za izvajanje kratkih prodaj, nakupov z izposojenimi sredstvi, transakcij financiranja vrednostnih papirjev ali katere koli druge transakcije, ki vključujejo dodatna plačila, deponiranje zavarovanja s premoženjem ali valutno tveganje.

(52)

Če investicijska družba stranki zagotovi izvod prospekta, ki je bil sestavljen in objavljen v skladu z Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, in o spremembi Direktive 2001/34/ES (5), se to ne bi smelo šteti, kot da je družba stranki zagotovila informacije za namene pogojev poslovanja na podlagi Direktive 2004/39/ES, ki se nanašajo na kakovost in vsebino takih informacij, če družba na podlagi navedene direktive ni odgovorna za informacije, navedene v prospektu.

(53)

Informacije, ki jih mora dati investicijska družba majhnemu vlagatelju v zvezi s stroški in povezanimi izdatki, vključujejo informacije o ureditvah za plačila ali izvajanje pogodbe za opravljanje investicijskih storitev ali katere koli druge pogodbe v zvezi s finančnim instrumentom, ki se ponuja. Za ta namen bo ureditev plačila ponavadi pomembna takrat, ko se pogodba o finančnem instrumentu zaključi z gotovinsko poravnavo. Ureditev izvedbe je ponavadi pomembna, če ob zaključku finančni instrument zahteva dostavo delnic, obveznic, nakupnega bona, plemenite kovine v palicah ali drugega instrumenta ali blaga.

(54)

Kar zadeva kolektivne naložbene podjeme iz Direktive Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (6), ni namen te direktive urejati vsebino poenostavljenega prospekta, kakor je opredeljen v členu 28 Direktive 85/611/EGS. Zaradi izvajanja te direktive se poenostavljenemu prospektu ne bi smele dodati nove informacije.

(55)

Poenostavljeni prospekt zlasti zagotavlja dovolj informacij v zvezi s stroški in povezanimi izdatki za sam KNPVP. Investicijske družbe, ki distribuirajo enote v KNPVP, bi morale dodatno obvestiti svoje stranke o vseh drugih stroških in povezanih izdatkih v zvezi z opravljanjem investicijskih storitev, povezanih s KNPVP.

(56)

Treba je določiti različne določbe za uporabo preskusa primernosti iz člena 19(4) Direktive 2004/39/ES in ustreznosti iz člena 19(5) navedene direktive. Ti preskusi imajo različen obseg uporabe, kar zadeva investicijske storitve, na katere se nanašajo, ter različne funkcije in značilnosti.

(57)

Za namene člena 19(4) Direktive 2004/39/ES je transakcija lahko neprimerna za stranko ali potencialno stranko zaradi tveganj finančnih instrumentov, ki jih zadeva, vrste transakcije, značilnosti naročila ali pogostosti trgovanja. Številne transakcije, ki so primerne, kadar se obravnavajo posamezno, so lahko neprimerne, če se priporočila ali odločitve za trgovanje izvajajo tako, da njihova pogostost ni v najboljšem interesu stranke. V primeru upravljanja portfelja je lahko transakcija neprimerna tudi, če bi zaradi nje portfelj postal neprimeren.

(58)

V skladu s členom 19(4) Direktive 2004/39/ES mora družba oceniti primernost investicijskih storitev in finančnih instrumentov za stranko samo, če za navedeno stranko nudi investicijsko svetovanje ali upravljanje portfelja. V primeru drugih investicijskih storitev mora družba na podlagi člena 19(5) navedene direktive oceniti, ali sta investicijska storitev ali produkt ustrezna za stranko, če produkt ni na voljo samo za izvajanje na podlagi člena 19(6) navedene direktive (kar velja za nekompleksne produkte).

(59)

Za namene določb iz te direktive, ki zahtevajo, da investicijske družbe ocenijo ustreznost investicijskih storitev ali produktov, ki se ponujajo ali po katerih se povprašuje, se šteje, da ima stranka, ki se ukvarja s posli v zvezi z določeno vrsto produkta ali storitve, ki se začenjajo pred datumom začetka uporabe Direktive 2004/39/ES, potrebne izkušnje in znanje, da razume tveganja, povezana z navedenim produktom ali investicijsko storitvijo. Če se stranka ukvarja s posli navedene vrste preko storitev investicijske družbe, ki se začenjajo po datumu začetka uporabe navedene direktive, družbi ni treba pripraviti nove ocene za vsako posamezno transakcijo. Svojo dolžnost iz člena 19(5) navedene direktive izpolni, če pred začetkom opravljanja storitve pripravi potrebno oceno ustreznosti.

(60)

Priporočilo ali zahtevek, ki ga izda upravitelj portfelja, ali nasvet, ki ga da stranki, da bi stranka dala ali spremenila pooblastilo upravitelju portfelja, ki določa omejitve diskrecijske pravice upravitelja portfelja, naj se šteje kot priporočilo v smislu člena 19(4) Direktive 2004/39/ES.

(61)

Da se ugotovi, ali naj se šteje, da je enota v kolektivnem naložbenem podjemu, ki ne izpolnjuje zahtev iz Direktive 85/611/EGS, ki je dobila dovoljenje za trženje javnosti, nekompleksna, naj okoliščine, v katerih bodo sistemi vrednotenja neodvisni od izdajatelja, vključujejo nadzor s strani skrbnika, ki se ureja kot ponudnik skrbniških storitev v državi članici.

(62)

Nobena določba v tej direktivi ne zahteva, da pristojni organi odobrijo vsebino osnovnega sporazuma med investicijsko družbo in majhnimi vlagatelji. Hkrati pa jim tega tudi ne preprečuje, če vsaka taka odobritev temelji samo na dejstvu, ali družba izpolnjuje obveznosti iz Direktive 2004/39/ES, da bo poslovala pošteno, pravično in strokovno v skladu z najboljšimi interesi strank, ter da bo pripravila seznam, na katerem so naštete pravice in obveznosti investicijskih družb in njihovih strank, ter drugi pogoji, po katerih bodo družbe opravljale storitve za stranke.

(63)

Evidence, ki jih mora voditi investicijska družba, se prilagodijo vrsti poslovanja in obsegu investicijskih storitev in dejavnosti, ki se opravljajo, pod pogojem, da so izpolnjene obveznosti v zvezi z vodenjem evidenc, določene v Direktivi 2004/39/ES in v tej direktivi. Za namene obveznosti poročanja v zvezi z upravljanjem portfelja je transakcija pogojne obveznosti transakcija, ki vsebuje kakršno koli dejansko ali potencialno obveznost za stranko, ki presega stroške nakupa instrumenta.

(64)

Za namene določb o poročanju strankam se sklic na vrsto naročila razume kot sklic na njegov status kot naročilo z omejitvijo, tržno naročilo ali druga posebna vrsta naročila.

(65)

Za namene določb o poročanju strankam se sklic na vrsto naročila razume kot sklic na naročilo za vpis vrednostnih papirjev, ali za uveljavljanje pravic iz opcije ali podobno naročilo stranke.

(66)

Pri določanju politike izvajanja naročil v skladu s členom 21(2) Direktive 2004/39/ES naj investicijska družba določi relativen pomen dejavnikov iz člena 21(1) navedene direktive ali vsaj vzpostavi proces, po katerem določa relativen pomen teh dejavnikov, tako da lahko svojim strankam zagotovi najboljše rezultate. Da bi uveljavila navedeno politiko, naj investicijska družba izbere mesta izvajanja, ki ji omogočajo dosledno doseganje najboljšega možnega rezultata za izvajanje naročil strank. Investicijska družba bi morala uporabljati politiko izvajanja naročil za vsako naročilo stranke, ki ga izvede, z namenom doseganja najboljših možnih rezultatov za stranko v skladu z navedeno politiko. Obveznost iz Direktive 2004/39/ES sprejeti vse razumne ukrepe za doseganje najboljših možnih rezultatov za stranko naj se ne razume, kot da od investicijske družbe zahteva, da v svojo politiko izvajanja naročil vključi vsa razpoložljiva mesta izvajanja.

(67)

Da se zagotovi, da investicijska družba za stranko doseže najboljši možni rezultat pri izvedbi naročila majhnega vlagatelja v odsotnosti posebnih navodil stranke, bi morala družba upoštevati tudi vse dejavnike, ki ji bodo omogočali doseči najboljši možni rezultat z vidika skupne vrednosti, ki je sestavljena iz cene finančnega instrumenta in stroškov, povezanih z izvedbo. Hitrost, verjetnost izvedbe in poravnave, velikost in narava naročila, tržni vpliv in vsi drugi implicitni stroški transakcije lahko imajo prednost pred neposredno obravnavo cene in stroškov samo, če so nujni za doseganje najboljšega možnega rezultata za majhnega vlagatelja z vidika skupne vrednosti.

(68)

Če investicijska družba izvede naročilo po specifičnih navodilih stranke, bi se moralo šteti, da je izpolnila svoje obveznosti po najboljši izvedbi samo za tisti del ali vidik naročila, na katerega se nanašajo navodila stranke. Če je stranka dala specifična navodila, ki zajemajo samo en del ali vidik naročila, se ne bi smelo šteti, da je investicijska družba zaradi tega oproščena obveznosti po najboljši izvedbi za kateri koli drugi del ali vidik naročila stranke, ki ni zajet v taka navodila. Investicijska družba ne bi smela navesti stranke, da ji da navodilo, naj izvrši naročilo na določen način, tako da stranki izrecno navede ali implicitno predlaga vsebino navodila, če bi morala družba razumno vedeti, da ji tako navodilo verjetno ne bo omogočilo doseči najboljših možnih rezultatov za navedeno stranko. Vendar pa to družbi ne bi smelo preprečiti, da stranko povabi, naj izbere med dvema ali več navedenimi mesti trgovanja, če so navedena mesta skladna s politiko družbe za izvajanje naročil.

(69)

Poslovanje investicijske družbe s strankami za lasten račun bi se moralo šteti kot izvajanje naročil strank, zato je njeno poslovanje predmet zahtev iz Direktive 2004/39/ES in te direktive, zlasti pa obveznosti v zvezi z najboljšo izvedbo. Če pa investicijska družba zagotovi stranki kotacijo, navedena kotacija pa izpolnjuje obveznosti investicijske družbe na podlagi člena 21(1) Direktive 2004/39/ES, če jo družba izvede takrat, ko je kotacija dana, potem družba izpolni navedene obveznosti, če svojo kotacijo izvede potem, ko jo stranka sprejme, pod pogojem, da ob upoštevanju spremenljivih pogojev na trgu in časa, ki je potekel od ponudbe do sprejetja kotacija, kotacija ni izrazito zastarela.

(70)

Obveznost doseganja najboljših možnih rezultatov pri izvajanju naročil strank se uporablja za vse vrste finančnih instrumentov. Glede na razlike v strukturah trga ali strukturi finančnih instrumentov pa bi lahko bilo težko odkriti in uporabiti enoten standard in postopek za najboljšo izvedbo, ki bi bil veljaven in učinkovit za vse razrede instrumentov. Obveznosti najboljše izvedbe bi se torej morale uporabljati na način, ki upošteva različne okoliščine, povezane z izvajanjem naročil za posebne vrste finančnih instrumentov. Na primer, transakcije v zvezi s prilagojenimi finančnimi instrumenti na prostem trgu, ki se opravljajo na podlagi enkratnega pogodbenega razmerja, prilagojenega razmeram stranke in investicijske družbe, za namene najboljše izvedbe morda niso primerljive s transakcijami, povezanimi z delnicami, s katerimi se trguje na centraliziranih izvedbenih mestih.

(71)

Za določitev najboljše izvedbe pri izvajanju naročil majhnih vlagateljev bi morali stroški, povezani z izvršitvijo, vključevati provizije ali pristojbine investicijske družbe, ki se zaračunajo stranki za omejene namene, v primerih, ko je izvedbo določenega naročila mogoče izvesti na več kakor enem mestu, naštetem v politiki družbe za izvajanje naročil. V takih primerih bi morale biti pri ocenjevanju rezultatov, ki bi bili za stranko doseženi z izvršitvijo naročila na vsakem takem mestu, za vsako primerno izvedbeno mesto upoštevane provizije družbe in stroški za izvršitev naročila. Vendar pa se s tem od družbe ne zahteva, naj primerja rezultate, ki bi bili doseženi za stranko na podlagi njene politike izvajanja naročil ter njenih provizij in pristojbin, z rezultati, ki bi jih lahko za isto stranko dosegla katera koli druga investicijska družba na podlagi drugačne politike izvajanja naročil ali drugače strukture provizij ali pristojbin. Niti ni namen tega zahtevati od družbe, naj primerja razlike v svojih provizijah, ki so posledica razlik v naravi storitev, ki jih opravlja družba za stranke.

(72)

Določbe te direktive, ki določajo, da naj stroški izvajanja vključujejo provizije in pristojbine investicijske družbe, ki se zaračunajo stranki za opravljanje investicijske storitve, se ne bi smele uporabljati za določanje, katera izvedbena mesta morajo biti vključena v politiko družbe za izvajanje naročil za namene člena 21(3) Direktive 2004/39/ES.

(73)

Treba je upoštevati, da investicijska družba sestavi ali zaračuna svoje provizije na način, ki nepošteno razlikuje med mesti izvedbe, če zaračunava različno provizijo ali razpon strankam za izvedbo na različnih mestih izvedbe, in da razlika ne prikaže dejanskih razlik stroškov, ki jih ima družba za izvedbo na navedenih mestih.

(74)

Določbe te direktive v zvezi s politiko izvajanja naročil ne posegajo v splošno obveznost investicijske družbe na podlagi člena 21(4) Direktive 2004/39/ES, ki narekuje spremljanje učinkovitosti ureditve izvajanja naročil in politike in redno ocenjevanje izvedbenih mest v okviru politike izvajanja naročil.

(75)

Namen te direktive ni zahtevati podvajanja prizadevanj glede najboljše izvedbe med investicijsko družbo, ki opravlja storitev sprejetja in prenosa naročila ali upravljanja portfelja, in katero koli investicijsko družbo, kateri navedena investicijska družba prenese svoje naloge za izvedbo.

(76)

Obveznost najboljše izvedbe iz Direktive 2004/39/ES zahteva, da investicijske družbe sprejmejo vse razumne ukrepe, da dosežejo najboljše možne rezultate za svoje stranke. Kakovost izvedbe, ki vključuje vidike, kakor so hitrost in verjetnost izvedbe (stopnja izpolnitve) ter razpoložljivost in pogostost izboljšanja cen, je pomemben dejavnik pri doseganju najboljše izvedbe. Razpoložljivost, primerljivost in konsolidacija podatkov o kakovosti izvedbe, ki jo zagotavljajo različna mesta izvedbe, so ključne pri omogočanju investicijskim družbam in vlagateljem, da odkrijejo tista izvedbena mesta, ki dajejo najboljšo kakovost izvedbe za svoje stranke. Ta direktiva ne določa, da morajo izvedbena mesta objaviti svoje podatke o kakovosti izvedbe, saj morajo imeti izvedbena mesta in ponudniki podatkov dovoljenje, da razvijajo rešitve v zvezi z zagotavljanjem podatkov o kakovosti izvedbe. Komisija bi morala do 1. novembra 2008 predložiti poročilo o tržno usmerjenih spremembah na tem področju, da bi ocenila razpoložljivost, primerljivost in konsolidacijo informacij v zvezi s kakovostjo izvedbe na evropski ravni.

(77)

Za namene določb te direktive v zvezi z obravnavanjem naročil strank, bi se lahko ponovna razdelitev transakcij obravnavala kot škodljiva za stranko, če bi zaradi navedene ponovne razdelitve investicijska družba ali katera koli stranka dobila nepošteno prednost.

(78)

Brez poseganja v Direktivo 2003/6/ES, se za namene določb te direktive v zvezi z obravnavanjem naročil strank naročila strank ne bi smela obravnavati kot drugače primerljiva, če so prejeta preko različnih medijev in obravnava v zaporednem vrstnem redu ne bi bila izvedljiva. Za nadaljnje namene navedenih določb, če investicijska družba kakor koli uporabi informacije v zvezi s tekočim naročilom stranke za poslovanje za lasten račun s finančnimi instrumenti, na katere se nanaša naročilo stranke, ali s sorodnimi finančnimi instrumenti, se šteje, da so informacije zlorabljene. Samo dejstvo, da se ustvarjalci trga ali organi, pooblaščeni, da nastopajo kot pogodbene stranke, omejijo na opravljanje svojih zakonitih dejavnosti kupovanja in prodaje finančnih instrumentov, ali da se osebe, pooblaščene za izvajanje naročil v imenu tretjih oseb, omejijo na vestno izvajanje naročil, se samo po sebi ne bi smelo šteti kot zloraba informacij.

(79)

Svetovanje na področju finančnih instrumentov, objavljeno v časopisu, dnevniku, reviji ali drugi publikaciji, namenjeni široki javnosti, (tudi na internetu) ali v televizijski ali radijski oddaji, se ne bi smelo šteti kot osebno priporočilo za namen opredelitve „investicijskega svetovanja“ v Direktivi 2004/39/ES.

(80)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah ter zlasti v členu 11 Listine in v členu 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah. V tej zvezi ta direktiva na noben način ne preprečuje državam članicam, da bi uporabile svoja ustavna pravila v zvezi s svobodo tiska in svobodo izražanja v medijih.

(81)

Splošno svetovanje o vrstah finančnih instrumentov ni investicijsko svetovanje za namene Direktive 2004/39/ES, ker ta direktiva določa, da je za namene Direktive 2004/39/ES investicijsko svetovanje omejeno na svetovanje o posebnih finančnih instrumentih. Če pa investicijska družba zagotovi splošno svetovanje stranki o vrsti finančnega instrumenta, ki ga predstavi tako, kot da je primerno za upoštevanje okoliščin zadevne stranke ali na podlagi takih okoliščin, vendar pa navedeno svetovanje dejansko ni primerno za upoštevanje okoliščin zadevne stranke ali na podlagi takih okoliščin, je glede na okoliščine posameznega primera verjetno, da družba krši člen 19(1) ali (2) Direktive 2004/39/ES. Zlasti je verjetno, da bi družba, ki zagotavlja stranki tako svetovanje, lahko kršila zahtevo iz člena 19(1), da mora ravnati pošteno, pravično in profesionalno v skladu z najboljšimi interesi stranke. Podobno ali drugače bi lahko tako svetovanje kršilo zahtevo iz člena 19(2), da morajo biti informacije, ki jih družba naslovi na stranko, poštene, jasne in ne zavajajoče.

(82)

Posli, ki jih opravi investicijska družba kot pripravo za opravljanje investicijske storitve ali med opravljanjem investicijske storitve, se štejejo kot sestavni del navedene storitve ali dejavnosti. To na primer obsega zagotavljanje splošnih nasvetov investicijskih družb strankam ali potencialnim strankam pred ali med investicijskim svetovanjem ali katero koli drugo investicijsko storitev ali dejavnost.

(83)

Zagotavljanje splošnega priporočila (torej priporočila, ki je namenjeno za distribucijske poti ali za javnost) o transakciji s finančnim instrumentom ali vrsto finančnega instrumenta predstavlja opravljanje pomožne storitve v okviru oddelka B(5) Priloge I k Direktivi 2004/39/ES, zaradi tega se Direktiva 2004/39/ES in njene zaščite uporabljajo za zagotavljanje navedenega priporočila.

(84)

Tehnično svetovanje je na zahtevo prispeval Odbor evropskih regulatorjev trgov vrednostnih papirjev, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/527/ES (7).

(85)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so skladni z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

1.

„distribucijske poti“ pomeni distribucijske poti v smislu člena 1(7) Direktive Komisije 2003/125/ES;

2.

„trajni nosilec podatkov“ je vsak nosilec podatkov, ki stranki omogoča shranjevanje osebno nanj naslovljenih podatkov tako, da so mu dostopni za poznejšo uporabo za obdobje, skladno z nameni teh podatkov, in da mu omogoča nespremenjeno ponovno predvajanje shranjenih podatkov;

3.

„zadevna oseba“ v zvezi z investicijsko družbo pomeni:

4.

„finančni analitik“ pomeni zadevno osebo, ki pripravlja vsebino investicijske raziskave;

5.

„skupina“ v zvezi z investicijsko družbo pomeni skupino, katere del je navedena družba, sestavljena pa je iz matičnega podjetja, hčerinskih podjetij in subjektov, v katerih imajo delež matično podjetje ali njegova hčerinska podjetja, ter podjetij, ki so povezana v smislu člena 12(1) Direktive Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (8);

6.

„zunanje izvajanje“ pomeni dogovor v kakršni koli obliki med investicijsko družbo in ponudnikom storitev, v skladu s katerim ponudnik storitev v imenu investicijske družbe opravlja proces, storitev ali dejavnost, ki bi jo sicer opravljala investicijska družba sama;

7.

„oseba, s katero je zadevna oseba v sorodstvenem razmerju“ pomeni:

8.

„transakcija financiranja vrednostnih papirjev“ ima pomen, določen v Uredbi Komisije (ES) št. 1287/2006 (9);

9.

„višje vodstvo“ pomeni osebo ali osebe, ki dejansko vodijo posle investicijske družbe, kakor je navedeno v členu 9(1) Direktive 2004/39/ES.

(a)

zagotavljanje informacij na navedenem nosilcu je primerno za okoliščine, v katerih poteka ali bo potekalo poslovanje med podjetjem in stranko; in

(b)

če ima oseba, kateri se morajo zagotoviti informacije, možnost izbire med informacijami na papirju ali na navedenem drugem trajnem nosilcu ter izrecno izbere informacije na navedenem drugem nosilcu.

(a)

zagotavljanje informacij na navedenem nosilcu je primerno za okoliščine, v katerih poteka ali bo potekalo poslovanje med podjetjem in stranko;

(b)

stranka se mora izrecno strinjati z zagotavljanjem informacij v navedeni obliki;

(c)

stranka mora biti elektronsko obveščena o naslovu spletne strani ter mestu na spletni strani, kjer lahko dostopa do informacij;

(d)

informacije morajo biti stalno posodobljene;

(e)

informacije morajo biti neprekinjeno dostopne preko navedene spletne strani toliko časa, kot se razumno pričakuje, da jih bo stranka potrebovala.

(a)

specifična tveganja, ki jih naslavljajo zahteve, so posebej pomembna glede na strukturo trga navedene države članice;

(b)

zahteva naslavlja tveganja ali zadeve, ki nastanejo ali postanejo očitne po začetku uporabe te direktive, in niso drugače urejene z ukrepi Skupnosti ali na podlagi ukrepov Skupnosti.

(a)

vse zahteve, ki jih nameravajo obdržati v skladu z odstavkom 1 pred datumom prenosa te direktive; in

(b)

vse zahteve, ki jih nameravajo določiti v skladu z odstavkom 1 vsaj en mesec pred datumom, določenim za začetek veljavnosti navedene zahteve.

(a)

da pripravijo, izvajajo in vzdržujejo postopke odločanja ter organizacijsko strukturo, ki jasno in na dokumentiran način določa, kaj mora biti navedeno v poročilu, ter razporeja funkcije in odgovornosti;

(b)

da zagotovijo, da se njihove ustrezne osebe zavedajo, katere postopke morajo upoštevati za pravilno opravljanje svojih dolžnosti;

(c)

da vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo primerne notranje kontrolne mehanizme, katerih namen je zagotoviti skladnost z odločitvami in postopki na vseh ravneh investicijske družbe;

(d)

da zaposlijo osebje z usposobljenostjo, znanjem in strokovnostjo, ki so potrebni za opravljanje dodeljenih odgovornosti;

(e)

da vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo učinkovito notranje poročanje ter sporočanje informacij na vseh ustreznih ravneh investicijske družbe;

(f)

da vzdržujejo primerne in urejene evidence svojih poslov in notranje organizacije;

(g)

da zagotovijo, da zadevnim osebam v primeru, da opravljajo več funkcij, to ne preprečuje in ne bo preprečevalo opravljanja posamezne funkcije na preudaren, pošten in strokoven način.

(a)

spremljati in redno ocenjevati primernost in učinkovitost ukrepov in postopkov, vzpostavljenih v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1, ter ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti na področju skladnosti družbe z njenimi obveznostmi;

(b)

svetovati in pomagati ustreznim osebam, pristojnim za opravljanje investicijskih storitev in dejavnosti, za uskladitev družbe z obveznostmi na podlagi Direktive 2004/39/ES.

(a)

funkcija spremljanja skladnosti mora imeti potrebno pristojnost, sredstva, strokovno znanje in dostop do vseh ustreznih informacij;

(b)

imenovati je treba uradnika za spremljanje skladnosti, ki je odgovoren za funkcijo spremljanja skladnosti ter za poročanje v zvezi s spremljanjem skladnosti, kakor zahteva člen 9(2);

(c)

ustrezne osebe, vključene v funkcijo spremljanja skladnosti, se ne smejo ukvarjati z opravljanjem storitev ali dejavnosti, ki jih spremljajo;

(d)

metoda določanja plačila zadevnih oseb, pristojnih za funkcijo spremljanja skladnosti, ne sme vplivati na njihovo objektivnost, niti ne sme biti verjetno, da bi vplivala nanjo.

(a)

vzpostaviti, izvajati in vzdrževati primerno politiko obvladovanja tveganja in postopke za ugotavljanje tveganja v zvezi z dejavnostmi, procesi in sistemi družbe, in če je primerno, določiti stopnjo tveganja, ki jo družba še dopušča;

(b)

sprejeti učinkovite ureditve, procese in mehanizme za upravljanje s tveganji v zvezi z dejavnostmi, procesi in sistemi družbe z vidika navedene stopnje dovoljenega tveganja;

(c)

spremljati naslednje:

(a)

izvajanje politike in postopkov iz odstavka 1;

(b)

priprava poročil in svetovanja višjemu vodstvu v skladu s členom 9(2).

(a)

vzpostavitev, izvajanje in vzdrževanje revizijskega načrta za pregled in ocenjevanje primernosti in učinkovitosti sistemov, mehanizmov notranje kontrole in ureditev investicijske družbe;

(b)

izdajanje priporočil na podlagi rezultatov dela, opravljenega v skladu s točko (a);

(c)

preverjanje skladnosti z navedenimi priporočili;

(d)

poročanje v zvezi z notranjo revizijo v skladu s členom 9(2).

(a)

zadevna oseba ravna izven okvira dejavnosti, ki jih opravlja v navedeni vlogi;

(b)

trgovanje se opravlja za račun ene od naslednjih oseb:

(a)

sklenitev osebne transakcije, ki izpolnjuje vsaj enega izmed naslednjih kriterijev:

(b)

svetovanje ali naročanje, razen v okviru njene zaposlitve ali pogodbe o storitvah, vsaki drugi osebi, naj sklene transakcijo s finančnimi instrumenti, ki bi, če bi bila osebna transakcija zadevne osebe, sodila v točko (a) ali člen 25(2)(a) ali (b) ali člen 47(3);

(c)

brez poseganja v člen 3(a) Direktive 2003/6/ES, razkritje, razen v okviru njene zaposlitve ali pogodbe o storitvah, kakršnih koli informacij ali mnenj kateri koli drugi osebi, če zadevna oseba ve, ali od katere je razumno pričakovati, da bi morala vedeti, da bo ali bi lahko zaradi takega razkritja druga oseba storila naslednje:

(a)

da se vsaka zadevna oseba iz odstavka 1 zaveda omejitev osebnih transakcij in ukrepov, ki jih investicijska družba vzpostavi v zvezi z osebnimi transakcijami in razkritjem v skladu z odstavkom 1;

(b)

da se družba takoj obvesti o vsaki osebni transakciji, ki jo sklene zadevna oseba, z uradnim obvestilom o taki transakciji ali z drugimi postopki, ki družbi omogočajo identifikacijo takih transakcij.

V primeru dogovorov o zunanjem izvajanju mora investicijska družba zagotoviti, da lahko družba, kateri je dejavnost oddana v zunanje izvajanje, vodi evidenco osebnih transakcij, ki jih je sklenila katera koli zadevna oseba, in navedene podatke na zahtevo takoj pošlje investicijski družbi;

(c)

da se vodi evidenca za osebno transakcijo, o kateri je družba obveščena ali jo identificira, vključno z dovoljenji ali prepovedmi v zvezi s tako transakcijo.

(a)

osebne transakcije, opravljene na podlagi službe za upravljanje diskrecijskega portfelja, pri katerih ni predhodne komunikacije v zvezi s transakcijo med upravnikom portfelja in zadevno osebo ali drugo osebo, za račun katere je izvršena transakcija;

(b)

osebne transakcije z enotami v kolektivnih podjemih, ki izpolnjujejo potrebne pogoje za uživanje pravic iz Direktive 85/611/EGS, ali ki so predmet nadzora na podlagi zakonodaje države članice, ki zahteva enakovredno stopnjo razpršitve tveganja v njihovih sredstvih, če zadevna oseba in katera koli druga oseba, za katere račun se izvršijo transakcije, ne sodelujejo v upravi navedenega podjema.

(a)

zagotavljanje svetovalnih storitev družbi in drugih storitev, ki niso sestavni del investicijskega poslovanja družbe, vključno z zagotavljanjem pravnega svetovanja družbi, usposabljanjem osebja, storitvami zaračunavanja in varovanjem prostorov in osebja družbe;

(b)

nakup standardiziranih storitev, vključno s storitvami zagotavljanja tržnih informacij in oblikovanjem cen.

(a)

zunanje izvajanje ne sme povzročiti prenosa odgovornosti višjega vodstva s strani slednjega;

(b)

odnos in obveznosti investicijske družbe do njenih strank v skladu s pogoji Direktive 2004/39/ES se ne smejo spremeniti;

(c)

pogoji, ki jih mora izpolnjevati investicijska družba, da pridobi in ohrani dovoljenje v skladu s členom 5 Direktive 2004/39/ES, ne smejo biti ogroženi;

(d)

nobeden od drugih pogojev, ki jih je morala družba izpolniti, da je pridobila dovoljenje, ne sme biti odpravljen ali spremenjen.

(a)

izvajalec storitev mora imeti sposobnost, zmogljivost in vsa zakonsko zahtevana dovoljenja, da funkcije, storitve ali dejavnosti, oddane v zunanje izvajanje, opravlja zanesljivo in strokovno;

(b)

izvajalec storitev mora učinkovito izvajati storitve, oddane v zunanje izvajanje, in v ta namen mora družba vzpostaviti metode za ocenjevanje standarda uspešnosti izvajalca storitev;

(c)

izvajalec storitev mora ustrezno nadzorovati izvajanje funkcij, oddanih v zunanje izvajanje, in primerno upravljati s tveganji, ki so povezana z zunanjim izvajanjem;

(d)

sprejeti je treba ustrezne ukrepe, če je videti, da izvajalec storitev ne more opravljati funkcij učinkovito in v skladu z veljavnimi zakoni in zakonskimi zahtevami;

(e)

investicijska družba mora ohraniti potrebno strokovnost za učinkovit nadzor funkcij, oddanih v zunanje izvajanje, in upravljanje s tveganji, povezanimi z zunanjim izvajanjem, ter nadzorovati navedene funkcije in upravljati navedena tveganja;

(f)

izvajalec storitev mora investicijski družbi razkriti vse dogodke, ki bi lahko pomembno vplivali na njegovo zmožnost izvajanja funkcij, oddanih v zunanje izvajanje, na učinkovit način in v skladu z veljavnimi zakoni in zakonskimi zahtevami;

(g)

investicijska družba mora biti po potrebi zmožna prekiniti dogovor o zunanjem izvajanju brez posledic za kontinuiteto in kakovost izvajanja njenih storitev za stranke;

(h)

izvajalec storitev mora sodelovati s pristojnimi organi investicijske družbe v zvezi s storitvami, oddanimi v zunanje izvajanje;

(i)

investicijska družba, njeni revizorji in ustrezni pristojni organi morajo imeti učinkovit dostop do podatkov, ki se nanašajo na dejavnosti, oddane v zunanje izvajanje, in na poslovne prostore izvajalca storitev, pristojni organi pa morajo imeti zmogljivosti za uresničevanje navedenih pravic do dostopa;

(j)

izvajalec storitev mora varovati vse zaupne informacije, ki zadevajo investicijsko družbo in njene stranke;

(k)

če je primerno, morata investicijska družba in izvajalec storitev vzpostaviti, izvajati in vzdrževati krizni načrt za izvajanje ukrepov v primeru kriznega dogodka ter redno testiranje varnostne opreme, če je to potrebno ob upoštevanju funkcije, storitve ali dejavnosti, ki je dana v zunanje izvajanje.

(a)

izvajalec storitev mora imeti dovoljenje ali biti registriran za opravljanje navedene storitve v matični državi in mora izpolnjevati bonitetne zahteve;

(b)

med pristojnim organom investicijske družbe in nadzornim organom izvajalca storitev mora biti sklenjen primeren sporazum o sodelovanju.

(a)

voditi morajo take evidence in račune, kakršni so potrebni, da jim omogočijo, da lahko kadar koli in takoj ločijo med sredstvi, ki jih vodijo za eno stranko, in sredstvi, ki jih vodijo za druge stranke, ter lastnimi sredstvi;

(b)

vzdrževati morajo svoje evidence in račune na način, ki jim zagotavlja natančnost, zlasti pa ustreznost finančnim instrumentom in sredstvom, ki jih vodijo za stranke;

(c)

redno morajo izvajati usklajevanje med svojimi notranjimi računi in evidencami ter notranjimi računi in evidencami kakršnih koli tretjih oseb, ki vodijo ta sredstva;

(d)

sprejeti morajo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da je finančne instrumente strank, ki so v skladu s členom 17 deponirani pri tretji osebi, možno identificirati ločeno od finančnih instrumentov, ki pripadajo investicijski družbi, in od finančnih instrumentov, ki pripadajo navedeni tretji osebi, na podlagi različno naslovljenih računov v knjigah tretje osebe ali na podlagi drugih enakovrednih ukrepov, s katerimi se doseže enaka stopnja varovanja;

(e)

sprejeti morajo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se sredstva strank, ki so v skladu s členom 18 deponirana v centralni banki, kreditni instituciji ali banki z dovoljenjem v tretji državi ali kvalificiranem skladu denarnega trga, vodijo na računu ali računih, identificiranih ločeno od kakršnih koli drugih računov, ki se uporabljajo za vodenje sredstev, ki pripadajo investicijski družbi;

(f)

uvesti morajo ustrezno organizacijsko ureditev, da v čim večji meri zmanjšajo tveganje izgube ali zmanjšanja sredstev stranke ali pravic v zvezi z navedenimi sredstvi, ki bi lahko bilo posledica zlorabe sredstev, goljufije, slabega upravljanja, neustreznega vodenja evidenc ali malomarnosti.

(a)

narava finančnih instrumentov ali investicijskih storitev, povezanih z navedenimi instrumenti, zahteva, da so deponirani pri tretji osebi v navedeni tretji državi;

(b)

če se finančni instrumenti vodijo v imenu poklicne stranke, navedena stranka pisno zahteva od družbe, da jih deponira pri tretji osebi v navedeni tretji državi.

(a)

centralni banki;

(b)

kreditni instituciji s pridobljenim dovoljenjem v skladu z Direktivo 2000/12/ES;

(c)

banki s pridobljenim dovoljenjem v tretji državi;

(d)

kvalificiranem skladu denarnega trga.

(a)

njegov glavni investicijski cilj mora biti ohranjati nominalno neto vrednost sredstva podjetja (neto zaslužka), ali vrednost začetnega kapitala vlagatelja plus zaslužek;

(b)

z namenom, da doseže navedeni primarni investicijski cilj, mora vlagati izključno v instrumente denarnega trga visoke kakovosti, z zapadlostjo ali preostalo zapadlostjo največ 397 dni, ali z rednim prilagajanjem donosa, skladnim s tako zapadlostjo, ter s povprečno tehtano zapadlostjo 60 dni. Ta cilj lahko doseže tudi s pomožnim vlaganjem v depozite pri kreditnih institucijah;

(c)

zagotoviti mora likvidnost s poravnavo istega ali naslednjega dne.

(a)

stranka mora dati izrecno predhodno soglasje k uporabi instrumentov pod določenimi pogoji, kar se v primeru majhnega vlagatelja izkazuje z njegovim podpisom ali na drug enakovreden način;

(b)

uporaba finančnih instrumentov stranke mora biti omejena na opredeljene pogoje, h katerim je stranka dala svoje soglasje.

(a)

vsaka stranka, katere finančni instrumenti se vodijo skupaj na računu tipa „omnibus“, mora najprej dati svoje izrecno soglasje v skladu s točko (a) odstavka 1;

(b)

investicijska družba mora imeti vzpostavljene sisteme in kontrole, ki zagotavljajo, da se uporabljajo samo finančni instrumenti, ki pripadajo strankam, ki so dale svoje predhodno izrecno soglasje v skladu s točko (a) odstavka 1.

(a)

družba ali navedena oseba bo verjetno ustvarila finančni dobiček, ali se izognila finančni izgubi na račun stranke;

(b)

družba ali navedena oseba ima interes v rezultatih storitve, ki se opravlja za stranko, ali v transakciji, ki se opravi v imenu stranke, ki je drugačen od interesa stranke v teh rezultatih;

(c)

družba ali navedena oseba ima finančno ali drugo spodbudo, da interes druge stranke ali skupine strank postavi pred interes stranke;

(d)

družba ali navedena oseba opravlja isto dejavnost kakor stranka;

(e)

družba ali navedena oseba prejme ali bo prejela od osebe, ki ni stranka, spodbudo v zvezi s storitvijo, ki se opravlja za stranko, v obliki denarnih sredstev, blaga ali storitev, ki niso standardna provizija ali opravnina za navedeno storitev.

(a)

mora določiti, glede na posebne investicijske storitve in dejavnosti ter pomožne storitve, ki jih opravlja investicijska družba ali nekdo v njenem imenu, okoliščine, ki predstavljajo ali zaradi katerih lahko nastane navzkrižje interesov z bistvenim tveganjem povzročitve škode interesom ene stranke ali več strank;

(b)

navajati mora postopke, katerim je treba slediti, in ukrepe, ki jih je treba sprejeti za obvladovanje takih navzkrižij.

(a)

učinkovite postopke za preprečevanje ali nadziranje izmenjave informacij med zadevnimi osebami, ki opravljajo dejavnosti s tveganjem nastanka navzkrižja interesov, če bi lahko izmenjava takih informacij škodovala interesom ene stranke ali več strank;

(b)

ločeni nadzor zadevnih oseb, katerih glavne funkcije so povezane z izvajanjem dejavnosti v imenu strank ali opravljanjem storitev za stranke, katerih interesi bi lahko bili v navzkrižju ali ki kako drugače predstavljajo različne interese, ki bi lahko bili v navzkrižju, vključno z interesi družbe;

(c)

odstranitev kakršne koli neposredne povezave med plačilom zadevnih oseb, ki se ukvarjajo v glavnem z eno dejavnostjo, in plačilom ali ustvarjenimi prihodki različnih zadevnih oseb, ki se ukvarjajo v glavnem z drugo dejavnostjo, če bi lahko v zvezi s temi dejavnostmi nastalo navzkrižje interesov;

(d)

ukrepi za preprečevanje ali omejevanje tveganja, da katera koli oseba uveljavlja neustrezen vpliv na način, na katerega zadevna oseba opravlja investicijske ali pomožne storitve ali dejavnosti;

(e)

ukrepi za preprečevanje ali nadziranje hkratnega ali naknadnega ukvarjanja zadevne osebe z ločenimi investicijskimi ali pomožnimi storitvami ali dejavnostmi, če lahko tako ukvarjanje škoduje ustreznemu obvladovanju navzkrižij interesov.

(a)

je označena ali opisana kot investicijska raziskava ali podobno, ali je drugače predstavljena kot cilj ali neodvisna obrazložitev zadev, vsebovanih v priporočilu;

(b)

če bi investicijska družba zadevno poročilo dala stranki, to ne bi predstavljajo investicijskega svetovanja za namene Direktive 2004/39/ES.

(a)

finančni analitiki in druge zadevne osebe ne smejo opravljati osebnih transakcij ali trgovanja, razen kot ustvarjalci trga, ki poslujejo v dobri veri in med običajnim potekom ustvarjanja trga ali pri izvajanju nezahtevanih naročil strank, v imenu katere koli druge osebe, vključno z investicijsko družbo, s finančnimi instrumenti, na katere se nanašajo investicijske raziskave, ali s katerimi koli povezanimi finančnimi instrumenti, če poznajo verjeten čas ali vsebino navedene investicijske raziskave, ki ni javno objavljena ali na voljo strankam in je ni mogoče takoj sklepati iz informacij, ki so tako na voljo, dokler prejemniki investicijske raziskave nimajo razumnih možnosti, da ukrepajo na podlagi nje;

(b)

v okoliščinah, ki niso zajete v točki (a), finančni analitiki in druge zadevne osebe, ki sodelujejo v pripravi investicijske raziskave, ne smejo opravljati osebnih transakcij s finančnimi instrumenti, na katere se nanaša investicijska raziskava, ali s katerimi koli drugimi sorodnimi finančnimi instrumenti, v nasprotju s tekočimi priporočili, razen v izjemnih okoliščinah in na podlagi predhodne odobritve člana pravne funkcije ali funkcije za spremljanje skladnosti v družbi;

(c)

same investicijske družbe, finančni analitiki in druge zadevne osebe, ki sodelujejo v pripravi investicijskih raziskav, ne smejo prejemati spodbud od oseb, ki imajo bistvene interese v zadevi, ki je predmet investicijske raziskave;

(d)

same investicijske družbe, finančni analitiki in druge zadevne osebe, ki sodelujejo v pripravi investicijskih raziskav, ne smejo obljubiti izdajateljem ugodnega obsega raziskave;

(e)

izdajatelji, zadevne osebe razen finančnih analitikov in druge osebe pred objavo investicijske raziskave ne smejo imeti dovoljenja za pregledovanje osnutka investicijske raziskave za namen preverjanja natančnosti dejanskih izjav, navedenih v raziskavi, ali za kateri koli drugi namen razen preverjanja skladnosti s pravnimi obveznostmi družbe, če osnutek vsebuje priporočilo ciljne cene.

(a)

oseba, ki pripravlja investicijsko raziskavo, ni član skupine, kateri pripada investicijska družba;

(b)

investicijska družba bistveno ne spremeni priporočil v okviru investicijske raziskave;

(c)

investicijska družba ne predstavi investicijske raziskave kot raziskave, ki jo je pripravila sama;

(d)

investicijska družba preveri, ali se za osebo, ki je pripravila raziskavo, uporabljajo zahteve, enakovredne zahtevam iz te direktive v zvezi s pripravo navedene raziskave, ali pa je vzpostavljena politika, ki določa take zahteve.

(a)

pristojbine, provizije ali nedenarne koristi, ki jih plača ali zagotovi stranka ali oseba, ki ukrepa v imenu stranke, ali pa se plačajo ali zagotovijo stranki ali osebi v imenu stranke;

(b)

pristojbine, provizije ali nedenarne koristi, ki jih plača ali zagotovi tretja oseba ali oseba, ki ukrepa v imenu tretje osebe, ali pa se plačajo ali zagotovijo tretji osebi ali osebi, ki ukrepa v imenu tretje osebe, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(c)

potrebne pristojbine, ki omogočajo ali so potrebne za opravljanje investicijskih storitev, kakršne so stroški hrambe, poravnave ali menjave, zakonske dajatve ali pravni stroški, in ki po svoji naravi ne morejo povzročiti navzkrižij z obveznostmi družbe, da posluje pošteno, pravično in strokovno v skladu z najboljšimi interesi strank.

(a)

primerjava mora biti smiselna in predstavljena na pošten in uravnotežen način;

(b)

navedeni morajo biti viri informacij, ki so bili uporabljeni za primerjavo;

(c)

vključena morajo biti ključna dejstva in predpostavke, uporabljene za primerjavo.

(a)

ta navedba ne sme biti najbolj vidna lastnost sporočila;

(b)

informacija mora vsebovati ustrezne informacije o uspešnosti, ki se nanašajo na predhodnih pet let, ali na celotno obdobje, za katero je bil finančni indeks ponujen, vzpostavljen ali se je investicijska storitev opravljala, če je to obdobje krajše od petih let, ali na tako daljše obdobje, kakor sklene družba, v vsakem primeru pa morajo navedene informacije o uspešnosti zajemati zaključena 12-mesečna obdobja;

(c)

referenčno obdobje in vir informacij morata biti jasno navedena;

(d)

informacija mora vsebovati vidno opozorilo, da se podatki nanašajo na preteklost in da pretekla uspešnost ni zanesljiv kazalec rezultatov v prihodnosti;

(e)

kadar se navedba opira na podatke, izražene v valuti, ki ni valuta države članice, v kateri prebiva majhni vlagatelj ali potencialni majhni vlagatelj, jasno navede to valuto in tudi opozorilo, da se lahko dobički povečajo ali zmanjšajo zaradi valutnih nihanj;

(f)

kadar navedba temelji na bruto uspešnosti, je treba razkriti učinke provizij, opravnin in drugih stroškov.

(a)

navidezna pretekla uspešnost mora temeljiti na dejanski pretekli uspešnosti enega ali več finančnih instrumentov ali finančnih indeksov, ki so enaki kakor zadevni finančni instrument ali so podlaga zanje;

(b)

za dejansko preteklo uspešnost iz točke (a) morajo biti izpolnjeni pogoji iz točk (a) do (c), (e) in (f) odstavka 4;

(c)

informacija mora vsebovati vidno opozorilo, da se podatki nanašajo na navidezno preteklo uspešnost in da pretekla uspešnost ni zanesljiv kazalec prihodnje uspešnosti.

(a)

informacije ne smejo temeljiti na navideznih preteklih donosih ali se sklicevati nanje;

(b)

temeljiti morajo na razumnih predpostavkah, ki jih podpirajo objektivni podatki;

(c)

kadar informacije temeljijo na bruto uspešnosti, je treba razkriti učinke provizij, opravnin in drugih stroškov;

(d)

vsebovati morajo vidno opozorilo, da taka predvidevanja niso zanesljiv kazalec donosov v prihodnosti.

(a)

da stranke, ki bi se sicer lahko uvrščale med primerne pogodbene stranke na podlagi člena 24(2) Direktive 2004/39/ES, obravnavajo kot poklicne stranke ali majhne vlagatelje;

(b)

da stranke, ki se uvrščajo med poklicne stranke na podlagi oddelka I Priloge II k Direktivi 2004/39/ES, obravnavajo kot majhne vlagatelje.

(a)

pogoje kakršnega koli takega dogovora;

(b)

informacije, ki jih zahteva člen 30 in zadevajo navedeni sporazum ali navedene investicijske ali pomožne storitve.

(a)

družba ni bila sposobna izpolniti rokov iz odstavkov 1 in 2, ker je bil na zahtevo stranke dogovor sklenjen s pomočjo komunikacije na daljavo, ki podjetju ne omogoča zagotavljanja informacij v skladu z odstavkom 1 ali 2;

(b)

v vsakem primeru, ko se sicer ne uporablja člen 3(3) Direktive 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo in o spremembi Direktive Sveta 90/619/EGS ter direktiv 97/7/ES in 98/27/ES (11), investicijska družba izpolnjuje zahteve navedenega člena v zvezi z majhnim vlagateljem ali potencialnim majhnim vlagateljem, kot da bi bila navedena stranka ali potencialna stranka „potrošnik“, investicijska družba pa „dobavitelj“ v smislu navedene direktive.

(a)

ponudba za sklenitev dogovora v zvezi s finančnim instrumentom ali investicijsko ali pomožno storitvijo s katero koli osebo, ki odgovori na sporočilo;

(b)

povabilo vsaki osebi, ki odgovori na sporočilo, da ponudi sklenitev dogovora v zvezi s finančnim instrumentom ali investicijsko ali pomožno storitvijo.

(a)

ime in naslov investicijske družbe ter kontaktne podatke, ki jih stranke potrebujejo, da lahko učinkovito komunicirajo z družbo;

(b)

jezike, v katerih lahko stranka komunicira z investicijsko družbo ter prejema dokumente in druge informacije od družbe;

(c)

načine komunikacije, ki se bodo uporabljali med investicijsko družbo in stranko, vključno, če je primerno, z načini pošiljanja in prejemanja naročil;

(d)

izjavo, da ima investicijska družba dovoljenje, ter ime in kontaktni naslov pristojnega organa, ki je dovoljenje izdal;

(e)

če investicijska družba deluje prek vezanega zastopnika, izjavo glede tega dejstva, v kateri je navedena država članica, kjer je registriran vezani zastopnik;

(f)

naravo, pogostost in časovni okvir poročil o uspešnosti storitve, ki jo bo investicijska družba opravljala za stranko v skladu s členom 19(8) Direktive 2004/39/ES;

(g)

če investicijska družba vodi finančne instrumente ali sredstva stranke, kratek opis ukrepov, ki jih investicijska družba sprejme, da zagotovi zaščito finančnih instrumentov in sredstev stranke, vključno s podrobnostmi o ustrezni odškodninski shemi za vlagatelje ali jamstvenem sistemu, ki se uporablja za družbo zaradi njenih dejavnosti v državi članici;

(h)

opis, lahko tudi v obliki povzetka, politike obvladovanja navzkrižij interesov, ki jo družba vzdržuje v skladu s členom 22;

(i)

kadar koli stranka zahteva, nadaljnje podrobne podatke o navedeni politiki obvladovanja navzkrižij interesov na trajnem nosilcu podatkov ali na spletni strani (če to ni trajen nosilec podatkov), pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz člena 3(2).

(a)

informacije o načinu in pogostosti vrednotenja finančnih instrumentov v portfelju stranke;

(b)

podrobnosti o vsakem prenosu diskrecijskega upravljanja z vsemi finančnimi instrumenti ali sredstvi ali z delom finančnih instrumentov ali sredstev v portfelju stranke;

(c)

navedbo morebitnega merila uspešnosti, ki se uporablja za primerjavo uspešnosti portfelja stranke;

(d)

vrste finančnih instrumentov, ki se lahko vključijo v portfelj stranke, in vrste transakcij, ki se lahko izvajajo s takimi instrumenti, vključno z morebitnimi limiti;

(e)

cilje upravljanja, stopnjo tveganja, ki jo mora upoštevati upravljavec pri uveljavljanju diskrecijske pravice, ter morebitne posebne omejitve te diskrecijske pravice.

(a)

tveganja, povezana z navedeno vrsto finančnega instrumenta, vključno z obrazložitvijo stopnje vzvoda in njegovimi učinki ter tveganjem izgube celotne naložbe;

(b)

nestanovitnost cen takih instrumentov in morebitne omejitve na razpoložljivem trgu za take instrumente;

(c)

dejstvo, da bi lahko vlagatelj zaradi transakcij s takimi instrumenti prevzel finančne obveznosti in druge dodatne obveznosti, vključno s kakršnimi koli pogojnimi obveznostmi, poleg stroškov pridobivanja instrumentov;

(d)

morebitne zahteve po kritju ali podobne obveznosti, ki se nanašajo na instrumente navedene vrste.

(a)

skupno ceno, ki jo plača stranka za finančni instrument ali investicijsko ali pomožno storitev, vključno z vsemi povezanimi pristojbinami, provizijami, opravninami in izdatki, ter vsemi davki, ki se plačajo preko investicijske družbe, ali, če ni mogoče navesti točne cene, osnovo za izračun skupne cene, tako da jo lahko stranka preveri;

(b)

če je kateri koli del skupne cene iz točke (a) treba plačati ali predstavlja znesek v tuji valuti, navedbo zadevne valute ter veljavnega menjalnega razmerja in stroškov;

(c)

obvestilo o možnosti, da lahko nastanejo drugi stroški, vključno z davki, povezani s transakcijami v zvezi s finančnim instrumentom ali investicijsko storitvijo, ki niso plačani prek investicijske družbe ali naloženi z njene strani;

(d)

podrobnosti o plačilu in drugi izvedbi.

(a)

uresničuje investicijske cilje zadevne stranke;

(b)

stranki omogoča, da finančno prenese vsa morebitna investicijska tveganja v skladu z investicijskimi cilji;

(c)

stranki daje potrebne izkušnje in znanje, da razume tveganja, povezana s transakcijo ali z upravljanjem portfelja.

(a)

vrste storitev, transakcij in finančnih instrumentov, s katerimi je stranka seznanjena;

(b)

naravo, količino in pogostost transakcij stranke s finančnimi instrumenti in obdobje, v katerem so bile izvedene;

(c)

stopnjo izobrazbe in poklic ali zadevni nekdanji poklic stranke ali potencialne stranke.

(a)

ne sodi v člen 4(1)(18)(c) Direktive 2004/39/ES ali točke 4 do 10 oddelka C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES;

(b)

obstajajo pogoste priložnosti za njegovo odsvojitev, odkup ali drugačno realizacijo navedenega instrumenta po cenah, ki so javno dostopne tržnim udeležencem in so tržne cene ali cene, dane na voljo ali potrjene s sistemi vrednotenja, ki so neodvisni od izdajatelja;

(c)

ne vključuje nikakršne dejanske ali potencialne obveznosti za stranko, ki presega stroške pridobivanja instrumenta;

(d)

primerni izčrpni podatki o njegovih značilnostih so javno na voljo in jih je mogoče takoj razumeti, tako da ima povprečna majhna stranka možnost, da obveščeno presodi, ali naj sklene transakcijo z navedenim instrumentom ali ne.

(a)

investicijska družba mora stranki na trajnem nosilcu podatkov takoj zagotoviti bistvene informacije v zvezi z izvedbo naročila;

(b)

majhnemu vlagatelju mora investicijska družba na trajnem nosilcu podatkov poslati obvestilo o potrditvi izvedbe naročila čim prej in najpozneje prvi poslovni dan po izvedbi ali, če investicijska družba prejme potrdilo od tretje osebe, najpozneje prvi poslovni dan po prejemu potrdila od tretje osebe.

(a)

identifikacija družbe poročevalke;

(b)

ime ali drugo poimenovanje stranke;

(c)

trgovalni dan;

(d)

trgovalni čas;

(e)

vrsta naročila;

(f)

identifikacija mesta;

(g)

identifikacija instrumenta;

(h)

kazalec nakupa/prodaje;

(i)

vrsta naročila, če ni za nakup/prodajo;

(j)

količina;

(k)

cena na enoto;

(l)

skupna vrednost;

(m)

skupna vsota zaračunanih provizij in stroškov, in na zahtevo majhnega vlagatelja tudi razčlemba po postavkah;

(n)

odgovornosti stranke v zvezi s poravnavo transakcije, vključno s časovnim rokom za plačilo ali izročilo, kakor tudi ustrezne podatke o računu, če ti podatki in odgovornosti niso bili stranki sporočeni prej;

(o)

če je bila pogodbena stranka stranke investicijska družba sama ali katera koli oseba iz skupine investicijske družbe ali druga stranka investicijske družbe, navedba tega dejstva, razen če je bilo naročilo izvedeno prek sistema trgovanja, ki omogoča anonimno trgovanje.

(a)

naziv investicijske družbe;

(b)

ime ali drugo poimenovanje računa majhnega vlagatelja;

(c)

poročilo o vsebini in vrednotenju portfelja, vključno s podrobnimi podatki o vsakem finančnem instrumentu, njegovi tržni vrednosti, ali pošteni vrednosti, če tržna vrednost ni na voljo, gotovinskem stanju na začetku in na koncu obdobja poročanja, ter donosnosti portfelja med obdobjem poročanja;

(d)

skupni znesek pristojbin in stroškov, nastalih med obdobjem poročanja, z razčlembo vsaj skupnih pristojbin za upravljanje in skupnih stroškov, povezanih z izvedbo, ter vključno, če je primerno, z izjavo, da bo na zahtevo pripravljena tudi bolj natančna razčlenitev;

(e)

primerjava uspešnosti v obdobju, ki ga pokriva poročilo, z merilom uspešnosti naložbe (če obstaja), dogovorjene med investicijsko družbo in stranko;

(f)

skupni znesek dividend, obresti in drugih plačil, prejetih v obdobju poročanja v zvezi s portfeljem stranke;

(g)

informacije o drugih podjetniških dejanjih, iz katerih izhajajo pravice v zvezi s finančnimi instrumenti v portfelju;

(h)

za vsako transakcijo, izvršeno v obdobju, informacije iz člena 40(4)(c) do (l), če je primerno, razen če se stranka odloči, da bo prejemala informacije o izvršenih transakcijah za vsako transakcijo posebej, pri čemer se uporablja odstavek 4 tega člena.

(a)

če tako zahteva stranka, se mora redno poročilo poslati vsake 3 mesece;

(b)

v primerih, ko se uporablja odstavek 4, se mora redno poročilo poslati vsaj enkrat na 12 mesecev;

(c)

če pogodba med investicijsko družbo in majhnim vlagateljem za opravljanje storitve upravljanja portfelja dopušča vodenje portfelja z vzvodom, se mora redno poročilo poslati vsaj enkrat na mesec.

(a)

podrobne podatke o vseh finančnih instrumentih ali sredstvih, ki jih vodi investicijska družba za stranko ob izteku vsakega obdobja, ki je zajeto v poročilo;

(b)

obseg, v katerem so finančni instrumenti ali sredstva stranke predmet transakcij financiranja vrednostnih papirjev;

(c)

obseg vseh morebitnih ugodnosti, ki pripadejo stranki zaradi udeležbe v morebitnih transakcijah financiranja vrednostnih papirjev, in na podlagi katerih je nastala ugodnost.

(a)

značilnosti stranke, vključno z uvrstitvijo stranke v kategorijo majhnih vlagateljev ali poklicnih strank;

(b)

značilnosti naročila stranke;

(c)

značilnosti finančnih instrumentov, ki so predmet navedenega naročila;

(d)

značilnosti izvedbenih mest, v katera se lahko usmeri navedeno naročilo.

(a)

razlago relativnega pomena, ki ga investicijska družba v skladu s kriteriji iz člena 44(1) pripisuje dejavnikom iz člena 21(1) Direktive 2004/39/ES, ali procesa, na podlagi katerega družba določa relativni pomen navedenih dejavnikov;

(b)

seznam izvedbenih mest, ki so za družbo zelo pomembna za izpolnjevanje njene obveznosti sprejeti vse razumne ukrepe, da bi dosledno pridobivala najboljše možne rezultate za izvedbo naročil strank;

(c)

jasno in vidno opozorilo, da lahko katera koli specifična navodila stranke družbi preprečijo sprejetje ukrepov, ki jih je pripravila in vključila v svojo politiko izvajanja naročil, da doseže najboljši možen rezultat za izvajanje navedenih naročil za elemente, zajete v navedena navodila.

(a)

zagotoviti morajo, da se naročila, ki se izvajajo v imenu strank, takoj in natančno evidentirajo in razdelijo;

(b)

izvesti morajo sicer primerljiva naročila stranke v zaporednem vrstnem redu in takoj, razen če je to zaradi narave naročila ali prevladujočih tržnih pogojev praktično neizvedljivo, ali če interesi stranke zahtevajo drugače;

(c)

majhnega vlagatelja morajo obvestiti o morebitnih bistvenih težavah, ki zadevajo ustrezno izvedbo naročil, takoj ko jih opazijo.

(a)

obstajati mora velika verjetnost, da združevanje naročil in transakcij v splošnem ne bo imelo negativnih posledic za stranko, katere naročilo se bo združevalo;

(b)

vsaki stranki, katere naročilo se bo združevalo, mora razkriti negativne posledice, ki bi jih lahko imelo združevanje v zvezi z določenim naročilom;

(c)

vzpostavljena mora biti in se učinkovito izvajati politika razdeljevanja naročil, ki dovolj natančno predvideva pravično razdeljevanje združenih naročil in transakcij, vključno s tem, kako na razdeljevanje in obravnavo delnih izvedb vplivata obseg in cena naročil.

(a)

pristojni organ mora imeti možnost, da lahko do njih hitro dostopi in rekonstruira vsako ključno fazo obdelave vsake transakcije;

(b)

možno mora biti brez težav ugotoviti kakršne koli popravke ali druge spremembe, ter vsebino evidence pred kakršnimi koli takimi popravki ali spremembami;

(c)

drugačno ravnanje z evidencami ali njihovo spreminjanje ne sme biti možno.

(a)

nakup, prodajo, vpis, zamenjavo, odsvojitev, vodenje ali prevzem določenega finančnega instrumenta;

(b)

uveljavljanje ali neuveljavljanje kakršnih koli pravic, ki izhajajo iz določenega finančnega instrumenta za nakup, prodajo, vpis, zamenjavo ali odsvojitev finančnega instrumenta.