UREDBA SVETA (ES) št. 1966/2006

z dne 21. decembra 2006

o elektronskem zapisovanju in poročanju podatkov o ribolovnih dejavnostih ter daljinskem zaznavanju

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 (1) uvaja okvir za zagotavljanje ohranjanja in trajnostnega izkoriščanja ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike.

(2)	Cilji ohranjanja in trajnostnega izkoriščanja ribolovnih virov se dosegajo s pogoji, ki veljajo za dostop do voda in virov, in sicer z omejitvami ulova in ribolovnega napora ter s sprejetjem tehničnih ukrepov, ki so povezani z ribolovnimi tehnikami in orodji ter velikostjo ulova.

(3)

Zato je treba za dobro upravljanje ribolovnih možnosti in za doseganje teh ciljev spremljati ribolovne aktivnosti z najustreznejšimi sredstvi. Nadzor nad količino ulova se pretežno izvaja z zbiranjem podatkov o ulovu, iztovarjanju, pretovarjanju, transportu in prodaji, medtem ko se nadzor nad ribolovnim naporom pretežno izvaja z zbiranjem podatkov o značilnostih plovila, času, porabljenem za ribolov ter o uporabljenih orodjih. Poleg tega tehnologije daljinskega zaznavanja omogočajo nadzornim organom za ribolov, da spremljajo prisotnost plovil na določenem območju. Kombinacija vseh teh načinov poveča natančnost podatkov.

(4)

Člena 22(1) in 23(3) Uredbe (ES) št. 2371/2002 določata, da mora Svet leta 2004 sprejeti odločitev o obveznosti elektronskega zapisovanja in poročanja pomembnih podatkov v zvezi z ribolovnimi aktivnostmi, vključno glede iztovarjanj ali pretovarjanj ulova ter potrdila o prodaji, in o obveznosti vzpostavitve daljinskega zaznavanja.

(5)	Pilotne projekte o elektronskem zapisovanju in poročanju ter daljinskem zaznavanju so države članice in druge države izvedle v preteklih letih. Izkazali so se za utemeljene in stroškovno učinkovite.

(6)	Člen 6 Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (2) določa, da morajo kapitani ribiških plovil Skupnosti o svojih dejavnostih voditi ladijski dnevnik.

(7)	Člen 22 Uredbe (ES) št. 2371/2002 določa, da se ribiški proizvodi z ribiškega plovila prodajajo samo registriranim kupcem ali na registriranih dražbah.

(8)	Člen 9 Uredbe (EGS) št. 2847/93 določa, da dražbeni centri ali druga telesa ali osebe, pooblaščene s strani držav članic, ki so odgovorni za izvedbo prve prodaje ribiških proizvodov, po prvi prodaji pristojnim organom na ozemlju, kjer ta poteka, predložijo obvestilo o prodaji.

(9)	Člen 8 Uredbe (EES) št. 2874/93 določa, da kapitan ribiškega plovila Skupnosti s celotno dolžino, ki je enaka ali presega 10 metrov, ali njegov pooblaščenec po vsaki vožnji in v 48 urah po iztovarjanju pristojnim organom države članice, v kateri poteka iztovarjanje, odda deklaracijo.

(10)

Člen 9 Uredbe (EES) št. 2847/93 tudi določa, da kadar prva prodaja ribiških proizvodov ne poteka v državi članici, v kateri so bili iztovorjeni, država članica, pristojna za spremljanje prve prodaje zagotovi, da se kopija potrdila o prodaji predloži organom, pristojnim za spremljanje iztovarjanja zadevnih proizvodov, takoj, v najkrajšem možnem času.

(11)	Člen 19 Uredbe (EGS) št. 2847/93 določa, da morajo države članice oblikovati računalniške zbirke podatkov in izdelati sistem potrjevanja, ki vsebuje predvsem navzkrižno preverjanje in preverjanje podatkov.

(12)	Člen 9 Uredbe (EGS) št. 2847/93 tudi določa, da se deklaracija o prevzemu, za katero je odgovoren imetnik deklaracije, predloži pristojnim organom v primeru, ko se proizvodi ne ponudijo v prodajo ali so namenjeni kasnejši prodaji.

(13)	Daljinsko zaznavanje bi bilo treba uporabljati le, če obstajajo konkretni dokazi, da je pri odkrivanju nelegalno delujočih ribiških plovil stroškovno učinkovitejše kot zgolj uporaba tradicionalnih načinov nadzora, kot so ribiški patruljni čolni in letala.

(14)	Za namene nadzora bi bilo zato treba uvesti pogoje za uporabo elektronskega zapisovanja in poročanja ter daljinskega zaznavanja.

(15)	S podrobnimi izvedbenimi predpisi bi bilo treba opredeliti oblike, ki jih bodo nacionalni pristojni organi uporabljali za izmenjavo podatkov za nadzor in inšpekcijo.

(16)	Vsaka država članica bi morala imeti možnost, da se sama odloči o oblikah poročanja podatkov s plovil, ki plujejo pod njeno zastavo.

(17)	Naložbe v povezavi z izvajanjem tehnologij za nadzor so izpolnjujejo pogoje iz Uredbe Sveta (ES) št. 861/2006 z dne 22. maja 2006 o vzpostavitvi finančnih ukrepov Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava (3).

(18)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4) –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Elektronsko zapisovanje in poročanje

1.   Kapitan ribiškega plovila Skupnosti na elektronski način zapisuje podatke v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi, ki jih mora zapisati v ladijski dnevnik in deklaracijo o pretovarjanju, kakor je določeno v ustrezni zakonodaji Skupnosti, in jih po elektronski poti sporočiti pristojnemu organu države zastave.

2.   Kapitan ribiškega plovila Skupnosti ali njegov pooblaščenec zapisuje podatke v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi, ki jih mora zapisati v deklaracijo o iztovarjanju, kakor je določeno v ustrezni zakonodaji Skupnosti, v elektronski obliki in jih po elektronski poti sporoči pristojnemu organu države zastave.

3.   Potrdilo o prvi prodaji, in po potrebi deklaracijo o prevzemu, se zapiše v elektronski obliki in sporoči pristojnim organom na ozemlju, kjer poteka prva prodaja s strani registriranega kupca, na registrirani dražbi ali s strani drugega subjekta ali osebe, pooblaščene s strani držav članic, ki so odgovorne za izvedbo prve prodaje ribiških proizvodov.

4.   Države članice imajo potrebne upravne in tehnične strukture, ki jim omogočajo elektronski sprejem, obdelavo, navzkrižni pregled in prenos vsaj podatkov iz ladijskega dnevnika, deklaracije o pretovarjanju, deklaracije o iztovarjanju, potrdila o prodaji in deklaracije o prevzemu iz odstavkov 1, 2 in 3.

Člen 2

Periodičnost in verodostojnost podatkov

1.   Kapitan ribiškega plovila ustrezne podatke iz ladijskega dnevnika sporoči vsaj enkrat dnevno. Te podatke sporoči tudi na zahtevo pristojnega organa države zastave. V vsakem primeru po zaključku zadnje ribolovne operacije ter pred vstopom v pristanišče sporoči ustrezne podatke iz ladijskega dnevnika.

2.   Podatki iz ladijskega dnevnika, izjave o pretovarjanju in izjave o iztovarjanju, ki jih zapiše pristojni organ države zastave, se štejejo za verodostojne pod pogoji, ki jih določa nacionalna zakonodaja.

3.   Podatki iz potrdila o prvi prodaji in deklaracije o prevzemu ter podatki, ki jih zabeleži pristojni organ, se štejejo za verodostojne pod pogoji, ki jih določa nacionalna zakonodaja.

Člen 3

Postopno uvajanje

1.   Obveznost elektronskega zapisovanja in poročanja podatkov iz odstavkov 1 in 2 člena 1 se uporablja za kapitane ribiških plovil, katerih skupna dolžina presega 24 metrov, v obdobju 24 mesecev od začetka veljavnosti izvedbenih predpisov iz člena 5 in za kapitane ribiških plovil, katerih skupna dolžina presega 15 metrov, v obdobju 42 mesecev od začetka veljavnosti izvedbenih predpisov.

2.   Ne glede na določbe iz odstavka 1 lahko država članica 12 mesecev od začetka veljavnosti izvedbenih določb iz člena 5 kapitane ribiških plovil iz odstavka 1 in katerih skupna dolžina ne presega 15 m in plujejo pod njeno zastavo, zaveže ali pooblasti, da elektronsko zapišejo in sporočajo podatke iz odstavkov 1 in 2 člena 1.

3.   Pristojni organi obalne države članice sprejmejo elektronska poročila države članice zastave, ki vsebujejo podatke z ribiških plovil iz odstavka 2.

4.   Obveznost elektronskega zapisovanja in poročanja potrdil o prodaji – in po potrebi deklaracij o prevzemu – velja od 1. januarja 2009 za registrirane kupce, registrirane dražbe ali druge subjekte ali osebe, pooblaščene s strani držav članic, ki so odgovorne za prvo prodajo ribiških proizvodov, in pri katerih letni promet prodaje ribiških proizvodov presega 400 000 EUR.

Člen 4

Daljinsko zaznavanje

Če obstajajo konkretni dokazi, da je daljinsko zaznavanje pri odkrivanju nelegalno delujočih ribiških plovil stroškovno učinkovitejše kot zgolj uporaba tradicionalnih načinov nadzora, države članice od 1. januarja 2009 zagotovijo, da imajo njihovi centri za spremljanje ribištva na voljo tehnične zmogljivosti, ki jim omogočajo primerjavo položajev s slik, pridobljenih na podlagi daljinskega zaznavanja in na Zemljo poslanih prek satelitov ali drugih enakovrednih sistemov, s podatki, ki jih zagotavlja sistem za spremljanje plovil, da bi tako ugotovili, katera ribiška plovila so prisotna na določenem območju.

Člen 5

Podrobni predpisi

Podrobni predpisi za izvajanje te uredbe se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002. Ti predpisi določajo predvsem:

1.	Pogoje, pod katerimi si bodo pristojni nacionalni organi izmenjali informacije za namene nadzora in inšpekcije, pri čemer se zagotovi zaupnost in dostop obalnih držav članic do teh informacij.

2.	Vsebino sporočila, ki ga je treba posredovati.

3.	Obliko, ki jo bodo pristojni nacionalni organi uporabljali za izmenjavo informacij za namene nadzora in inšpekcije.

4.	Pogoje za zapisovanje in predložitev zapisovanja in predložitve podatkov iz potrdila o prodaji in deklaracije o prevzemu.

5.	Določbe, ki državam članicam omogočajo razširitev obveznosti elektronskega poročanja na ribiška plovila, kakor je predvideno v odstavku 2 člena 3.

6.	Oprostitve obveznosti predložitve elektronskih deklaracij o iztovarjanju in pogoje ter obveznosti glede obveščanja obalne države o takih oprostitvah.

7.	Oprostitve od nekaterih določb o nadzoru v predpisih Skupnosti za ribiška plovila, ki elektronsko zapisujejo in sporočajo podatke iz odstavkov 1 in 2 člena 1, zato da se zmanjša upravno breme za izvajalce.

8.	določbe o zapisovanju in sporočanju podatkov iz člena 1 v primeru tehnične okvare.

Člen 6

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

UREDBA SVETA (ES) št. 1967/2006

z dne 21. decembra 2006

o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1626/94

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Določbe Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (1) se uporabljajo za Sredozemsko morje.

(2)

Svet je s Sklepom 98/392/ES (2) sklenil Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu, ki zajema načela in pravila v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem živih morskih virov na odprtem morju. V skladu s pravili iz te konvencije si Skupnost prizadeva upravljanje in ohranjanje živih vodnih virov uskladiti z drugimi obalnimi državami.

(3)

V skladu s Sklepom 98/416/EGS (3) je Skupnost pogodbenica Sporazuma o ustanovitvi Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (v nadaljevanju „GFCM“). Sporazum GFCM zagotavlja okvir za regionalno sodelovanje pri ohranjanju in upravljanju sredozemskih morskih virov s sprejemanjem priporočil s področja, ki ga zajema Sporazum GFCM in ki postanejo zavezujoča za pogodbenice.

(4)	Biološke, socialne in gospodarske značilnosti sredozemskega ribištva od Skupnosti zahtevajo ustanovitev posebnega okvira za upravljanje.

(5)	Skupnost se je zavezala, da bo uporabila previdnostni pristop pri sprejemanju ukrepov za zaščito in ohranjanje živih vodnih virov in morskih ekosistemov ter zagotovila njihovo trajnostno izkoriščanje.

(6)	Sistem upravljanja iz te uredbe zajema operacije v zvezi z ribolovom staležev Sredozemskega morja s strani plovil Skupnosti tako v vodah Skupnosti kot v mednarodnih vodah, s strani plovil tretjih držav v ribolovnih conah držav članic ali s strani državljanov Unije v Sredozemskem odprtem morju.

(7)	Da ne bi ovirala znanstvenih raziskav, se ta uredba ne bi smela uporabljati za operacije, ki služijo namenom takih raziskav.

(8)	Preko ustrezne delitve odgovornosti med Skupnostjo in državami članicami bi bilo treba vzpostaviti učinkovit okvir za upravljanje.

(9)

Strogo zaščito nekaterih morskih vrst, ki jo zagotavlja že Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (4) in ki se uporablja za morske vode pod suverenostjo držav članic, bi bilo treba razširiti na Sredozemsko odprto morje.

(10)

V skladu s Sklepom Sveta 1999/800/ES o sklenitvi Protokola o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti v Sredozemlju ter o sprejetju prilog k navedenemu protokolu (Barcelonska konvencija) (5), ki poleg določb v zvezi z ohranjanjem območij, ki so pomembna za Sredozemlje, predvideva pripravo seznamov prizadetih ali ogroženih vrst in vrst, katerih izkoriščanje je urejeno.

(11)

Sprejeti bi bilo treba tehnične ukrepe za ribolov, ki bodo nadomestili tiste iz Uredbe Sveta (ES) št. 1626/94 z dne 27. junija 1994 o nekaterih tehničnih ukrepih za ohranitev ribolovnih virov v Sredozemlju (6), da bi se upoštevalo novo znanstveno mnenje. Upoštevati bi bilo treba tudi glavne elemente Akcijskega načrta o ohranjanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v Sredozemskem morju v okviru skupne ribiške politike.

(12)	Uredbo (ES) št. 1626/94 bi bilo zato treba razveljaviti.

(13)	Izogibati bi se bilo treba čezmernemu ulovu podmerskih osebkov. Zato bi bilo treba ob upoštevanju lokalnih bioloških pogojev zaščititi nekatera območja, kjer se zbirajo nedorasli osebki.

(14)	Ribolovno orodje, ki preveč škoduje morskemu okolju ali povzroča izčrpavanje nekaterih staležev, bi bilo treba prepovedati ali strožje urediti.

(15)

Da bi se izognili nadaljnjemu zvišanju stopenj smrtnosti nedoraslih osebkov in bistveno zmanjšali količine zavrženih mrtvih morskih organizmov z ribiških plovil, bi bilo primerno zagotoviti večja očesa mrež in večje trnke za vlečne mreže, stoječe mreže in parangale, ki se uporabljajo za ribolov nekaterih vrst morskih organizmov, in za obvezno uporabo mrežnega materiala s kvadratastimi očesi.

(16)	Da bi omogočili prehodno obdobje pred povečanjem velikosti očes pridnenih vlečnih mrež, bi bilo primerno določiti nekatere značilnosti opreme vlečnih mrež, ki bodo povečale selektivnost velikosti očes, ki se trenutno uporabljajo.

(17)	Upravljanje z ribolovnim naporom bi moral biti glavni način za zagotovitev trajnostnega ribištva v Sredozemskem morju. S tem namenom bi bilo primerno določiti splošne mere glavnih vrst pasivnega ribolovnega orodja, da bi omejili en dejavnik, ki vpliva na uporabljeni ribolovni napor.

(18)	Del obalne cone bi moral biti namenjen selektivnim ribolovnim orodjem, ki jih uporabljajo mali ribiči, da se zavaruje območja gojenja in občutljive habitate ter da se krepi socialna trajnostna naravnanost sredozemskega ribištva.

(19)

Primerno je določiti najmanjše velikosti iztovarjanja nekaterih morskih organizmov, da bi tako izboljšali njihovo izkoriščanje in določili standarde, na podlagi katerih lahko države članice gradijo svoj sistem upravljanja obalnega ribištva. V ta namen bi morala selektivnost določenega ribolovnega orodja kar se da ustrezati najmanjši velikosti iztovarjanja, določeni za nekatere vrste ali skupine vrst, ujetih s tem orodjem.

(20)	Da ne bi ovirali umetnega obnavljanja staležev ali prenašanja ribjih staležev in drugih morskih organizmov, bi bilo treba dovoliti operacije, ki so potrebne za izvajanje takih dejavnosti, če so skladne s trajnostnim ohranjanjem zadevnih vrst.

(21)	Ker je ljubiteljski ribolov v Sredozemlju zelo pomemben, bi bilo treba zagotoviti, da se izvaja na način, ki bistveno ne moti gospodarskega ribolova, da je skladen s trajnostnim izkoriščanjem živih vodnih virov in da spoštuje obveznosti Skupnosti v razmerju do regionalnih ribiških organizacij.

(22)

V luči posebnih značilnosti mnogih sredozemskih vrst ribolova, ki so omejene na določene geografske podcone, in ob upoštevanju tradicije uporabe sistema upravljanja naporov na podregionalni ravni, je primerno zagotoviti uvedbo načrtov upravljanja na ravni Skupnosti in na nacionalni ravni, ki bodo združevali zlasti upravljanje naporov s posebnimi tehničnimi ukrepi.

(23)

Da bi zagotovili učinkovit nadzor nad ribolovnimi dejavnostmi, bi bilo treba sprejeti nekatere posebne ukrepe, ki bodo dopolnjevali ali bodo strožji od tistih iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (7). Pri vpisu v ladijski dnevnik bi bilo treba zlasti zmanjšati trenutno mejno vrednost, ki znaša 50 kg žive teže, za vrste, ki niso izrazito selivske, in za majhne pelagične vrste, ujete v Sredozemskem morju.

(24)

Ker ribištvo Skupnosti v Sredozemskem morju predstavlja več kot 75 % ulova mečarice, je primerno določiti ukrepe za upravljanje. Da bi zagotovili učinkovitost ukrepov, bi morali tehnični ukrepi za ohranjanje nekaterih staležev izrazito selivskih vrst izhajati iz pristojnih regionalnih ribiških organizacij. Tako bi morala Komisija kar najhitreje predložiti primerne predloge GFCM in Mednarodni komisiji za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT). Če v določenem roku dogovor ne bo dosežen, to EU ne bo preprečilo, da bi v ta namen sprejela ukrepe za čas do dokončnega večstranskega dogovora.

(25)	Uredba Sveta (ES) št. 813/2004 je uvedla posebne določbe o ribolovu v vodah okrog Malte, in sicer v skladu z Aktom o pristopu iz leta 2003 in zlasti s členom 21 ter Prilogo III Akta. Primerno je, da se te določbe ohranijo.

(26)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (8).

(27)	Tudi spremembe prilog k tej uredbi bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom 1999/468/ES –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja:

(a)

za ohranjanje, upravljanje in izkoriščanje živih vodnih virov, kjer se opravljajo take dejavnosti: (i) v morskih vodah Sredozemskega morja vzhodno od črte 5o36' Z (v nadaljevanju „Sredozemsko morje“) pod suverenostjo ali jurisdikcijo držav članic; (ii) s strani ribiških plovil Skupnosti v Sredozemskem morju zunaj voda iz točke (i); (iii) s strani državljanov držav članic, brez poseganja v primarno odgovornost države, pod katere zastavo pluje plovilo, v Sredozemskem morju zunaj voda iz točke (i); in

(b)	za trženje ribiških proizvodov, ujetih v Sredozemskem morju.

2.   Ta uredba se ne uporablja za ribolovne operacije, ki se izvajajo zgolj za namene znanstvenih raziskav z dovoljenjem in pod nadzorom države članice ali zadevnih držav članic.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

1.

„vlečna orodja“ pomenijo vsako ribolovno orodje, razen panul, ki se vleče z močjo motorja ribiškega plovila ali z vitli, medtem ko je ribiško plovilo zasidrano ali se počasi premika, vključno z vlečnimi mrežami in potegalkami ter strgačami; (a) „vlečne mreže in potegalke“ pomenijo vlečne mreže, potegalke odprtega morja in obalne potegalke; (i) „vlečne mreže“ pomenijo mreže, ki se aktivno vlečejo z glavnim motorjem plovila in so sestavljene iz telesa v obliki stožca ali piramide (kot telo vlečne mreže) in so zadaj zaprte z vrečo, ki se lahko ob odprtini razširi s krili ali se lahko namesti na trden okvir. Horizontalna odprtina se naredi s širilkami ali z gredmi oz. okvirji različnih oblik in velikosti. Take mreže se lahko vlečejo po dnu (pridnena vlečna mreža) ali v srednji globini (pelagična vlečna mreža); (ii) „potegalke odprtega morja“ pomenijo obkroževalne mreže in vlečne potegalke, ki se uporabljajo in vlečejo z vrvmi in vitli z ladje, ki se premika ali je zasidrana, in se ne vlečejo z glavnim motorjem plovila, sestavljene pa so iz dveh stranskih kril in osrednje nabrekline v obliki žlice ali z vrečo v skrajno zadnjem delu ter lahko delujejo od gladine do dna, odvisno od ciljne vrste; (iii) „obalne potegalke“ pomenijo obkroževalne mreže in vlečne potegalke, ki se nastavijo z ladje in se upravljajo z obale; (b) „strgače“ pomenijo orodje, ki se bodisi aktivno vleče z glavnim motorjem plovila (strgača, upravljana s plovila) bodisi vleče s pomočjo motornega vitla z zasidranega plovila (mehanizirana strgača); z njimi se nabirajo školjke, polži ali spužve ter so sestavljene iz mrežnih vreč ali kovinske košare, nameščene na trden okvir ali palico različnih velikosti in oblik, katerih spodnji del ima lahko lopatico za strganje, ki je lahko zaobljena, ostra ali zobata, ter je lahko opremljena z drsali in potopljivimi ploščami. Nekatere strgače so opremljene s hidravlično opremo (hidravlične strgače). Strgače, ki se potegujejo ročno ali z ročnim vitlom v plitvih vodah s plovilom ali brez in se z njimi nabirajo školjke, polži ali spužve (ročne strgače), se za namen te uredbe ne štejejo kot vlečno orodje;

2.	„ribolovna zavarovana območja“ pomenijo geografsko opredeljena morska območja, v katerih so začasno ali trajno prepovedane ali omejene vse ali nekatere ribolovne dejavnosti, da bi se zboljšala izkoriščanje in ohranjanje živih vodnih virov ali zaščita morskih ekosistemov;

3.

„stoječa mreža“ pomeni trislojno mrežo, stoječo zabodno mrežo ali kombinirano stoječo mrežo; (a) „trislojna mreža“ pomeni vsako mrežo, narejeno iz dveh ali več delov mreže, ki so skupaj vzporedno obešeni na skupno glavno vrv, ki je pritrjena ali se lahko kakor koli pritrdi na morsko dno; (b) „stoječa zabodna mreža“ pomeni vsako mrežo, narejeno iz enega kosa mreže, ki jo v vodi navpično držijo plovci ter obtežilniki in je pritrjena ali se lahko kakor koli pritrdi na morsko dno in zadržuje orodje, nameščeno blizu dna ali plava v vodnem stolpu navzgor; (c) „kombinirana stoječa mreža“ pomeni vsako stoječo zabodno mrežo, kombinirano s trislojno mrežo, ki predstavlja spodnji del;

4.

„obkroževalne mreže“ pomenijo mreže, ki lovijo ribe tako, da se obkrožijo s strani in od spodaj; Lahko so opremljene z zaporno vrvjo ali pa tudi ne. (a) „zaporne plavarice“ pomenijo vse obkroževalne mreže, katerih dno se zadrgne z zaporno vrvjo na dnu mreže, ki je speljana skozi vrsto obročev ob spodnji vrvi, kar mreži omogoča, da se naguba in zapre. Zaporne plavarice se lahko uporabljajo za ribolov majhnih pelagičnih vrst, velikih pelagičnih vrst ali pridnenih vrst;

5.

„pasti“ pomenijo ribolovno orodje, ki je pritrjeno ali razvrščeno na dno in deluje kot past za lovljenje morskih vrst. So v obliki košare, vrše, sodčka ali kletke in imajo v večini primerov trden ali poltrden okvir iz različnih materialov (les, protje, kovinske palice, mrežni material iz žice itd.), ki je lahko pokrit z mrežnim materialom ali tudi ne. Imajo enega ali več lijakov ali ust z gladkimi konci, ki vrstam omogočajo vstop v notranjo celico. Lahko se uporabljajo posamično ali po več skupaj. Ko se uporabljajo po več skupaj, glavna vrv nosi več pasti na stranskih vrveh različne dolžine in z različnimi presledki, odvisno od ciljne vrste;

6.

„parangali“ pomenijo ribolovno orodje, sestavljeno iz glavne vrvi, ki nosi številne trnke na stranskih vrveh (predvrvice) različnih dolžin in z različnimi presledki, odvisno od ciljne vrste. Razvrščen je lahko navpično ali vodoravno glede na morsko gladino; nameščen je lahko na dnu ali blizu dna (stoječi parangal) ali plava na srednji globini ali blizu gladine (površinski parangal);

7.

„trnki“ pomenijo ukrivljen oster kos jeklene žice, navadno z bodico. Konica trnka je lahko ravna ali obrnjena in ukrivljena; držalo je lahko različnih dolžin in oblik, njegov presek pa je lahko okrogel (običajen) ali sploščen (kovan). Skupna dolžina trnka se meri kot največja celotna dolžina držala od vrha trnka, ki služi za pritrditev vrvi in je navadno v obliki očesa, do vrha krivine. Širina trnka se meri kot največja vodoravna razdalja od zunanjega dela držala do zunanjega dela bodice;

8.	„ljubiteljski ribolov“ pomeni ribolovne dejavnosti izkoriščanja vodnih virov za rekreacijo ali šport;

9.	„naprave za zbiranje rib“ pomenijo vsako orodje, ki plava na morski gladini in pod njo zbira nedorasle ali odrasle primerke izrazito selivskih vrst;

10.	„andrejev križ“ je grabilec, ki s škarjam podobnimi gibi z morskega dna žanje bodisi školjke Pinna nobilis bodisi rdeče korale;

11.	„dno z morsko travo“ pomeni območje, kjer na morskem dnu prevladujejo morske cvetnice ali kjer je takšno rastlinstvo obstajalo in je treba sprejeti ukrepe za njegovo obnovitev. Morska trava je skupni izraz za vrste Posidonia oceanica, Cymodocea nodosa, Zoostera marina in Zoostera noltii;

12.

„koralni habitat“ pomeni območje, kjer na morskem dnu prevladujejo posebne biološke skupnosti, imenovane „koralne“ (coralligenous), ali kjer je taka skupnost obstajala in jo je treba obnoviti. Koralni je skupni izraz za zelo kompleksno biogenetsko strukturo, ki nastane s stalnim prekrivanjem prej obstoječe skalne ali trde podlage z apnenčastimi plastmi, ki v glavnem izhajajo iz oblikovanja skorje apnenčastih rdečih koralnih alg (Coralline) in iz živalskih organizmov, kakor so spužve (Porifera), ascidije (Ascidians), ožigalkarji (Cnidarians; roževinaste korale, morske pahljače itd.), mahovnjaki (Bryozoans), cevkarji (Serpulids), kolobarniki (Annelids) skupaj z drugimi organizmi, ki pritrjujejo apnenec;

13.

„dno z maerlom“ pomeni območje, kjer na morskem dnu prevladujejo posebne biološke skupnosti, imenovane „mäerl“, ali kjer je taka skupnost obstajala in jo je treba obnoviti. Maerl je skupni izraz za zelo kompleksno biogenetsko strukturo zaradi več vrst rdečih koralnih alg (Corallinaceae), ki imajo trdna ogrodja iz kalcija in rastejo kot nepritrjene prosto živeče razvejane koralne alge – v obliki vejic ali vozličkov – na morskem dnu in oblikujejo skupke znotraj grebenov muljastih ali peščenih polojev morskega dna. Dno z maerlom je navadno sestavljeno iz ene ali več različnih kombinacij rdečih alg, zlasti Lithothamnion coralloides in Phymatolithon calcareum;

14.

„neposredno obnavljanje staleža“ pomeni dejavnost spuščanja živih divjih živali izbranih vrst v vode, kjer so naravno razširjene, in sicer z namenom, da bi naravno produkcijo vodnega okolja uporabili za povečanje števila primerkov, ki so na voljo za ribolov, ter da bi okrepili naravno obnovo staležev;

15.	„prenašanje staležev“ pomeni postopek, v katerem človek namerno prenaša in spušča določeno vrsto v okviru območij z ustaljenimi populacijami in stalnim genetskim pretokom, kjer je razširjena;

16.	„neavtohtona vrsta“ pomeni vrsto, za katero historično ni znano, da bi območje njene naravne razširjenosti segalo na zadevno območje;

17.	„uvajanje“ pomeni postopek, v katerem človek neavtohtono vrsto namerno preseli in jo spusti na območje, ki je zunaj območja njene historično znane naravne razširjenosti.

POGLAVJE II

ZAŠČITENE VRSTE IN HABITATI

Člen 3

Zaščitene vrste

1.   Prepovedano je namerno loviti, obdržati na krovu, pretovarjati in iztovarjati morske vrste iz Priloge IV k Direktivi 92/42/EGS, razen v primerih, ko je bilo odobreno odstopanje v skladu s členom 16 Direktive 92/43/EGS.

2.   Ne glede na odstavek 1 se dovoli obdržati na krovu, pretovarjati in iztovarjati primerke morskih vrst iz odstavka 1, ki so bili ujeti naključno, vse dokler je ta dejavnost potrebna za zagotovitev pomoči pri regeneraciji posameznih živali in če so bili zadevni pristojni nacionalni organi o tem vnaprej ustrezno obveščeni.

Člen 4

Zaščiteni habitati

1.   Ribolov z vlečnimi mrežami, strgačami, zapornimi plavaricami, potegalkami odprtega morja, obalnimi potegalkami ali podobnimi mrežami nad dnom z morsko travo, predvsem s Posidonia oceanica ali drugimi morskimi cvetnicami, je prepovedan.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se v okviru načrtov upravljanja, ki jih predvideva bodisi člen 18 bodisi člen 19 te uredbe, lahko dovoli uporaba zapornih plavaric, potegalk odprtega morja ali podobnih mrež, ki s skupnim padcem in premikanjem med ribolovom ne povzročajo tega, da bi se zaporna vrv, glavna vrv ali vlačilne vrvi dotaknile dna z morsko travo.

2.   Ribolov z vlečnimi mrežami, strgačami, obalnimi potegalkami ali podobnimi mrežami nad koralnimi habitati in nad maerlom je prepovedan.

3.   Uporaba vlečnih strgač in ribolov z vlečnimi mrežami pod 1 000 metrov globine je prepovedana.

4.   Prepoved iz prvega pododstavka odstavka 1 in odstavka 2 se od dne začetka veljavnosti te uredbe uporablja za vsa območja Natura 2000, vsa posebna zavarovana območja in vsa posebej zavarovana območja, pomembna za Sredozemlje (specially protected areas of Mediterranean interest – SPAMI), ki so bila določena, da bi te habitate ohranili, bodisi na podlagi Direktive 92/43/EGS bodisi Sklepa 1999/800/ES.

5.   Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 lahko Komisija plovilom celotne dolžine do vključno 12 metrov in z močjo motorja do vključno 85 kW s pridnenimi vlečnimi mrežami, ki jih tradicionalno uporabljajo na s pozejdonko poraslem dnu, dovoli ribolov v skladu s postopkom, predvidenim v členu 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002, in sicer pod pogojem, da:

(i)	so ribolovne dejavnosti urejene z načrtom upravljanja, predvidenem v členu 19 te uredbe;

(ii)	zadevne ribolovne dejavnosti posegajo v največ 33 % površin morskega dna, poraslih s pozejdonko (Posidonia oceanica), v okviru območja, ki ga ureja načrt upravljanja;

(iii)

zadevne ribolovne dejavnosti posegajo v največ 10 % površin teritorialnih voda zadevne države članice, poraslih z morsko travo.

Ribolovne dejavnosti, ki se dovolijo na podlagi tega odstavka:

(a)	izpolnjujejo zahteve iz člena 8(1)(h), člena 9(3)(2) in člena 23;

(b)	so ustrezno urejene tako, da je ulov vrst, navedenih v Prilogi III, kar najmanjši.

Vendar se ne uporablja točka 1 člena 9(3).

Če je ribiško plovilo, ki obratuje na podlagi določb tega člena, umaknjeno iz flote z javnimi sredstvi, se posebna ribolovna karta, ki dovoljuje takšno ribolovno dejavnost, odvzame in je ni mogoče izdati ponovno.

Zadevne države članice pripravijo načrt spremljanja stanja morskega dna, poraslega s pozejdonko (Posidonia oceanica), na katerem poteka pridneni ribolov z vlečno mrežo, in Komisiji poročajo o njem vsaka tri leta od začetka veljavnosti te uredbe, prav tako pripravijo tudi seznam dovoljenih ribiških plovil. Prvo poročilo Komisiji posredujejo do 31. julija 2009.

6.   Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev zbiranja znanstvenih informacij, ki bodo omogočile določitev in kartiranje habitatov, ki jih je treba v skladu s tem členom zaščititi.

POGLAVJE III

RIBOLOVNA ZAVAROVANA OBMOČJA

Člen 5

Postopek obveščanja v zvezi z vzpostavitvijo ribolovnih zavarovanih območij

Države članice Komisiji zagotavljajo informacije – prvič do 31. decembra 2007 – glede vzpostavitve ribolovnih zavarovanih območij in o možnih ukrepih za njihovo upravljanje, tako v vodah pod njihovo jurisdikcijo kot izven nje, kjer zaščita območij gojenja, drstitve ali morskih ekosistemov pred škodljivimi učinki ribištva terja posebne ukrepe.

Člen 6

Ribolovna zavarovana območja Skupnosti

1.   Na podlagi informacij, predloženih v skladu s členom 5 te uredbe, pa tudi na podlagi vseh drugih ustreznih informacij, ki služijo istemu namenu, Svet v dveh letih po sprejetju te uredbe določi ribolovna zavarovana območja, ki ležijo pretežno izven teritorialnih voda držav članic, in sicer v zvezi z vrstami ribolovnih dejavnosti, ki so v takih območjih prepovedane ali dovoljene.

2.   Svet lahko na podlagi novih ustreznih znanstvenih informacij naknadno določi še druga ribolovna zavarovana območja ali spremeni njihove meje in pravila njihovega upravljanja.

3.   Države članice in Komisija sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev zbiranja znanstvenih informacij, ki bodo omogočile znanstveno določitev in kartiranje habitatov, ki jih je treba v skladu s tem členom zavarovati.

Člen 7

Nacionalna ribolovna zavarovana območja

1.   Države članice v dveh letih po sprejetju te uredbe in na podlagi informacij, predloženih v skladu s členom 5 te uredbe, ob upoštevanju ribolovnih zavarovanih območij, ki so že vzpostavljena ob začetku veljavnosti te uredbe, določijo nadaljnja ribolovna zavarovana območja v svojih teritorialnih vodah, kjer se ribolovne dejavnosti lahko prepovejo ali omejijo zaradi ohranjanja in upravljanja živih vodnih virov oziroma vzdrževanja ali izboljševanja stanja ohranjenosti morskih ekosistemov. Pristojni organi zadevnih držav članic določijo ribolovna orodja, ki se lahko uporabljajo v teh zavarovanih območjih, pa tudi ustrezna tehnična pravila, ki niso manj stroga kot zakonodaja Skupnosti.

2.   Države članice lahko na podlagi novih ustreznih znanstvenih informacij naknadno določijo še druga ribolovna zavarovana območja ali spremenijo njihove meje in pravila njihovega upravljanja, oblikovana v skladu z odstavkom 1. Države članice in Komisija sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev zbiranja znanstvenih informacij, ki bodo omogočile ustrezno določitev in kartiranje habitatov, ki jih je treba v skladu s tem členom zavarovati.

3.   O ukrepih iz odstavkov 1 in 2 se uradno obvesti Komisijo. Države članice ob uporabi določb iz odstavkov 1 in 2 Komisijo obvestijo o znanstvenih, tehničnih in pravnih razlogih, na katerih temelji zahteva po posebnih ukrepih.

4.   Kadar bi predlagano ribolovno zavarovano območje v teritorialnih vodah države članice lahko prizadelo plovila druge države članice, se ribolovno zavarovano območje določi šele po posvetovanju s Komisijo, zadevno državo članico in zadevnim regionalnim svetovalnim svetom v skladu s postopkom iz člena 8(3) do (6) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

5.   Če Komisija meni, da ukrepi za upravljanje ribištva, o katerih je uradno obveščena v skladu s odstavkom 3, niso zadostni za zagotovitev visoke ravni varstva virov in okolja, lahko po posvetovanju z državo članico slednjo pozove, naj ukrep spremeni, ali predlaga, da Svet določi zavarovano območje oziroma sprejme ukrepe za upravljanje ribištva glede zadevnih voda.

POGLAVJE IV

OMEJITVE V ZVEZI Z RIBOLOVNIMI ORODJI

Člen 8

Prepovedano ribolovno orodje in prakse

1.   Naštetega se ne uporablja pri ribolovu in ni prisotno na krovu:

(a)	toksičnih snovi, sredstev za omamljanje ali korozivnih snovi;

(b)	generatorjev za elektrošok;

(c)	eksplozivov;

(d)	snovi, ki ob mešanju lahko eksplodirajo;

(e)	vlečne opreme za nabiranje rdečih koral ali drugih vrst koral ali koralam podobnih organizmov;

(f)	pnevmatskih kladiv ali drugih perkusijskih naprav za nabiranje zlasti školjk, ki vrtajo v kamen;

(g)	andrejevih križev in podobnih grabilcev za nabiranje zlasti rdečih koral ali drugih vrst koral ali koralam podobnih organizmov;

(h)	ploskev, narejenih iz mrežnega materiala, katerega očesa imajo odprtino manjšo od 40 mm, za plovila s pridneno vlečno mrežo.

2.   Stoječe mreže se ne uporabljajo za lovljenje naslednjih vrst: dolgoplavutega tuna (Thunnus alalunga), navadnega tuna (Thunnus thynnus), mečarice (Xyphias gladius), kostanjevke (Brama brama), morskih psov (Hexanchus griseus; Cetorhinus maximus; Alopiidae; Carcharhinidae; Sphyrnidae; Isuridae in Lamnidae).

Z odstopanjem se lahko naključni prilov največ treh primerkov vrst morskega psa, navedenih v prvem pododstavku, obdrži na krovu ali iztovori, če te vrste niso zaščitene s pravom Skupnosti.

3.   Prepovedano je loviti, imeti na krovu, pretovarjati, iztovarjati, skladiščiti, prodajati, razstavljati ali ponujati v prodajo morske datlje (Lithophaga litophaga) in zavrtače (Pholas dactylus).

4.   Podvodna puška je prepovedana, če se uporablja v povezavi z napravami, ki omogočajo dihanje (akvalungami) ali ponoči med sončnim zahodom in sončnim vzhodom.

5.   Prepovedano je loviti, imeti na krovu, pretovarjati, iztovarjati, skladiščiti, prodajati, razstavljati ali ponujati v prodajo samic raroga (Palinuridae spp.) in samic jastoga (Homarus gammarus), ki nosijo ikre. Samice raroga in samice jastoga, ki nosijo ikre, morajo biti vrnjene nazaj v morje takoj po naključnem ulovu, uporabiti pa jih je mogoče tudi za neposredno obnavljanje in prenašanje staležev v okviru načrtov upravljanja, oblikovanih na podlagi člena 18 ali 19 te uredbe.

Člen 9

Najmanjše velikosti mrežnih očes

1.   Vlečne mreže in potegalke, obkroževalne mreže ali zabodne mreže je prepovedano uporabljati za ribolov in imeti na krovu, razen če je velikost očes na delu mreže, kjer so najmanjša očesa, v skladu z odstavki 3 do 6 tega člena.

2.   Velikost mrežnih očes se določi s postopki, navedenimi v Uredbi Komisije (ES) št. 129/2003 (9).

3.   Za vlečne mreže in potegalke, razen za tiste iz odstavka 4, je najmanjša velikost mrežnih očes sledeča:

1.	do 30. junija 2008: 40 mm;

2.

od 1. julija 2008 se mreža iz točke 1 nadomesti z mrežo s kvadratastimi očesi velikosti 40 mm na vreči ali, na podlagi ustrezno utemeljene zahteve lastnika plovila, z mrežo z rombastimi očesi velikosti 50 mm. V povezavi s prejšnjim pododstavkom smejo ribiška plovila uporabljati in imeti na krovu samo eno izmed obeh vrst mrež;

3.	Komisija do 30. junija 2012 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju tega odstavka; na podlagi poročila in tudi na podlagi informacij, ki jih do 31. decembra 2011 posredujejo države članice, po potrebi predlaga potrebne prilagoditve.

4.   Za vlečne mreže za lovljenje sardele in sardona, kadar ti dve vrsti predstavljata najmanj 80 % ulova v živi teži po sortiranju, je najmanjša velikost mrežnih očes 20 mm.

5.   Za obkroževalne mreže je najmanjša velikost mrežnih očes 14 mm.

6.	(a) Stoječe zabodne mreže imajo mrežna očesa z odprtino, ki ni manjša od 16 mm. (b) Za stoječe zabodne mreže za lovljenje okatega ribona, kadar ta vrsta predstavlja najmanj 20 % ulova v živi teži, je najmanjša velikost mrežnih očes 100 mm.

7.   Država članica lahko dovoli odstopanje od določb iz odstavkov 3, 4 in 5 za potegalke odprtega morja in obalne potegalke, ki jih zadeva načrt upravljanja iz člena 19, pod pogojem, da so zadevne vrste ribolova zelo selektivne in imajo zanemarljiv vpliv na morsko okolje ter jih ne zadevajo določbe iz člena 4(5).

8.   Države članice za tako odstopanje zagotovijo najnovejše znanstvene in tehnične utemeljitve.

Člen 10

Najmanjša velikost trnka

Prepovedano je uporabljati za ribolov in imeti na krovu vse parangale s trnki, katerih skupna dolžina je manj kot 3,95 cm in širina manj kot 1,65 cm, in sicer za katero koli ribiško plovilo, ki uporablja parangale in iztovarja ali ima na krovu tako količino okatega ribona (Pagellus bogaraveo), ki presega 20 % ulova v živi teži po sortiranju.

Člen 11

Dodatki in oprema na vlečnih mrežah

1.   Očes na katerem koli delu mreže se ne sme ovirati ali kako drugače zmanjšati, razen z napravami, dovoljenimi v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 3440/84 (10) ali naštetimi v Prilogi I(a) k tej uredbi.

2.   Oprema na vlečnih mrežah je v skladu s tehničnimi specifikacijami iz Priloge I(b) k tej uredbi.

Člen 12

Mere ribolovnih orodij

Prepovedano je imeti na krovu ali uporabljati na morju ribolovna orodja, ki niso v skladu z merami, določenimi v Prilogi II.

Člen 13

Najmanjše razdalje in globine za uporabo ribolovnih orodij

1.   Prepovedana je uporaba vlečnega orodja znotraj pasu 3 navtičnih milj od obale oziroma do izobate 50 m, kadar je ta globina dosežena na krajši razdalji od obale.

Z odstopanjem od prvega pododstavka je dovoljena uporaba strgač znotraj pasu 3 navtičnih milj ne glede na globino, če ulov vrst, ki niso lupinarji, ne presega 10 % skupne žive teže ulova.

2.   Uporaba vlečnih mrež je prepovedana znotraj pasu 1,5 navtične milje od obale. Uporaba strgač, upravljanih s plovila, in hidravličnih strgač pa je prepovedana znotraj pasu 0,3 navtične milje od obale.

3.   Prepovedana je uporaba zapornih plavaric znotraj pasu 300 metrov od obale oziroma do izobate 50 m, kadar je ta globina dosežena na krajši razdalji od obale.

Zaporna plavarica se ne sme uporabiti pri globinah, manjših od 70 % skupnega padca zaporne plavarice same, merjene v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

4.   Uporaba strgač za nabiranje spužev je prepovedana do izobate 50 m; ta vrsta ribolova se tudi ne sme izvajati znotraj pasu 0,5 navtične milje od obale.

5.   Komisija v skladu s postopkom, predvidenim v členu 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002, na zahtevo države članice dovoli odstopanje od odstavkov 1, 2 in 3, pod pogojem, da je takšno odstopanje utemeljeno s posebnimi geografskimi omejitvami, na primer z velikostjo obalnih ploščadi vzdolž celotne obale zadevne države članice ali z obsegom za ribolov z vlečnimi mrežami primernih območij, kjer ribolov nima bistvenega vpliva na morsko okolje in zadevajo omejeno število plovil, in pod pogojem, da te vrste ribolova niso mogoče z drugačnim orodjem, ureja pa jih načrt upravljanja iz člena 18 ali 19. Države članice za tako odstopanje zagotovijo najnovejše znanstvene in tehnične utemeljitve.

6.   Z odstopanjem od odstavka 2 se vlečne mreže lahko začasno uporabljajo do 31. decembra 2007 na razdalji od obale, ki je krajša od 1,5 navtične milje, če je globina večja od izobate 50 metrov.

7.   Z odstopanjem od odstavka 3 se zaporne plavarice lahko začasno uporabljajo do 31. decembra 2007 na razdalji od obale, ki je krajša od 300 metrov, ali če je globina manjša od izobate 50 metrov, a ne manj kot 30 metrov. Zaporna plavarica se lahko uporablja začasno do 31. decembra 2007, pri globinah, manjših od 70 % skupnega padca zaporne plavarice same, merjene v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

8.   Z odstopanjem od odstavka 2 se lahko strgače, upravljane s plovila, in hidravlične strgače začasno uporabljajo do 31. decembra 2007 na razdalji od obale, ki je krajša od 0,3 navtične milje.

9.   Odstopanje iz odstavka 5 se uporablja le za tiste ribolovne dejavnosti, ki so jih države članice že dovolile, in za tista plovila, ki so v tej vrsti ribištva izkazano prisotna več kot pet let, in ne sme pomeniti nikakršnega prihodnjega povečanja ribolovnega napora.

Seznam ribiških plovil z dovoljenjem in njihove karakteristike se posredujejo Komisiji do 30. aprila 2007; razvidna mora biti primerjava s karakteristikami te flote na dan 1. januarja 2000.

Poleg tega te ribolovne dejavnosti:

(a)	izpolnjujejo zahteve iz členov 4, 8(1)(h), 9(3)(2) in 23;

(b)	ne motijo dejavnosti plovil, ki ne uporabljajo vlečnih mrež, potegalk ali njim podobnih mrež, ampak drugo orodje,

(c)	so ustrezno urejene tako, da je ulov vrst, navedenih v Prilogi III, razen školjk, kar najmanjši;

(d)	nimajo za cilj ulova glavonožcev.

Zadevne države članice pripravijo načrt spremljanja in Komisiji poročajo vsaka tri leta od začetka veljavnosti te uredbe. Prvo poročilo Komisiji posredujejo do 31. julija 2009. Komisija lahko v luči teh poročil ukrepa v skladu s členom 18 ali 19(9) te uredbe.

10.   Odstopanja od odstavkov 1 in 2 so dovoljena za tiste vrste ribolova, za katere se uporablja odstopanje na podlagi člena 4(5) te uredbe in v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

11.   Z odstopanjem od odstavka 2 je uporaba vlečnih mrež med 0,7 in 1,5 navtične milje od obale dovoljena pod naslednjimi pogoji:

—	morska globina dosega izobato najmanj 50 metrov,

—	obstajajo posebne geografske omejitve, npr. omejena velikost obalnih ploščadi vzdolž celotne obale države članice ali omejen obseg primernih območij za ribolov z vlečnimi mrežami,

—	ni bistvenega vpliva na morsko okolje,

—	zagotavlja se skladnost z odstavkom 9(3)(a) in (b),

—	uporaba vlečnih mrež ne vključuje povečanja ribolovnega napora v primerjavi s količino, ki so jo države članice že dovolile.

Države članice do 30. septembra 2007 Komisijo uradno obvestijo o načinih uporabe tega odstopanja. To uradno obvestilo vključuje seznam ribiških plovil z dovoljenjem in con, opredeljenih z geografskimi koordinatami na kopnem in na morju.

Zadevne države članice spremljajo ribolovne dejavnosti v teh conah in zagotavljajo znanstveno ocenjevanje. Rezultati znanstvene ocene se sporočijo Komisiji vsaka tri leta po začetku veljavnosti te uredbe. Prvo poročilo Komisiji se posreduje do 31. julija 2009.

Če Komisija na podlagi uradnih obvestil države članice v skladu s pododstavkoma 2 in 3 ali na podlagi novih znanstvenih dokazov meni, da pogoji za odstopanje niso izpolnjeni, lahko po posvetovanju z zadevno državo članico to državo pozove, da to odstopanje spremeni, ali Svetu predlaga ustrezne ukrepe za zaščito virov in okolja.

Člen 14

Prehodna odstopanja od najmanjše velikosti mrežnih očes in najmanjše oddaljenosti od obale pri uporabi ribolovnih orodij

1.   Katero koli ribolovno orodje iz člena 9(3), (4) in (5), katerega najmanjša velikost mrežnih očes je manjša od velikosti, določene v navedenem členu, in ki se uporablja v skladu z nacionalnim pravom, ki je veljalo na dan 1. januarja 1994, se lahko uporablja do 31. maja 2010, tudi če ne izpolnjuje zahtev iz člena 13(9).

2.   Katero koli ribolovno orodje iz člena 13(1), (2) in (3), ki se uporablja na razdalji od obale, ki je krajša od razdalje, določene v navedenem členu, in ki se uporablja v skladu z nacionalnim pravom, ki je veljalo na dan 1. januarja 1994, se lahko uporablja do 31. maja 2010, tudi če ne izpolnjuje zahtev iz člena 13(9).

3.   Odstavka 1 in 2 se uporabljata, razen če Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije in na podlagi znanstvenih izsledkov ne odloči drugače.

POGLAVJE V

NAJMANJŠE VELIKOSTI MORSKIH ORGANIZMOV

Člen 15

Najmanjše velikosti morskih organizmov

1.   Morski organizem, ki je manjši od najmanjše velikosti, določene v Prilogi III (v nadaljnjem besedilu „podmerski morski organizmi“), se ne lovi, obdrži na krovu, pretovarja, iztovarja, prenaša, skladišči, prodaja, razstavlja ali ponuja v prodajo.

2.   Velikost morskih organizmov se meri v skladu s Prilogo IV. Če je dovoljena več kot ena metoda merjenja velikosti, se šteje, da so morski organizmi ustrezno veliki, če je vsaj ena od predpisanih meritev enaka ali večja od ustrezne najmanjše velikosti.

3.   Odstavek 1 se ne uporablja za zalege sardel, ki se iztovarjajo za človeško porabo, če jih ujamejo potegalke odprtega morja ali obalne potegalke in so dovoljene v skladu z nacionalnimi predpisi, določenimi v načrtu upravljanja iz člena 19, pod pogojem, da je zadevni stalež sardel znotraj varnih bioloških meja.

Člen 16

Neposredno obnavljanje in prenašanje staležev

1.   Z odstopanjem od člena 15 se lahko podmerski morski organizmi lovijo, obdržijo na krovu, pretovarjajo, iztovarjajo, prenašajo, skladiščijo, prodajajo, razstavljajo ali ponujajo v prodajo živi za namene neposrednega obnavljanja ali prenašanja staležev, in sicer z dovoljenjem in pod nadzorom države članice, v kateri se te dejavnosti opravljajo.

2.   Države članice zagotovijo, da se lov podmerskih morskih organizmov za namene iz odstavka 1 izvaja v skladu z vsemi ukrepi Skupnosti za upravljanje, ki se uporabljajo za zadevno vrsto.

3.   Morski organizmi, ujeti za namene iz odstavka 1, se bodisi vrnejo v morje ali se uporabijo za ekstenzivno ribogojstvo. Če so nato ponovno ulovljeni, se lahko prodajajo, skladiščijo, razstavljajo ali ponujajo v prodajo, pod pogojem, da izpolnjujejo zahteve iz člena 15.

4.   Prepovedano je uvajanje, prenašanje in neposredno obnavljanje staležev z neavtohtonimi vrstami, razen če se to izvaja v skladu s členom 22(b) Direktive Sveta 92/43/EGS.

POGLAVJE VI

NEGOSPODARSKI RIBOLOV

Člen 17

Ljubiteljski ribolov

1.   Pri ljubiteljskem ribolovu je prepovedana uporaba vlečnih mrež, obkroževalnih mrež, zapornih plavaric, mehaniziranih strgač, zabodnih mrež in kombiniranih stoječih mrež. Za ljubiteljski ribolov je prav tako prepovedana uporaba parangalov izrazito selivskih vrst.

2.   Države članice zagotovijo, da se ljubiteljski ribolov izvaja v skladu s cilji in pravili iz te uredbe.

3.   Države članice zagotovijo, da se pri ljubiteljskem ribolovu ulovljeni morski organizmi ne tržijo. Ne glede na to pa se izjemoma lahko dovoli trženje vrst, ujetih v okviru športnih tekmovanj, pod pogojem, da se dobiček od njihove prodaje porabi za dobrodelne namene.

4.   Države članice sprejmejo ukrepe za beleženje in zagotavljanje ločenega zbiranja podatkov o ulovih izrazito selivskih vrst, naštetih v Prilogi I k Uredbi Sveta (ES) št. 973/2001 (11), pri ljubiteljskem ribolovu v Sredozemskem morju.

5.   Države članice uredijo podvodni ribolov s podvodnimi puškami, zlasti da bi izpolnile obveznosti iz člena 8(4).

6.   Države članice obvestijo Komisijo o vseh ukrepih, sprejetih v skladu s tem členom.

POGLAVJE VII

NAČRTI UPRAVLJANJA

Člen 18

Načrti upravljanja na ravni Skupnosti

1.   Svet lahko sprejme načrte upravljanja za posebne vrste ribolova v Sredozemlju, zlasti na območjih, ki v celoti ali delno segajo prek teritorialnih voda držav članic. Ti načrti lahko vključujejo predvsem:

(a)	ukrepe za upravljanje ribolovnega napora;

(b)	posebne tehnične ukrepe, kjer je to primerno tudi začasna odstopanja od pravil iz te uredbe, kadar so taka odstopanja nujna za opravljanje ribolovnih dejavnosti in pod pogojem, da načrt upravljanja zagotavlja trajnostno izkoriščanje zadevnih virov;

(c)	razširitev obvezne uporabe sistemov spremljanja plovil ali podobnih sistemov za plovila celotne dolžine med 10 m in 15 m;

(d)	začasne ali stalne omejitve na cone, rezervirane za določena orodja ali plovila, ki prevzamejo obveznosti v okviru načrta upravljanja.

Načrti upravljanja predvidevajo izdajanje posebnih ribolovnih kart v skladu z Uredbo (ES) št. 1627/94 (12).

Ne glede na določbe člena 1(2) Uredbe (ES) št. 1627/94 se za plovila celotne dolžine manj kot 10 metrov lahko zahteva posebna ribolovna karta.

2.   Države članice in/ali Regionalni svetovalni svet za Sredozemsko morje lahko Komisiji predložijo predloge v zvezi s pripravljanjem načrtov upravljanja. Komisija na take predloge odgovori v treh mesecih od njihovega prejema.

3.   Države članice in Komisija zagotovijo ustrezno znanstveno spremljanje načrtov upravljanja. Vsako leto se zlasti pregledajo nekateri ukrepi za upravljanje ribolovnih dejavnosti, ki izkoriščajo vrste s kratko življenjsko dobo, in se tako upoštevajo spremembe, ki bi se lahko pojavile v zvezi z obnovo staležev.

Člen 19

Načrti upravljanja za nekatere ribolovne dejavnosti v teritorialnih vodah

1.   Države članice do 31. decembra 2007 sprejmejo načrte upravljanja za ribolovne dejavnosti, ki se znotraj njihovih teritorialnih voda opravljajo z vlečnimi mrežami, s potegalkami odprtega morja, obalnimi potegalkami, obkroževalnimi mrežami in strgačami. Za te načrte upravljanja se uporablja člen 6(2), (3) in prvi pododstavek člena 6(4) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

2.   Države članice lahko naknadno na podlagi novih ustreznih znanstvenih informacij določijo druge načrte upravljanja.

3.   Države članice zagotovijo ustrezno znanstveno spremljanje načrtov upravljanja. Vsako leto se zlasti pregledajo nekateri ukrepi za upravljanje ribolovnih dejavnosti, ki izkoriščajo vrste s kratko življenjsko dobo, in se tako upoštevajo spremembe, ki bi se lahko pojavile v zvezi z obnovo staležev.

4.   Načrti upravljanja lahko vključujejo ukrepe, ki presegajo okvir določb te uredbe, z namenom:

(a)	povečanja selektivnosti ribolovnega orodja;

(b)	zmanjšanja zavrženih količin;

(c)	omejevanja ribolovnega napora.

5.   Ukrepi, ki se vključijo v načrte upravljanja, so sorazmerni s cilji, nalogami in predvidenim časovnim okvirom ter upoštevajo:

(a)	status ohranjevanja staleža ali staležev;

(b)	biološke lastnosti staleža ali staležev;

(c)	lastnosti ribolovnih dejavnosti, pri katerih so staleži ulovljeni;

(d)	gospodarski vpliv ukrepov na zadevne ribolovne dejavnosti.

6.   Načrti upravljanja predvidevajo izdajanje posebnih ribolovnih kart v skladu z Uredbo (ES) št. 1627/94.

Ne glede na določbe člena 1(2) Uredbe (ES) št. 1627/94 se za plovila celotne dolžine manj kot 10 metrov lahko zahteva posebna ribolovna karta.

7.   Komisijo se do 30. septembra 2007 uradno obvesti o načrtih upravljanja iz odstavka 1, tako da lahko svoje pripombe poda pred sprejetjem načrta. Komisijo se uradno obvesti o načrtih upravljanja iz odstavka 2 šest mesecev pred datumom predvidenega začetka veljavnosti. Komisija te načrte sporoči drugim državam članicam.

8.   Če lahko načrt upravljanja vpliva na plovila druge države članice, se sprejme šele po posvetovanju s Komisijo, zadevno državo članico in zadevnim regionalnim svetovalnim svetom v skladu s postopkom iz člena 8(3) do (6) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

9.   Če Komisija na podlagi uradnega obvestila iz odstavka 7 ali na podlagi novega strokovnega mnenja meni, da načrt upravljanja, sprejet bodisi v skladu z odstavkom 1 bodisi v skladu z odstavkom 2, ne zagotavlja dovolj visoke ravni varstva virov in okolja, lahko po posvetovanju z državo članico slednjo pozove, naj načrt spremeni, ali Svetu predlaga ustrezne ukrepe za varstvo virov in okolja.

POGLAVJE VII

NADZORNI UKREPI

Člen 20

Ulov ciljnih vrst

1.   Odstotki iz člena 9(4) in (6), člena 10 ter člena 13(1) se izračunajo kot delež glede na živo težo vseh živih vodnih organizmov na krovu po sortiranju ali iztovarjanju. Izračunajo se lahko na podlagi enega ali več reprezentativnih vzorcev.

2.   Če so bili živi vodni organizmi pretovorjeni z ribiških plovil, se te pretovorjene količine upoštevajo pri izračunu odstotkov iz odstavka 1.

Člen 21

Pretovarjanje

Samo kapitani ribiških plovil, ki vodijo ladijski dnevnik v skladu s členom 6 Uredbe (EGS) št. 2847/93, lahko pretovarjajo žive vodne organizme na druga plovila ali sprejemajo pretovarjanja z drugih plovil na svoja.

Člen 22

Določena pristanišča

1.   Ulovi plovil s pridnenimi vlečnimi mrežami, plovil s pelagičnimi vlečnimi mrežami, zapornih plavaric, pelagičnih parangalov, strgač, upravljanih s plovila, in hidravličnih strgač se prvič iztovorijo in tržijo le v tistih pristaniščih, ki jih določijo države članice.

2.   Države članice do 30. aprila 2007 Komisijo uradno obvestijo o seznamu določenih pristanišč. Komisija seznam posreduje drugim državam članicam.

Člen 23

Spremljanje ulova

V členu 6(2) Uredbe (EGS) št. 2847/93 se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

Člen 24

Register plovil, ki jim je dovoljeno loviti na območju Sporazuma GFCM

1.   Vsaka država članica pošlje Komisiji pred 1. junijem 2007 po običajni poti za obdelavo podatkov seznam plovil celotne dolžine več kot 15 metrov, ki plujejo pod njeno zastavo, so registrirane na njenem ozemlju in ki jim je z izdajo ribolovne karte dovolila loviti na območju Sporazuma GFCM.

2.   Seznam iz odstavka 1 vsebuje naslednje podatke:

(a)	številko registra flote Skupnosti za plovilo (številka CFR) in zunanjo oznako, kakor sta opredeljeni v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 26/2004 (13);

(b)	obdobje, za katerega se dovoli ribolov in/ali pretovarjanje;

(c)	uporabljena ribolovna orodja.

3.   Komisija pošlje seznam Izvršnemu sekretariatu GFCM pred 1. julijem 2007, tako da se lahko ta plovila vpišejo v register plovil GFCM celotne dolžine več kot 15 metrov, ki jim je dovoljeno loviti na območju Sporazuma GFCM (v nadaljnjem besedilu register GFCM).

4.   Komisija se uradno obvesti o vseh spremembah seznama iz odstavka 1, ki se nato po enakem postopku pošljejo Izvršnemu sekretariatu GFCM vsaj 10 delovnih dni preden plovilo začne opravljati ribolovno dejavnost na območju GFCM.

5.   Ribiška plovila Skupnosti celotne dolžine več kot 15 metrov, ki niso na seznamu iz odstavka 1, na območju GFCM ne smejo loviti, obdržati na krovu, pretovarjati ali iztovarjati nobene vrste rib ali lupinarjev.

6.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da:

(a)	lahko na območju GFCM opravljajo ribolovno dejavnost – pod pogoji, določenimi za ribolovno karto – le plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, so na seznamu iz odstavka 1 in imajo na krovu ribolovno karto, ki jo je izdala država članica;

(b)

se ribolovna karta ne izda za plovila, ki so na območju GFCM ali drugod opravljala nezakonit, nereguliran in neprijavljen ribolov (ribolov IUU), razen če novi lastniki zagotovijo ustrezna dokazila, da prejšnji lastniki in nosilci dejavnosti za plovilo nimajo več pravnega ali finančnega interesa, da od njega nimajo nobene koristi ali da nad njihovim plovilom ne izvajajo nobenega nadzora ali da s svojimi plovili ne opravljajo ribolova IUU niti z njim niso povezani;

(c)

kolikor je mogoče, nacionalna zakonodaja lastnikom in upravljavcem plovil, ki plujejo pod njeno zastavo in so na seznamu iz odstavka 1, prepove sodelovanje v ribolovnih dejavnostih na območju Sporazuma o ustanovitvi GFCM ali povezanost s takšnimi dejavnosti, če te dejavnosti opravljajo plovila, ki niso v registru GFCM;

(d)	kolikor je mogoče, nacionalna zakonodaja od lastnikov plovil, ki plujejo pod njeno zastavo in so na seznamu iz odstavka 1, zahteva, da so državljani ali pravne osebe države članice, pod zastavo katere plujejo;

(e)	so njihova plovila v skladu z vsemi ustreznimi ukrepi GFCM za ohranjanje in upravljanje.

7.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za prepoved ribolova, obdržanja na krovu, pretovarjanja ali iztovarjanja vseh vrste rib ali lupinarjev, ki so jih plovila celotne dolžine več kot 15 metrov, ki niso v registru GFCM, ulovila na območju GCFM.

8.   Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o tem, ali obstajajo očitni razlogi za sum, da plovila celotne dolžine več kot 15 metrov, ki niso v registru GFCM, na območju Sporazuma o ustanovitvi GFCM lovijo ali pretovarjajo ribe in lupinarje.

POGLAVJE IX

UKREPI ZA IZRAZITO SELIVSKE VRSTE

Člen 25

Ribolov mečarice

Svet pred 31. decembrom 2007 odloči o tehničnih ukrepih za varstvo nedorasle mečarice v Sredozemskem morju.

POGLAVJE X

UKREPI ZA VODE OKROG MALTE

Člen 26

25-miljna upravljavska cona okrog Malte

1.   Dostop plovil Skupnosti do voda in virov v pasu v razdalji 25 navtičnih milj od temeljne črte okrog malteških otokov (v nadaljnjem besedilu „upravljavska cona“) je urejen, kakor sledi:

(a)	ribolov v upravljavski coni se omeji na ribiška plovila celotne dolžine manj kot 12 metrov, ki ne uporabljajo vlečnega orodja;

(b)	skupni ribolovni napor teh plovil, izražen s skupno ribolovno zmogljivostjo, ne presega povprečne vrednosti za obdobje 2000–2001, ki znaša 1 950 plovil s skupno močjo motorja 83 000 kW oziroma z bruto tonažo 4 035 BT.

2.   Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1 se plovilom z vlečno mrežo, ki imajo celotno dolžino 24 metrov ali manj, dovoli ribolov na nekaterih delih upravljavske cone, kakor je opisano v delu (a) Priloge V k tej uredbi, pod pogojem, da:

(a)	skupna ribolovna zmogljivost plovil z vlečno mrežo, ki smejo opravljati ribolov v upravljavski coni, ne sme presegati 4 800 kW;

(b)	ribolovna zmogljivost plovila z vlečno mrežo, ki sme opravljati ribolov na globini manjši od 200 metrov, ne sme presegati 185 kW; izobata 200 metrov se označi s črto, ki povezuje točke, navedene v delu (b) Priloge V k tej uredbi;

(c)

imajo plovila z vlečno mrežo, ki opravljajo ribolov v upravljavski coni, posebne ribolovne karte v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1627/94 o splošnih določbah v zvezi s posebnimi ribolovnimi kartami in da se ta plovila vpišejo v seznam, ki vsebuje zunanjo oznako in številko registra flote Skupnosti za plovilo (številka CFR), kakor sta opredeljeni v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 26/2004, ter da zadevne države članice ta seznam vsako leto predložijo Komisiji;

(d)	omejitve glede zmogljivosti iz točk (a) in (b) se ob upoštevanju nasvetov ustreznih znanstvenih teles redno ocenjujejo z vidika njihovega učinka na ohranjanje staležev.

3.   Če skupna ribolovna zmogljivost iz točke (a) odstavka 2 presega skupno ribolovno zmogljivost plovil z vlečno mrežo, ki imajo celotno dolžino 24 metrov ali manj in so v referenčnem obdobju 2000–2001 opravljala ribolov v upravljavski coni (v nadaljnjem besedilu „referenčna ribolovna zmogljivost“), Komisija v skladu s postopkom iz člena 29 razporedi ta presežek razpoložljive ribolovne zmogljivosti med države članice, pri čemer se upoštevajo interesi držav članic, ki so zaprosile za dovoljenje.

Referenčna ribolovna zmogljivost znaša 3 600 kW.

4.   Posebne ribolovne karte za presežek razpoložljivih ribolovnih zmogljivosti iz odstavka 3 se izdajo le za plovila, ki so bila na dan začetka uporabe tega člena vključena v register flote Skupnosti.

5.   Če skupna ribolovna zmogljivost plovil z vlečno mrežo, ki smejo v skladu s točko (c) odstavka (2) opravljati ribolov v upravljavski coni, preseže omejitev, določeno v točki (a) odstavka (2), zaradi znižanja omejitve po oceni, predvideni v točki (d) odstavka 2, Komisija razporedi ribolovno zmogljivost med države članice na podlagi naslednjega:

(a)	najprej se upošteva ribolovna zmogljivost, izražena v kW, za plovila, ki so v obdobju 2000–2001 opravljala ribolov v coni;

(b)	nato se upošteva ribolovna zmogljivost, izražena v kW, za plovila, ki so opravljala ribolov v coni v katerem koli drugem obdobju;

(c)	preostanek ribolovne zmogljivosti za druga plovila se razporedi med države članice, pri čemer se upoštevajo interesi držav članic, ki so predložile vlogo.

6.   Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1 smejo v upravljavski coni opravljati ribolov ribiška plovila, ki lovijo z zapornimi plavaricami ali s parangali, in ribiška plovila, ki v skladu s členom 27 lovijo delfinke. V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1627/94 se jim dodeli posebna ribolovna karta in se vpišejo v seznam, ki vsebuje zunanjo oznako in številko registra flote Skupnosti za plovilo (številka CFR), kakor sta opredeljeni v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 26/2004, zadevne države članice pa ta seznam vsako leto predložijo Komisiji. Ribolovni napor se kljub temu nadzira zaradi ohranjanja trajnostne naravnanosti ribolova v tej coni.

7.   Kapitan plovila z vlečno mrežo, ki ima v skladu z odstavkom 2 dovoljenje za opravljanje ribolova v upravljavski coni in ni opremljeno z VMS, svojim organom in organom obalne države javi vsak vstop v upravljavsko cono in vsak izhod iz nje.

Člen 27

Ribolov delfink

1.   V upravljavski coni velja od 1. januarja do 5. avgusta vsako leto prepoved lovljenja delfinke (Coryphaena spp.) s pomočjo naprav za zbiranje rib (FAD).

2.   V upravljavski coni lahko lovi delfinke največ 130 plovil.

3.   Malteški organi določijo plovne poti FAD in jih najpozneje do 30. junija vsako leto dodelijo ribiškim plovilom Skupnosti. Ribiška plovila Skupnosti, ki ne plujejo pod zastavo Malte, v 12-miljni upravljavski coni ne smejo uporabljati plovnih poti FAD.

Komisija v skladu s postopkom iz člena 26 določi merila, ki se uporabljajo pri določitvi in dodelitvi plovnih poti FAD.

4.   Ribiškim plovilom, ki jim je dovoljeno loviti delfinke, se v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1627/94 dodeli posebna ribolovna karta in se vpišejo v seznam, ki vsebuje zunanjo oznako in številko registra flote Skupnosti za plovilo(številka CFR), kakor sta opredeljeni v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 26/2004, zadevne države članice pa seznam vsako leto predložijo Komisiji. Ne glede na določbe iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 1627/94 se za plovila celotne dolžine manj kot 10 metrov zahteva posebna ribolovna karta.

POGLAVJE XI

KONČNE DOLOČBE

Člen 28

Postopek odločanja

Svet postopa v skladu s postopkom iz člena 37 Pogodbe, razen če ta uredba ne določa drugače.

Člen 29

Izvedbeni predpisi

Podrobna pravila za izvajanje členov 26 in 27 te uredbe se sprejme v skladu s postopkom, določenim v členu 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

Člen 30

Spremembe

Spremembe prilog se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 30(3) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

Člen 31

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1626/94 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se razumejo kot sklicevanja na to uredbo ob upoštevanju korelacijske tabele iz Priloge VI.

Člen 32

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA I

Tehnični pogoji za dodatke in opremo na vlečnih mrežah

Opredelitve pojmov

V tej prilogi:

(a)	„večnitni mrežni material“ pomeni mrežni material iz dveh ali več niti, pri čemer se lahko dve niti med vozloma ločita, ne da bi se poškodovala struktura niti;

(b)	„brezvozelni mrežni material“ pomeni mrežni material iz očes s štirimi približno enako dolgimi stranmi, pri čemer vogale očes oblikujejo prepletene niti dveh sosednih strani očes;

(c)	„mrežni material s kvadratastimi očesi“ pomeni mrežno strukturo, ki je nameščena tako, da je med dvema sklopoma vzporednih strani, ki tvorijo stranice očes, en sklop vzporeden podolžni osi, drugi pa je v desnih kotih vzporeden podolžni osi mreže;

(d)	„telo vlečne mreže“ pomeni zoženi del sprednjega dela vlečne mreže;

(e)	„priključek“ pomeni nezoženi del iz ene ali več ploskev, med telesom vlečne mreže in vrečo;

(f)	„vreča“ pomeni skrajni zadnji del vlečne mreže ali mreže z enako velikimi očesi, bodisi valjaste ali zožene oblike s prečnimi prerezi, ki so skoraj okrogli z enakim oziroma manjšim polmerom;

(g)	„balonasta vreča“ pomeni vrečo iz ene ali več stičnih ploskev ali iz mreže z enako velikimi očesi, katere število očes se veča proti skrajno zadnjem delu orodja, zaradi česar se poveča prečna dolžina – glede na vzdolžno os mreže – in obod vreče;

(h)

„žepu podobna vreča“ pomeni vrečo z vertikalno višino, ki se manjša proti skrajno zadnjemu delu vreče, in s prečnimi prerezi skoraj elipsaste oblike z enakimi ali manjšimi glavnimi osmi. Skrajni zadnji del vreče je narejen iz enkrat prepognjene ploskve ali z prečnim prišitjem – glede na vzdolžno os mreže – skrajno zadnjih zgornjih in spodnjih ploskev;

(i)	„prečna vezna vrv“ pomeni zunanjo ali notranjo vrv, ki je na skrajno zadnjem delu vreče prečna na vzdolžno os, bodisi vzdolž stičišča med dvema ploskvama, zgornjo ali spodnjo, ali vzdolž upogiba zadnje enojne ploskve. Lahko je podaljšek stranske vezne vrvi ali pa gre za povsem ločeno vrv;

(j)	„obseg oboda“ preseka rombastega mrežnega materiala vlečne mreže je enak zmnožku števila očes v tem preseku in velikosti raztegnjenega očesa;

(k)	„obseg oboda“ preseka kvadratastega mrežnega materiala vlečne mreže je enak zmnožku števila očes v tem preseku in dolžine stranice očesa;

(a)   Dovoljeni dodatki k vlečnim mrežam

1.	Ne glede na člen 8 Uredbe (EGS) št. 3440/84 se lahko za zapiranje odprtine za praznjenje žepu podobne vreče uporablja prečna – glede na vzdolžno os mreže – ali vzdolžna zadrgi podobna mehanska naprava.

2.	Prečna zadrga se pritrdi 1 meter ali manj stran od zadnjih očes vreče.

(b)   Zahteve glede opreme

1.	Balonasta vreča v vlečnih mrežah je prepovedana. V posamezni vreči se število enako velikih očes okoli oboda vreče ne sme večati od začetnega dela proti zadnjemu delu.

2.

Obod skrajno zadnjega dela vlečnega telesa (zoženi predel) ali priključka (nezoženi predel) ni manjši od oboda na sprednjem delu vreče v ožjem smislu. Zlasti pri vreči s kvadratastimi očesi je velikost oboda skrajno zadnjega dela vlečnega telesa ali priključka 2 do 4-kratna velikost oboda na sprednjem delu vreče v ožjem smislu.

3.

Ploskve s kvadratastimi očesi se lahko vstavijo v vse vlečne mreže ali potegalke pred priključkom ali kjer koli med začetkom priključka in zadnjim delom vreče. Kvadratastih očes ne smejo na noben način ovirati ne notranji ne zunanji dodatki. Ploskve s kvadratastimi očesi so narejene iz brezvozelnega mrežnega materiala ali iz mrežnega materiala z nedrsečimi vozli in se vstavijo tako, da so očesa med ribolovom vedno v celoti odprta. Podrobna pravila za nadaljnje tehnične specifikacije ploskev s kvadratastimi očesi se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 29 te uredbe.

4.	V skladu s postopkom iz člena 29 te uredbe se lahko dovolijo tehnične naprave za zboljšanje selektivnosti vlečnih mrež, razen tistih iz točke b.3 zgoraj.

5.	Prisotnost na krovu ali uporaba vlečne mreže ali potegalke, katere vreča je v celoti ali deloma narejena iz kakršnega koli mrežnega materiala z očesi, ki niso kvadratasta ali rombasta, je prepovedana, razen če se dovoli v skladu s postopkom iz člena 29 te uredbe.

6.	Odstavka 4 in 5 se ne uporabljata za potegalke odprtega morja, ki imajo vreče z očesi, manjšimi od 10 mm.

7.

Z odstopanjem od člena 6(4) Uredbe (EGS) št. 3440/84 ima ojačevalna vreča plovil s pridneno vlečno mrežo – z očesom vreče manjšim od 60 mm – očesa velika vsaj 120 mm. Ta določba se uporablja le za Sredozemsko morje in ne posega v druge vode Skupnosti. Če je velikost očesa vreče 60 mm ali več, se uporablja člen 6(4) Uredbe (EGS) št. 3440/84.

8.	Žepu podobna vreča ima lahko le eno odprtino za praznjenje.

9.	Dolžina prečne vezne vrvi ne sme biti manjša od 20 % oboda vreče.

10.	Obod ojačevalne vreče, kakor je opredeljena v členu 6 Uredbe (EGS) št. 3440/84, je vsaj za 1,3-krat večji od oboda vreče pridnene vlečne mreže.

11.	Prisotnost na krovu ali uporaba vlečne mreže ali potegalke z vrečo, ki je v celoti ali deloma narejena iz enonitnega mrežnega materiala z debelino niti več kot 3,0 mm, je prepovedana.

12.	Prisotnost na krovu ali uporaba vlečne mreže ali potegalke z vrečo, ki je v celoti ali deloma narejena iz večnitnega mrežnega materiala, je prepovedana.

13.	Mrežni materiali z debelino niti več kot 6 mm so prepovedani na vseh delih pridnene vlečne mreže.

PRILOGA II

Zahteve glede značilnosti ribolovnega orodja

Opredelitve pojmov

V tej prilogi:

(1)	dolžina mrež se določi z dolžino plavajoče niti. Tudi dolžina stoječih in visečih mrež in se lahko opredeli na podlagi teže ali prostornine mase.

(2)	globina mreže je opredeljena kot vsota višine očes mreže (vključno z vozli), kadar so mokri in raztegnjeni pravokotno na plavajočo nit.

1.   Strgače

Največja širina strgač je 3 m, razen v primeru strgač za nabiranje spužev.

2.   Obkroževalne mreže (zaporne plavarice in plavarice brez zapornih niti)

Dolžina mrežnih materialov je omejena na 800 m, globina pa na 120 m, razen v primeru potegalk za ribolov tunov.

3.   Stoječe mreže

3.1

Trislojne in stoječe zabodne mreže 1. Največja globina trislojne mreže ne presega 4 m. 2. Največja globina stoječe zabodne mreže ne presega 10 m. 3. Prisotnost na krovu ali nastavitev več kot 6 000 m trislojne mreže, stoječe zabodne mreže na plovilo je prepovedana, pri čemer od januarja 2008 velja, da je v primeru enega samega ribiča dovoljena prisotnost ali nastavitev največ 4 000 m takšne mreže, v primeru dveh ribičev je dovoljenih dodatnih 1 000 m, v primeru treh ribičev pa še dodatnih 1 000 m. Do 31. decembra 2007 takšne mreže v primeru enega ali dveh ribičev ne presegajo 5 000 m, v primeru treh ribičev pa 6 000 m. 4. Monofilament ali polmer niti stoječe zabodne mreže ne presega 0,5 mm. 5. Z odstopanjem od odstavka 2 največja globina stoječe zabodne mreže z največjo dolžino manjšo od 500 m ne sme presegati 30 m. Prepovedana je prisotnost na krovu ali nastavitev več kot 500 m stoječe zabodne mreže, če ta preseže globinsko omejitev 10 m iz odstavka 2.

3.2

Kombinirane stoječe mreže (trislojne in zabodne mreže) 1. Največja globina kombinirane stoječe mreže ne presega 10 m. 2. Prisotnost na krovu ali nastavitev več kot 2 500 m kombiniranih mrež na plovilo je prepovedana. 3. Monofilament ali polmer niti zabodne mreže ne presega 0,5 mm. 4. Z odstopanjem od odstavka 1 največja globina kombinirane stoječe mreže z največjo dolžino 500 m ne sme presegati 30 m. Prepovedana je prisotnost na krovu ali nastavitev več kot 500 m kombinirane stoječe mreže, če ta preseže globinsko omejitev 10 m iz odstavka 1.

4.   Stoječi parangal

1.	Prisotnost na krovu ali nastavitev več kot 1 000 trnkov na osebo na krovu je prepovedana, pri čemer velja skupna omejitev 5 000 trnkov na plovilo.

2.	Z odstopanjem od odstavka 1 ima lahko plovilo na ribolovnem potovanju, ki traja več kot 3 dni, na krovu največ 7 000 trnkov.

5.   Pasti za globokomorski ribolov rakov

Prisotnost na krovu ali nastavitev več kot 250 pasti na plovilo je prepovedana.

6.   Površinski parangali (plavajoči)

Prepovedano je imeti na krovu ali nastaviti več kot:

1.	2 000 trnkov na plovilo za plovila, ki lovijo navadnega tuna (Thunnus thynnus), če ta vrsta predstavlja vsaj 70 % ulova žive teže po sortiranju;

2.	3 500 trnkov za plovila, ki lovijo mečarico (Xyphias gladius), če ta vrsta predstavlja vsaj 70 % ulova žive teže po sortiranju;

3.	5 000 trnkov na plovilo za plovila, ki lovijo dolgoplavutega tuna (Thunnus alalunga), če ta vrsta predstavlja vsaj 70 % ulova žive teže po sortiranju;

4.	Z odstopanjem od pododstavkov 1, 2 in 3 ima lahko plovilo na ribolovnem potovanju, ki traja več kot 2 dni, na krovu enako število dodatnih trnkov.

7.   Vlečne mreže

Tehnične določitve, ki določajo največje dimenzije plavajoče vrvi, spodnje vrvi, oboda ali obsega vlečnih mrež ter največje število mrež v vlečnih mrežah z več opreme, se sprejmejo do oktobra 2007 v skladu s postopkom iz člena 30 te uredbe.

PRILOGA III

Najmanjše velikosti morskih organizmov

Znanstveno Ime	Splošno Ime	Najmanjša velikost
1. Ribe
Dicentrarchus labrax	brancin	25 cm
Diplodus annularis	srebrni špar	12 cm
Diplodus puntazzo	pic	18 cm
Diplodus sargus	šarg	23 cm
Diplodus vulgaris	fratrc	18 cm
Engraulis encrasicolus  (14)	sardon	9 cm
Epinephelus spp.	kirnje	45 cm
Lithognathus mormyrus	ovčica	20 cm
Merluccius merluccius  (16)	oslič	20 cm
Mullus spp.	bradači	11 cm
Pagellus acarne	divji ribon	17 cm
Pagellus bogaraveo	okati ribon	33 cm
Pagellus erythrinus	ribon	15 cm
Pagrus pagrus	pagar	18 cm
Polyprion americanus	brodolomčar	45 cm
Sardina pilchardus  (15)	sardela	11 cm
Scomber spp.	lokarda	18 cm
Solea vulgaris	morski list	20 cm
Sparus aurata	orada	20 cm
Trachurus spp.	šur	15 cm
2. Raki
Homarus gammarus	jastog	300 mm SD 105 mm DK
Nephrops norvegicus	škamp	20 mm DK 70 mm SD
Palinuridae	rarog	90 mm DK
Parapenaeus longirostris	kozica	20 mm DK
3. Školjke
Pecten jacobeus	velika pokrovača	10 cm
Venerupis spp.	ladinke	25 mm
Venus spp.	venernice	25 mm
SD skupna dolžina; DK dolžina koša

PRILOGA IV

Merjenje velikosti morskega organizma

1.	Velikost ribe se meri, kakor je prikazano na sliki 1, od vrha glave do konca repne plavuti.

2.	Velikost škampa (Nephrops norvegicus) se meri, kakor je prikazano na sliki 2: — kot dolžino koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od zadnjega dela očesa do središčne točke hrbtnega roba koša, ali — kot skupno dolžino, od vrha rostruma do zadnjega konca telzona, brez set.

3.	Velikost raroga (Homarus gammarus) se meri, kakor je prikazano na sliki 3: — kot dolžino koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od zadnjega dela očesa do središčne točke hrbtnega roba koša, ali — kot skupno dolžino, od vrha rostruma do zadnjega konca telzona, brez set.

4.	Velikost raroga (Palinuridae) se meri, kakor je prikazano na sliki 4, kot dolžino koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od vrha rostruma do središčne točke hrbtnega roba koša.

5.	Velikost školjk se meri, kakor je prikazano na sliki 5, čez najdaljši del lupine.

Slika 1

Slika 2	Slika 3
(škamp)	(jastog)
(a) Dolžina koša (b) Skupna dolžina

Slika 4

Slika 5

PRILOGA V

25-miljna upravljavska cona okrog malteških otokov

(a)

območja okrog malteških otokov, kjer je dovoljen ribolov z vlečno mrežo: geografske koordinate Cona A Cona H A1 – 36,0172oS, 14,1442oV H1 – 35,6739oS, 14,6742oV A2 – 36,0289oS, 14,1792oV H2 – 35,4656oS, 14,8459oV A3 – 35,9822oS, 14,2742oV H3 – 35,4272oS, 14,7609oV A4 – 35,8489oS, 14,3242oV H4 – 35,5106oS, 14,6325oV A5 – 35,8106oS, 14,2542oV H5 – 35,6406oS, 14,6025oV A6 – 35,9706oS, 14,2459oV   Cona B Cona I B1 – 35,7906oS, 14,4409oV I1 – 36,1489oS, 14,3909oV B2 – 35,8039oS, 14,4909oV I2 – 36,2523oS, 14,5092oV B3 – 35,7939oS, 14,4959oV I3 – 36,2373oS, 14,5259oV B4 – 35,7522oS, 14,4242oV I4 – 36,1372oS, 14,4225oV B5 – 35,7606oS, 14,4159oV   B6 – 35,7706oS, 14,4325oV   Cona C Cona J C1 – 35,8406oS, 14,6192oV J1 – 36,2189oS, 13,9108oV C2 – 35,8556oS, 14,6692oV J2 – 36,2689oS, 14,0708oV C3 – 35,8322oS, 14,6542oV J3 – 36,2472oS, 14,0708oV C4 – 35,8022oS, 14,5775oV J4 – 36,1972oS, 13,9225oV Cona D Cona K D1 – 36,0422oS, 14,3459oV K1 – 35,9739oS, 14,0242oV D2 – 36,0289oS, 14,4625oV K2 – 36,0022oS, 14,0408oV D3 – 35,9989oS, 14,4559oV K3 – 36,0656oS, 13,9692oV D4 – 36,0289oS, 14,3409oV K4 – 36,1356oS, 13,8575oV   K5 – 36,0456oS, 13,9242oV Cona E Cona L E1 – 35,9789oS, 14,7159oV L1 – 35,9856oS, 14,1075oV E2 – 36,0072oS, 14,8159oV L2 – 35,9956oS, 14,1158oV E3 – 35,9389oS, 14,7575oV L3 – 35,9572oS, 14,0325oV E4 – 35,8939oS, 14,6075oV L4 – 35,9622oS, 13,9408oV E5 – 35,9056oS, 14,5992oV   Cona F Cona M F1 – 36,1423oS, 14,6725oV M1 – 36,4856oS, 14,3292oV F2 – 36,1439oS, 14,7892oV M2 – 36,4639oS, 14,4342oV F3 – 36,0139oS, 14,7892oV M3 – 36,3606oS, 14,4875oV F4 – 36,0039oS, 14,6142oV M4 – 36,3423oS, 14,4242oV   M5 – 36,4156oS, 14,4208oV Cona G Cona N G1 – 36,0706oS, 14,9375oV N1 – 36,1155oS, 14,1217oV G2 – 35,9372oS, 15,0000oV N2 – 36,1079oS, 14,0779oV G3 – 35,7956oS, 14,9825oV N3 – 36,0717oS, 14,0264oV G4 – 35,7156oS, 14,8792oV N4 – 36,0458oS, 14,0376oV G5 – 35,8489oS, 14,6825oV N5 – 36,0516oS, 14,0896oV   N6 – 36,0989oS, 14,1355oV

(b)

Geografske koordinate nekaterih točk vzdolž izobate 200 m v 25-miljni upravljavski coni ID Zemljepisna širina Zemljepisna dolžina 1 36,3673oS 14,5540oV 2 36,3159oS 14,5567oV 3 36,2735oS 14,5379oV 4 36,2357oS 14,4785oV 5 36,1699oS 14,4316oV 6 36,1307oS 14,3534oV 7 36,1117oS 14,2127oV 8 36,1003oS 14,1658oV 9 36,0859oS 14,152oV 10 36,0547oS 14,143oV 11 35,9921oS 14,1584oV 12 35,9744oS 14,1815oV 13 35,9608oS 14,2235oV 14 35,9296oS 14,2164oV 15 35,8983oS 14,2328oV 16 35,867oS 14,4929oV 17 35,8358oS 14,2845oV 18 35,8191oS 14,2753oV 19 35,7863oS 14,3534oV 20 35,7542oS 14,4316oV 21 35,7355oS 14,4473oV 22 35,7225oS 14,5098oV 23 35,6951oS 14,5365oV 24 35,6325oS 14,536oV 25 35,57oS 14,5221oV 26 35,5348oS 14,588oV 27 35,5037oS 14,6192oV 28 35,5128oS 14,6349oV 29 35,57oS 14,6717oV 30 35,5975oS 14,647oV 31 35,5903oS 14,6036oV 32 35,6034oS 14,574oV 33 35,6532oS 14,5535oV 34 35,6726oS 14,5723oV 35 35,6668oS 14,5937oV 36 35,6618oS 14,6424oV 37 35,653oS 14,6661oV 38 35,57oS 14,6853oV 39 35,5294oS 14,713oV 40 35,5071oS 14,7443oV 41 35,4878oS 14,7834oV 42 35,4929oS 14,8247oV 43 35,4762oS 14,8246oV 44 36,2077oS 13,947oV 45 36,1954oS 13,96oV 46 36,1773oS 13,947oV 47 36,1848oS 13,9313oV 48 36,1954oS 13,925oV 49 35,4592oS 14,1815oV 50 35,4762oS 14,1895oV 51 35,4755oS 14,2127oV 52 35,4605oS 14,2199oV 53 35,4453oS 14,1971oV

PRILOGA VI

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 1626/94	Ta uredba
Člen 1(1)	Člen 1(1)
Člen 1(2), prvi pododstavek	Člen 7, člen 17 in člen 19
Člen 1(2), drugi pododstavek	Člen 3
Člen 2(1) in (2)	Člen 8
Člen 2(3)	Člen 13(5), člen 17 in člen 19
Člen 3(1), prvi pododstavek	Člen 13(1), prvi pododstavek, in (5)
Člen 3(1), drugi pododstavek	Člen 13(5), člen 14(2) in (3), člen 19
Člen 3(1), tretji (1a) pododstavek	Člen 4, člen 13(9), člen 13(10), člen 19
Člen 3(2)	Člen 13(1), drugi pododstavek, in (8) ter člen 19
Člen 3(3)	Člen 4, člen 13(10) in člen 19
Člen 3(4)	Člen 13(3) in (7) ter člen 19
Člen 4	Člen 7
Člen 5	Člen 12 in Priloga II
Člen 6(1), prvi pododstavek, in člen 6(2)	Člen 9(1) in (2)
Člen 6(1), drugi pododstavek	Člen 9(7), člen 14(1) in (3)
Člen 6(3)	Priloga II, opredelitve pojmov
Člen 7	Člen 22
Člen 8(1) in (3)	Člen 15, Priloga III in Priloga IV
Člen 8a	Člen 26
Člen 8b	Člen 27
Člen 9	Člen 1(2)
Člen 10a	Člen 29
Člen 11	Člen 32
Priloga I	Člen 3 in člen 4
Priloga II	Člen 11, Priloga I in Priloga II
Priloga III	Člen 9(3), (4) in (5)
Priloga IV	Priloga III
Priloga V(b)	Priloga V

UREDBA SVETA (ES) št. 1968/2006

z dne 21. decembra 2006

o finančnih prispevkih Skupnosti v Mednarodni sklad za Irsko (2007–2010)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 308 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Mednarodni sklad za Irsko (v nadaljnjem besedilu „sklad“) je bil ustanovljen leta 1986 s Sporazumom z dne 18. septembra 1986 med Vlado Irske in Vlado Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske o Mednarodnem skladu za Irsko (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“) za pospeševanje gospodarskega in socialnega napredka ter za spodbujanje stikov, dialoga in sprave med nacionalisti in unionisti na celotnem ozemlju Irske kot enega od ciljev, določenih v anglo-irskem sporazumu z dne 15. novembra 1985.

(2)

Skupnost je ob priznanju, da so cilji Sklada odraz ciljev, ki jih sama zasleduje, od leta 1989 dalje zagotavljala finančne prispevke za ta sklad. V obdobju od leta 2005 do leta 2006 je bilo iz proračuna Skupnosti v skladu z Uredbo Sveta (ES) 177/2005 z dne 24. januarja 2005 o finančnih prispevkih Skupnosti v Mednarodni sklad za Irsko vsako leto dodeljenih 15 milijonov EUR (1). Navedena uredba bo prenehala veljati 31. decembra 2006.

(3)

Ocene, izdelane v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 177/2005, so potrdile potrebo po nadaljnji podpori dejavnosti sklada ter povečanju sinergije ciljev in usklajevanja intervencij iz strukturnih skladov Skupnosti, zlasti posebnega programa za mir in spravo na Severnem Irskem in v obmejnih okrajih Irske (v nadaljnjem besedilu program „PEACE“), oblikovanega v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o strukturnih skladih (2).

(4)

Mirovni proces na Severnem Irskem zahteva nepretrgano podporo Skupnosti skladu tudi po 31. decembru 2006. Ob priznanju posebnega prizadevanja v mirovnem procesu je bila programu PEACE dodeljena dodatna pomoč iz strukturnih skladov za obdobje od leta 2007 do leta 2013, kot določa odstavek 22 Priloge II k Uredbi Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999.

(5)	Evropski svet je na zasedanju 15. in 16. decembra 2005 v Bruslju pozval Komisijo k sprejetju potrebnih ukrepov, s katerimi bi Skupnost nadaljevala s podporo skladu, ko bo ta začel z odločilno zadnjo fazo svojega dela do leta 2010.

(6)	Glavni namen te uredbe je podpora miru in sprave s pomočjo dejavnosti, ki so bolj raznolike kot dejavnosti iz strukturnih skladov in ki presegajo področje uporabe politike Skupnosti o gospodarski in socialni koheziji.

(7)	Prispevek Skupnosti v sklad naj bi bil v obliki finančnih prispevkov za leta 2007, 2008, 2009 in 2010, tako da se bo zaključil hkrati z ukinitvijo sklada.

(8)	Pri razdeljevanju prispevka Skupnosti naj bi sklad dajal prednost čezmejnim ali medskupnostnim projektom, in sicer tako, da bi dopolnjeval dejavnosti, ki se financirajo iz programa PEACE za obdobje od leta 2007 do leta 2010.

(9)	V skladu s sporazumom vsi plačniki prispevkov v sklad sodelujejo kot opazovalci na sestankih sveta Mednarodnega sklada za Irsko.

(10)	Pomembno je zagotoviti ustrezno usklajevanje med dejavnostmi sklada in tistimi, ki se financirajo v okviru strukturnih skladov Skupnosti, kot določa člen 159 Pogodbe, zlasti programa PEACE.

(11)	Pomoč iz sklada naj bi veljala za učinkovito samo, če bi zagotavljala trajnosten gospodarski in socialni napredek in se ne bi uporabljala kot nadomestek za druge javne ali zasebne izdatke.

(12)	Oceno določb o ukinitvi sklada bi bilo treba opraviti pred 1. julijem 2008.

(13)

Referenčni finančni znesek v smislu točke 38 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (3) je vključen v to uredbo za celotno obdobje trajanja programa, kar ne vpliva na pristojnosti proračunskega organa, kakor so opredeljene s Pogodbo.

(14)	Znesek prispevka Skupnosti v sklad, izražen v tekočih vrednostih, je 15 milijonov EUR na leto za leta 2007, 2008, 2009 in 2010.

(15)

Strategija za sklad z naslovom „Sharing the Space“ („Skupno življenje na tem prostoru“), s katero se začenja zadnja faza dejavnosti sklada (2006–2010), je osredotočena na štiri ključna področja: postavitev temeljev za spravo v najbolj marginaliziranih skupnostih, gradnja mostov, da bi vzpostavili stike med ločenimi skupnostmi, prizadevanja za bolj integrirano družbo in ustvarjanje zapuščine za prihodnost. Končni cilj sklada in te uredbe je torej spodbujanje sprave med skupnostmi.

(16)	Podpora Skupnosti bo prispevala k večji solidarnosti med državami članicami in njihovimi narodi.

(17)	Če naj se med delovanjem skupnega trga dosežejo cilji Skupnosti, je treba sprejeti to uredbo. Ker Pogodba posebej ne določa potrebnih pooblastil, bi bilo treba to uredbo sprejeti na podlagi člena 308 Pogodbe –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Referenčni finančni znesek za delovanje Mednarodnega sklada za Irsko (v nadaljnjem besedilu „sklad“) za obdobje 2007–2010 znaša 60 milijonov EUR.

Letna proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.

Člen 2

Sklad bo prispevek uporabil v skladu s Sporazumom z dne 18. septembra 1986 med Vlado Irske in Vlado Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske o Mednarodnem skladu za Irsko (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“).

Pri razdeljevanju prispevka mora dati sklad prednost čezmejnim ali medskupnostnim projektom, in sicer tako, da bo dopolnjeval dejavnosti, ki se financirajo iz strukturnih skladov Skupnosti, zlasti dejavnosti programa PEACE za Severno Irsko in obmejne okraje Irske.

Prispevek se uporablja tako, da zagotavlja trajnostni gospodarski in socialni napredek na zadevnih območjih. Ne uporablja se kot nadomestek za druge javne in zasebne izdatke.

Člen 3

Komisija predstavlja Skupnost kot opazovalka na sestankih sveta sklada (v nadaljnjem besedilu „svet“).

Sklad je po potrebi opazovalec na sestankih nadzornega odbora programa PEACE in drugih intervencij strukturnih skladov.

Člen 4

Komisija v sodelovanju s svetom sklada na vseh ravneh določi ustrezne postopke za spodbujanje usklajevanja med skladom ter organi upravljanja in izvajanja, ustanovljenimi v okviru zadevnih intervencij strukturnih skladov, zlasti v okviru programa PEACE.

Člen 5

Komisija v sodelovanju s svetom sklada določi ustrezne postopke oglaševanja in obveščanja, da se obvesti javnost o prispevku Skupnosti za projekte, ki se financirajo iz sklada.

Člen 6

Sklad najpozneje do 30. junija 2008 predloži Komisiji strategijo o zaključku dejavnosti sklada, ki vključuje:

(a)	akcijski načrt z načrtovanimi plačili in predvidenim datumom zaključka dejavnosti;

(b)	postopek razveljavitve dodelitve proračunskih sredstev;

(c)	ravnanje s kakršnimi koli preostalimi zneski in prejetimi obrestmi ob ukinitvi sklada.

Poznejša plačila skladu so odvisna od tega, ali Komisija odobri strategijo o ukinitvi. Če se strategija o ukinitvi ne predloži do 30. junija 2008, se plačila skladu prekinejo do prejema strategije.

Člen 7

1.   Prispevke upravlja Komisija.

Ob upoštevanju odstavka 2 se letni prispevki plačajo v naslednjih obrokih:

(a)	prvo predplačilo v višini 40 %, ko Komisija prejme izjavo o obvezi, ki jo podpiše predsednik sveta sklada, da sklad izpolnjuje pogoje za odobritev prispevka iz te uredbe;

(b)	drugo predplačilo šest mesecev kasneje v višini 40 %;

(c)	končno plačilo v višini 20 %, ko Komisija prejme in potrdi letno poročilo o dejavnostih sklada in revidiran zaključni račun za zadevno leto.

2.   Komisija pred izplačilom obroka izvede oceno finančnih potreb sklada na podlagi gotovinskega stanja sklada v času, načrtovanem za vsako plačilo. Če po tej oceni finančne potrebe sklada ne upravičujejo plačila enega od teh obrokov, se zadevno plačilo zadrži. Komisija obravnava to odločitev na podlagi novih informacij, ki jih predloži sklad, in nadaljuje s plačili takoj, ko se štejejo za upravičena.

Člen 8

Prispevek iz sklada se lahko dodeli za aktivnost, ki prejme finančno pomoč ali je predvideno, da jo prejme v okviru intervencije strukturnih skladov, če znesek navedene finančne pomoči skupaj s 40 % prispevka sklada ne presega 75 % skupnih upravičenih stroškov aktivnosti.

Člen 9

Končno poročilo je treba Komisiji predložiti šest mesecev pred datumom zaključka, predvidenem v strategiji o zaključku dejavnosti iz točke (a) prvega odstavka člena 6, ali šest mesecev po zadnjem plačilu Skupnosti, kar se zgodi prej, in mora vključevati vse potrebne informacije, ki bi Komisiji omogočile, da oceni izvajanje pomoči in uresničevanje ciljev.

Člen 10

Končni letni prispevek se plača po analizi finančnih potreb iz člena 7(2) in pod pogojem, da delovanje sklada upošteva strategijo o ukinitvi iz člena 6.

Člen 11

Končni datum upravičenosti izdatkov je 31. december 2013.

Člen 12

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2007.

Uredba preneha veljati 31. decembra 2010.

SKLEP št. 1/2006 PRIDRUŽITVENEGA SVETA EU–BOLGARIJA

z dne 31. maja 2006

o izboljšanju trgovinskih režimov za predelane kmetijske proizvode iz Protokola 3 Evropskega sporazuma

(2007/1001/ES)

PRIDRUŽITVENI SVET JE –

ob upoštevanju Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Bolgarijo na drugi strani (1) ter zlasti člena 1(2) Protokola 3 k Sporazumu,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Protokol 3, kakor je bil nadomeščen s Protokolom o prilagoditvi trgovinskih vidikov Evropskega sporazuma (2), določa trgovinske režime za predelane kmetijske proizvode med Skupnostjo in Bolgarijo. Protokol 3 je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 2/2002 Pridružitvenega sveta EU–Bolgarija (3).

(2)	Pred kratkim so bila izpogajana nova izboljšanja v trgovini za olajšanje gospodarske konvergence za pripravo na pristop in določitev koncesij v obliki popolne liberalizacije trgovine za nekatere predelane kmetijske proizvode ali zmanjšanja dajatev ali tarifnih kvot za druge.

(3)

Po členu 1(2) Protokola 3 Pridružitveni svet odloča o kakršni koli spremembi dajatev iz prilog I in II k Protokolu in o povečanju ali ukinitvi tarifnih kvot. Uporabljene dajatve se lahko zmanjšajo kot odgovor na znižanja, ki izhajajo iz medsebojnih koncesij v zvezi s predelanimi kmetijskimi proizvodi.

(4)

Za uvoz nekaterega blaga ni treba plačati carine. Za nekatero drugo blago je treba odpreti tarifne kvote; te kvote se zmanjšajo glede na količino blaga na podlagi tarifnih kvot od 1. oktobra 2004 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1676/2004 z dne 24. septembra 2004 o sprejemu avtonomnih in prehodnih ukrepov o uvozu nekaterih predelanih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Bolgarije in izvozu nekaterih predelanih kmetijskih proizvodov v Bolgarijo (4) in v skladu z Uredbo Sveta ministrov Bolgarije št. 262 z dne 27. septembra 2004, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo 293 z dne 2. novembra 2004.

(5)

Za predelane kmetijske proizvode se ne odobrijo izvozna nadomestila po Uredbi Komisije (ES) št. 1043/2005 dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in meril za določanje višine teh nadomestil (5).

(6)	Za predelane kmetijske proizvode s poreklom iz Bolgarije, ki so izvoženi v Skupnost, ni odobrenih izvoznih nadomestil –

SKLENIL:

Člen 1

Od 1. oktobra 2004 dalje se carine, določene v Prilogi I, uporabljajo pri uvozu blaga s poreklom iz Bolgarije, ki je našteto v navedeni prilogi, v Skupnost.

Od 1. oktobra 2004 dalje se carine, določene v Prilogi II, uporabljajo pri uvozu blaga s poreklom iz Skupnosti, ki je našteto v navedeni prilogi, v Bolgarijo.

Člen 2

Predelani kmetijski proizvodi, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki imajo poreklo iz Skupnosti in so izvoženi v Bolgarijo, nimajo odobrenih izvoznih nadomestil po Uredbi (ES) št. 1043/2005.

Predelani kmetijski proizvodi, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi, ki imajo poreklo iz Bolgarije in so izvoženi v Skupnost, v Bolgariji nimajo odobrenih izvoznih nadomestil.

Kjer je potrebno sprejeti tehnične zahteve kot posledico ukinitve izvoznih nadomestil, bo o njih odločala Komisija oziroma zakonodaja Bolgarije.

Člen 3

Tarifne kvote v Prilogi III in Prilogi IV bodo odprte od 1. oktobra do 31. decembra 2004 in od 1. januarja do 31. decembra za naslednja leta pod pogoji, določenimi v navedenih prilogah.

Obseg v letu 2004 se bo zmanjšal sorazmerno z obdobjem na eno četrtino, razen tarifnih kvot pod zaporednimi številkami 09.5463, 09.5487 in 09.5479.

Količine, upravičene do tarifnih kvot, ki so odprte po Uredbi (ES) št. 1676/2004 in so v prostem prometu od 1. oktobra 2004, so v celoti vštete v količine tarifnih kvot, ki so določene v Prilogi III.

Količine, upravičene do tarifnih kvot pod zaporednimi številkami 09.5463, 09.5487 in 09.5479, odprte po Uredbi Komisije (ES) št. 1446/2002 z dne 8. avgusta 2002 o opustitvi in odprtju tarifnih kvot za uvoz nekaterih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Bolgarije v Skupnost, in o spremembi Uredbe (ES) št. 1477/2000 (6) in v prostem prometu od 1. januarja do 30. septembra 2004, so v celoti vštete v količine ustreznih tarifnih kvot, ki so določene v Prilogi III.

Količine, upravičene do tarifnih kvot v Bolgariji in v prostem prometu od 1. oktobra 2004, so v celoti vštete v količine tarifnih kvot, ki so določene v Prilogi IV.

Člen 4

Ta sklep začne veljati prvega dne v mesecu po njegovem sprejetju.

PRILOGA I

Dajatve, ki se uporabljajo ob uvozu blaga s poreklom iz Bolgarije v Skupnost

Oznaka KN	Opis	Dajatev
(1)	(2)	(3)	(4)	(5)	(6)
		od 1.10. do 31.12.2004 (%)	od 1.1. do 31.12.2005 (%)	od 1.1. do 31.12.2006 (%)	od 1.1.2007 dalje (%)
0403	Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne ali, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani ali, ki vsebujejo dodano sadje oreške ali kakav ali ne:
0403 10	– Jogurt:
	– – aromatiziran ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav:
	– – – v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 10 51	– – – – do vključno 1,5 mas. %	0 % + 64,1 EUR/100 kg	0	0	0
0403 10 53	– – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %	0 % + 87,9 EUR/100 kg	0	0	0
0403 10 59	– – – – več kot 27 mas. %	0 % + 113,9 EUR/100 kg	0	0	0
	– – – drugo, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 10 91	– – – – do vključno 3 mas. %	0 % + 8,3 EUR/100 kg	0	0	0
0403 10 93	– – – – več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %	0 % + 11,4 EUR/100 kg	0	0	0
0403 10 99	– – – – več kot 6 mas. %	0 % + 17,9 EUR/100 kg	0	0	0
0403 90	– Drugo:
	– – aromatizirano ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav:
	– – – v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 90 71	– – – – do vključno 1,5 mas. %	0 % + 64,1 EUR/100 kg	0	0	0
0403 90 73	– – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %	0 % + 87,9 EUR/100 kg	0	0	0
0403 90 79	– – – – več kot 27 mas. %	0 % + 113,9 EUR/100 kg	0	0	0
	– – – drugo, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 90 91	– – – – do vključno 3 mas. %	0 % + 8,3 EUR/100 kg	0	0	0
0403 90 93	– – – – več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %	0 % + 11,4 EUR/100 kg	0	0	0
0403 90 99	– – – – več kot 6 mas. %	0 % + 17,9 EUR/100 kg	0	0	0
0405	Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi:
0405 20	– Mlečni namazi:
0405 20 10	– – z vsebnostjo maščob 39 mas. % ali več, vendar manj kot 60 mas. % maščobe	0	0	0	0
0509 00	Spužve, naravne, živalskega izvora:
0509 00 90	– Druge	0	0	0	0
0710	Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene:
0710 40 00	– Sladka koruza	0	0	0	0
0711	Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo:
0711 90	– Druge vrtnine; mešanice vrtnin:
	– – zelenjava:
0711 90 30	– – – sladka koruza	0	0	0	0
1302	Rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi ter sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani:
	– Rastlinski sokovi in ekstrakti:
1302 13 00	– – hmelja	0	0	0	0
1302 20	– Pektinske snovi, pektinati in pektati:
1302 20 10	– – suhe	0	0	0	0
1302 20 90	– – druge	0	0	0	0
1505	Maščobe iz volne in mastne snovi, dobljene iz teh maščob, vključno z lanolinom:
1505 00 10	– Maščoba iz volne, surova	0	0	0	0
1517	Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen jedilnih masti ali olj ali njihovih frakcij iz tar. št. 1516:
1517 10	– Margarina, razen tekoče margarine:
1517 10 10	– – ki vsebuje več kot 10 mas. % do vključno 15 mas. % mlečnih maščob	0 % + 19,1 EUR/100 kg	0 % + 12,7 EUR/100 kg	0 % + 6,3 EUR/100 kg	0
1517 90	– Drugo:
1517 90 10	– – ki vsebuje več kot 10 mas. % do vključno 15 mas. % mlečnih maščob	0 % + 19,1 EUR/100 kg	0	0	0
	– – drugo:
1517 90 93	– – – užitne mešanice ali preparati, ki se uporabljajo pri podmazovanju kalupov	1,9	0	0	0
1518 00	Živalske ali rastlinske masti in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tar. št. 1516; neužitne mešanice ali preparati iz živalskih ali rastlinskih masti ali olj ter iz frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
1518 00 10	– Linoksin	0	0	0	0
1518 00 91	– – živalske ali rastlinske maščobe in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, pihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tar. št. 1516	0	0	0	0
	– – drugo:
1518 00 95	– – – mešanice ali preparati iz živalskih ali iz živalskih in rastlinskih maščob in olj in njihovih frakcij	0	0	0	0
1518 00 99	– – – drugo	0	0	0	0
1521	Rastlinski voski (razen trigliceridov), čebelji vosek, voski drugih insektov in sparmaceti, rafinirani ali nerafinirani, barvani ali nebarvani:
1521 90	– Drugo:
1521 90 99	– – – drugi	0	0	0	0
1522 00	Degras; dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov:
1522 00 10	– Degras	0	0	0	0
1702	Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel:
1702 50 00	– Kemično čista fruktoza	0	0	0	0
1702 90	– Drugo, vključno invertni sladkor in drugi sladkorji in druge mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze:
1702 90 10	– – kemično čista maltoza	0	0	0	0
1704	Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava:
1704 10	– Žvečilni gumi, prevlečen s sladkorjem ali ne:
	– – ki vsebuje manj kot 60 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza):
1704 10 11	– – – gumi v lističih	0	0	0	0
1704 10 19	– – – drugo	0	0	0	0
	– – ki vsebuje 60 mas. % in več saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza):
1704 10 91	– – – gumi v lističih	0	0	0	0
1704 10 99	– – – drugo	0	0	0	0
1704 90	– Drugo:
1704 90 10	– – ekstrakt sladke koreninice, ki vsebuje 10 mas. % saharoze ali več, vendar ne vsebuje drugih dodatkov	0	0	0	0
1704 90 30	– – bela čokolada	0	0	0	0
	– – drugo:
1704 90 51	– – – paste, vključno z marcipanom, v izvirnem pakiranju z neto vsebino 1 kg ali več	0	0	0	0
1704 90 55	– – – pastile za grlo in bomboni proti kašlju	0	0	0	0
1704 90 61	– – – dražeji in drugi s sladkorjem prevlečeni proizvodi	0	0	0	0
	– – – drugo:
1704 90 65	– – – – gumijevi proizvodi in proizvodi iz želeja, vključno s sadnimi pastami v obliki sladkornih izdelkov	0	0	0	0
1704 90 71	– – – – kuhani sladkorni izdelki, polnjeni ali nepolnjeni	0	0	0	0
1704 90 75	– – – – karamele (toffee) in podobni bonboni	0	0	0	0
	– – – – drugo:
1704 90 81	– – – – – stisnjene tablete	0	0	0	0
ex 1704 90 99 (oznaka TARIC 1704909910)	– – – – – drugo (razen proizvodov z vsebnostjo 70 mas. % saharoze ali več (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza))	0	0	0	0
1806	Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav:
1806 10	– Kakav v prahu, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila:
1806 10 20	– – ki vsebuje 5 mas. % ali več, vendar manj kot 65 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza) ali izoglukoze, izražene kot saharoza	0	0	0	0
1806 10 30	– – ki vsebuje 65 mas. % ali več, toda manj kot 80 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza) ali izoglukoze, izražene kot saharoza	0	0	0	0
1806 20	– Drugi izdelki v blokih ali palicah, mase nad 2 kg, ali v tekočem ali pastoznem stanju, v prahu, granulah ali v drugih oblikah v razsutem stanju, v embalaži ali izvirnih pakiranjih nad 2 kg:
1806 20 10	– – ki vsebujejo 31 mas. % ali več kakavovega masla ali 31 mas. % ali več kakavovega masla v kombinaciji z mlečno maščobo	0	0	0	0
1806 20 30	– – ki vsebujejo 25 mas. % ali več, vendar manj kot 31 mas. % kakavovega masla v kombinaciji z mlečno maščobo	0	0	0	0
	– – drugi:
1806 20 50	– – – ki vsebujejo 18 mas. % ali več kakavovega masla	0	0	0	0
1806 20 70	– – – čokoladno mleko v prahu	0	0	0	0
ex 1806 20 80 (oznaka TARIC 1806208010)	– – – prelivi z okusom čokolade, (razen proizvodov z vsebnostjo 70 mas. % saharoze ali več (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza))	0	0	0	0
ex 1806 20 95 (oznaka TARIC 1806209510)	– – – drugo, (razen proizvodov z vsebnostjo 70 mas. % saharoze ali več (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza))	0	0	0	0
	– Drugo, v blokih, palicah ali tablicah:
1806 31 00	– – polnjeni	(7)	0	0	0
1806 32	– – nepolnjeni:
1806 32 10	– – – z dodanimi žitaricami, sadjem ali oreški	(7)	0	0	0
1806 32 90	– – – drugo	(7)	0	0	0
1806 90	– Drugo:
	– – čokolada in čokoladni izdelki:
	– – – čokoladni bomboni, polnjeni ali ne:
1806 90 11	– – – – ki vsebujejo alkohol	(7)	0	0	0
1806 90 19	– – – – drugo	(7)	0	0	0
	– – – drugi:
1806 90 31	– – – – polnjeni	(7)	0	0	0
1806 90 39	– – – – nepolnjeni	(7)	0	0	0
1806 90 50	– – sladkorni proizvodi in njihovi nadomestki, narejeni iz izdelkov, ki nadomeščajo sladkor, ki vsebujejo kakav	(7)	0	0	0
1806 90 60	– – namazi, ki vsebujejo kakav	(7)	0	0	0
1806 90 70	– – preparati ki vsebujejo kakav, za pripravo pijač	(7)	0	0	0
ex 1806 90 90 (oznaka TARIC 1806909011 in 1806909091)	– – drugo, (razen proizvodov z vsebnostjo 70 mas. % saharoze ali več (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza))	(7)	0	0	0
1901	Sladni ekstrakt; živila iz moke, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tar. št. 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu:
1901 10 00	– Proizvodi za otroško hrano, v pakiranjih za prodajo na drobno	0	0	0	0
1901 20 00	– Mešanice in testo za izdelovanje pekovskih izdelkov iz tar. št. 1905	0	0	0	0
1901 90	– Drugo:
	– – ekstrakt slada:
1901 90 11	– – – z vsebnostjo suhega ekstrakta 90 mas. % ali več	0	0	0	0
1901 90 19	– – – drugo	0	0	0	0
	– – drugo:
1901 90 91	– – – ki ne vsebuje mlečnih maščob, saharoze izoglukoze, glukoze ali škroba ali ki vsebuje manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem) ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba, razen živil v obliki prahu, sestavljenih iz blaga iz tar. št. 0401 do 0404	0	0	0	0
1902	Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus; pripravljen ali nepripravljen:
	– Nekuhane testenine, nepolnjene ali drugače pripravljene:
1902 11 00	– – ki vsebujejo jajca	0	0	0	0
1902 19	– – druge:
1902 19 10	– – – ki ne vsebujejo navadne pšenične moke ali zdroba	0	0	0	0
1902 19 90	– – – drugo	0	0	0	0
1902 20	– Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene:
	– – druge:
1902 20 91	– – – kuhane	0	0	0	0
1902 20 99	– – – drugo	0	0	0	0
1902 30	– Druge testenine:
1902 30 10	– – sušene	0	0	0	0
1902 30 90	– – drugo	0	0	0	0
1902 40	– Kuskus:
1902 40 10	– – nepripravljen	0	0	0	0
1902 40 90	– – drugo	0	0	0	0
1903 00 00	Tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba v obliki kosmičev, kaše, zrnc, perl in podobno	0	0	0	0
1904	Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu:
1904 10	– Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov
1904 10 10	– – pridobljena iz koruze	0	0	0	0
1904 10 30	– – pridobljena iz riža	0	0	0	0
1904 10 90	– – druga	0	0	0	0
1904 20	– Pripravljena živila, dobljena iz nepraženih žitnih kosmičev ali iz mešanic nepraženih žitnih kosmičev in praženih žitnih kosmičev, ali nabreklih žit:
1904 20 10	– – pripravki tipa müsli na osnovi nepraženih žitnih kosmičev	0	0	0	0
	– – druga:
1904 20 91	– – – pridobljena iz koruze	0	0	0	0
1904 20 95	– – – pridobljena iz riža	0	0	0	0
1904 20 99	– – – druga	0	0	0	0
1904 30 00	– Bulgur pšenica	0	0	0	0
1904 90	– Drugo:
1904 90 10	– – riž	0	0	0	0
1904 90 80	– – drugo	0	0	0	0
1905	Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki:
1905 10 00	– Hrustljavi kruh	0	0	0	0
1905 20	– Medenjaki in podobni izdelki:
1905 20 10	– – ki vsebujejo manj kot 30 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza)	0	0	0	0
1905 20 30	– – ki vsebujejo 30 mas. % ali več, vendar manj kot 50 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza)	0	0	0	0
1905 20 90	– – ki vsebujejo 50 mas. % saharoze ali več (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza)	0	0	0	0
	– Sladki keksi, vaflji in oblati:
1905 31	– – sladki keksi:
	– – – popolnoma ali delno prevlečeni ali prekriti s čokolado ali drugimi pripravki, ki vsebujejo kakav:
1905 31 11	– – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 85 g	0	0	0	0
1905 31 19	– – – – drugi	0	0	0	0
	– – – drugi:
1905 31 30	– – – – ki vsebujejo 8 mas. % ali več mlečnih maščob	0	0	0	0
	– – – – drugi:
1905 31 91	– – – – – sendvič keksi	0	0	0	0
1905 31 99	– – – – – drugi	0	0	0	0
1905 32	– – vaflji in oblati:
1905 32 05	– – – – z vsebnostjo vode več kot 10 mas. %	0	0	0	0
	– – – drugi:
	– – – – popolnoma ali delno prevlečeni ali prekriti s čokolado ali drugimi pripravki, ki vsebujejo kakav:
1905 32 11	– – – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 85 g	0	0	0	0
1905 32 19	– – – – – drugi	0	0	0	0
	– – – – drugi:
1905 32 91	– – – – – soljeni, polnjeni ali nepolnjeni	0	0	0	0
1905 32 99	– – – – – drugo	0	0	0	0
1905 40	– Prepečenec, opečen kruh in podobni opečeni izdelki:
1905 40 10	– – prepečenec	0	0	0	0
1905 40 90	– – drugo	0	0	0	0
1905 90	– Drugo:
1905 90 10	– – matzos	0	0	0	0
1905 90 20	– – hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni proizvodi	0	0	0	0
	– – drugo:
1905 90 30	– – – kruh, ki ne vsebuje dodanega medu, jajc, sira ali sadja in, ki v suhem stanju ne vsebuje več kot 5 mas. % sladkorjev in ne več kot 5 mas. % maščob	0	0	0	0
1905 90 45	– – – keksi	0	0	0	0
1905 90 55	– – – ekstrudirani ali ekspandirani izdelki, aromatizirani ali soljeni	0	0	0	0
	– – – drugo:
1905 90 60	– – – – z dodanimi sladili	0	0	0	0
2001	Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini:
2001 90	– Drugo:
2001 90 30	– – sladka koruza (Zea mays var. saccharata)	0	0	0	0
2001 90 40	– – jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba	0	0	0	0
2001 90 60	– – palmovi srčki	0	0	0	0
2004	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tar. št. 2006:
2004 10	– Krompir:
	– – drugo:
2004 10 91	– – – v obliki moke, zdroba ali kosmičev	0	0	0	0
2004 90	– Druge vrtnine in mešanice vrtnin:
2004 90 10	– – sladka koruza (Zea mays var. saccharata)	0	0	0	0
2005	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tar. št. 2006:
2005 20	– Krompir:
2005 20 10	– – v obliki moke, zdroba ali kosmičev	0	0	0	0
2005 80 00	– Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)	0	0	0	0
2008	Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:
	– Oreški, arašidi in druga semena, vključno medsebojne mešanice:
2008 11	– – arašidi:
2008 11 10	– – – arašidno maslo	0	0	0	0
2008 91 00	– – palmovi srčki	0	0	0	0
2008 99	– – drugo:
2008 99 85	– – – – – koruza, razen sladke koruze (Zea mays var. saccharata)	0	0	0	0
2008 99 91	– – – – – jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba	0	0	0	0
2101	Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali maté čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki ter njihovi ekstrakti, esence in koncentrati:
	– Ekstrakti, esence in koncentrati kave ter pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi kave:
2101 11	– – ekstrakti, esence in koncentrati :
2101 11 11	– – – z vsebnostjo suhe snovi na kavni osnovi 95 mas. % ali več	0	0	0	0
2101 11 19	– – – drugo	0	0	0	0
2101 12	– – pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi kave:
2101 12 92	– – – pripravki na osnovi ekstraktov, esenc ali koncentratov kave	0	0	0	0
2101 12 98	– – – drugi	0	0	0	0
2101 20	– Ekstrakti, esence in koncentrati pravega čaja ali maté čaja in pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi pravega čaja ali maté čaja :
2101 20 20	– – ekstrakti, esence in koncentrati	0	0	0	0
	– – pripravki:
2101 20 98	– – – drugi	0	0	0	0
2101 30	– Pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki ter njihovi ekstrakti, esence in koncentrati:
	– – pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki:
2101 30 11	– – – pražena cikorija	0	0	0	0
2101 30 19	– – – drugo	0	0	0	0
	– – ekstrakti, esence in koncentrati pražene cikorije in drugi praženi kavni nadomestki:
2101 30 91	– – – iz pražene cikorije	0	0	0	0
2101 30 99	– – – drugo	0	0	0	0
2102	Kvas (aktiven ali neaktiven); drugi enocelični organizmi, mrtvi (razen cepiv iz tar. št. 3002); pripravljeni pecilni praški:
2102 10	– Aktivni kvas:
2102 10 10	– – kultura kvasa	0	0	0	0
	– – pekovski kvas:
2102 10 90	– – drugo	0	0	0	0
2102 20	– Neaktivni kvas, drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi:
	– – neaktivni kvas:
2102 20 11	– – – v tabletah, kockah ali podobnih oblikah ali v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg	0	0	0	0
2102 20 19	– – – drugo	0	0	0	0
2102 30 00	– Pripravljeni pecilni praški	0	0	0	0
2103	Pripravki za omake in pripravljene omake, kombinirane začimbe in kombinirane mešanice začimbnih sredstev, gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica:
2103 10 00	– Sojina omaka	0	0	0	0
2103 20 00	– Paradižnikov ketchup in druge paradižnikove omake	2,5	0	0	0
2103 30	– Gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica:
2103 30 90	– – pripravljena gorčica	0	0	0	0
2103 90	– Drugo:
2103 90 90	– – drugo	0	0	0	0
2104	Juhe in mesne juhe in pripravki za te juhe; homogenizirana sestavljena živila:
2104 10	– Juhe in mesne juhe in pripravki za te juhe:
2104 10 10	– – sušeni	3	0	0	0
2104 10 90	– – drugo	3	0	0	0
2104 20 00	– Homogenizirana sestavljena živila	3,6	0	0	0
2105 00	Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne:
2105 00 10	– Ki ne vsebujejo mlečnih maščob ali ki vsebujejo manj kot 3 mas. % takih maščob	0 % + 13,5 EUR/100 kg MAX. 17,4 % + 8,4 EUR/100 kg	0	0	0
	– Ki vsebujejo mlečne maščobe:
2105 00 91	– – 3 mas. % ali več, vendar manj kot 7 mas. %	0 % + 25,9 EUR/100 kg MAX. 16,2 % + 6,3 EUR/100 kg	0	0	0
2105 00 99	– – 7 mas. % ali več	0 % + 36,4 EUR/100 kg MAX. 16 % + 6,2 EUR/100 kg	0	0	0
2106	Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
2106 10	– Beljakovinski koncentrati in teksturirane beljakovinaste snovi:
2106 10 20	– – ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali, ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba	0	0	0	0
2106 10 80	– – drugo	0	0	0	0
2106 90	– Drugo:
2106 90 10	– – sirovi fondueji	0	0	0	0
2106 90 20	– – sestavljeni alkoholni pripravki, razen tistih na osnovi aromatičnih snovi vrst, ki se uporabljajo pri proizvodnji pijač	0	0	0	0
	– – drugo:
2106 90 92	– – – ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali, ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba	0	0	0	0
2202	Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali aromate, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov iz tar. št. 2009:
2202 10 00	– vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome	0	0	0	0
2202 90	– Drugo:
2202 90 10	– – ki ne vsebujejo proizvodov iz tar. št. 0401 do 0404 ali maščob, pridobljenih iz proizvodov iz tar. št. 0401 do 0404	0	0	0	0
2205	Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje:
2205 10	– V embalaži s prostornino 2 litra ali manj:
2205 10 10	– – z dejansko vsebnostjo alkohola 18 vol % ali manj	0	0	0	0
2205 90	– Drugo:
2205 90 10	– – z dejansko vsebnostjo alkohola 18 vol % ali manj	0	0	0	0
2403	Drug predelan tobak in tobačni nadomestki; homogeniziran ali rekonstituiran tobak, tobakovi ekstrakti in esence:
2403 10	– Tobak za kajenje z dodatkom tobakovega nadomestka v kakršnem koli razmerju ali brez njega:
2403 10 10	– – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 500 g	50,5	33,7	16,8	0
2403 10 90	– – drug	50,5	33,7	16,8	0
	– Drug:
2403 91 00	– – homogeniziran ali rekonstituiran tobak	11,1	7,4	3,7	0
2403 99	– – drugo:
2403 99 10	– – – njuhanec in tobak za žvečenje	28	18,7	9,3	0
2403 99 90	– – – drugo	11,1	7,4	3,7	0
3301	Eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), vključno zgoščena (trda) olja (concretes) in čista olja; rezinoidi; izvlečki oleosmol; koncentrati eteričnih olj in maščob v masteh, neeteričnih oljih, voskih ali podobnem, dobljeni z ekstrakcijo eteričnih olj z mastjo ali maceracijo; stranski terpenski proizvodi, dobljeni z deterpenacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj:
3301 90	– Drugo:
3301 90 10	– – terpenski stranski produkti deterpenizacije eteričnih olj	0	0	0	0
	– – ekstrahirane oleo-smole:
3301 90 90	– – drugo	0	0	0	0
3302	Mešanice dišav in mešanice (vključno alkoholne raztopine) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač:
3302 10	– Za uporabo v industriji hrane in pijač:
	– – za uporabo v industriji pijač:
	– – – preparati, ki vsebujejo vse arome, značilne za določeno vrsto pijače:
	– – – – drugo:
3302 10 21	– – – – – ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali, ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, manj kot 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, manj kot 5 mas. % glukoze ali škroba	0	0	0	0
3302 10 29	– – – – – drugo	0	0	0	0