10.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 71/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

10.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 71/3

(1)

Tretja alinea člena 31(10) Uredbe (ES) št. 1255/1999 določa, da se v primeru diferenciranega nadomestila nadomestilo izplača po dokazu, da so izdelki dosegli namembni kraj, naveden v dovoljenju, ali drug namembni kraj, za katerega je bilo določeno nadomestilo. Izjeme od tega pravila so mogoče v skladu s postopkom, predpisanim v členu 42 navedene uredbe, pod pogojem da so predpisani pogoji, ki dajejo enakovredna jamstva.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 351/2004 z dne 26. februarja 2004 o določitvi izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke (2) je za vse mlečne izdelke od 27. februarja 2004 dalje uvedla nadomestila, ki so glede na namembni kraj različne stopnje.

(3)

Člen 16 Uredbe Komisije (ES) št. 800/1999 z dne 15. aprila 1999 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (3) navaja, kateri dokumenti se lahko uporabljajo kot dokazilo o opravljenih uvoznih carinskih formalnostih v tretji državi v primerih, ko je stopnja nadomestila glede na namembni kraj različna. Na podlagi navedenega člena lahko Komisija v določenih posebnih primerih, ki morajo biti opredeljeni, določi, da se lahko kot dokazilo o uvozu v skladu s tem členom predloži določen dokument ali pa se uvoz dokaže na drug način.

(4)

Izplačilo nadomestil v skladu z zahtevami iz člena 16 Uredbe (ES) št. 800/1999 zahteva znatno spremembo upravnih postopkov za nacionalne organe in izvoznike, kar ima upravne posledice in predstavlja znatno finančno breme. Pridobitev dokazila iz člena 16 navedene uredbe lahko v nekaterih državah povzroči precejšnje upravne težave. Nadalje lahko postane pridobitev dokazila zaradi posebnih pogojev za izvoz mlečnih izdelkov težja in predstavlja večje stroške.

(5)

Da bi omilili nekatere upravne in finančne omejitve za izvoznike in da bi organom in izvoznikom omogočili vzpostavitev novih ureditev za navedene izdelke in uvedbo postopkov, nujnih za zagotavljanje nemotenega poteka potrebnih formalnosti, Uredba Komisije (ES) št. 423/2006 z dne 13. marca 2006 o odstopanju od Uredbe (ES) št. 800/1999 glede dokazil o opravljenih carinskih formalnostih za uvoz mleka in mlečnih izdelkov v tretji državi (4), kot je določeno v členu 16 Uredbe (ES) št. 800/1999, določa prehodno obdobje, v katerem je poenostavljeno dokazovanje o opravljenih carinskih formalnostih. To obdobje se je izteklo 31. decembra 2006.

(6)

Vendar v mnogih namembnih državah še niso vzpostavljeni primerni postopki in ustrezna sredstva za zagotovitev potrebnih dokumentov. Da bi preprečili možnost, da se trgovcem izvozno nadomestilo zaradi omenjenega razloga ne odobri, mora prehodna ureditev ostati na voljo.

(7)

Primerno je opomniti na določila iz člena 20 Uredbe (ES) št. 800/1999, ki pristojnim organom držav članic dovoljujejo, da v primeru dvoma glede namembnega kraja izvoženih izdelkov za vsa nadomestila zahtevajo dodatna dokazila, ki zadovoljivo dokazujejo, da je bil izdelek dejansko dan na trg v tretji državi uvoznici.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne izdelke –

10.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 71/5

(1)

Uredba (ES) št. 936/97 v členih 4 in 5 določa pogoje za zahtevke in izdajo uvoznih dovoljenj za meso iz člena 2(f).

(2)

Uredba (ES) št. 936/97 v členu 2(f) določa na 11 500 ton količino svežega, hlajenega in zamrznjenega govejega mesa visoke kvalitete, ki ustveza opredelitvi iz tega predpisa in ki se lahko uvozi pod posebnimi pogoji za obdobje od 1. julija 2006 do 30. junija 2007.

(3)

Treba je opozoriti, da se dovoljenja, predvidena s to uredbo, lahko uporabijo za celotno trajanje veljavnosti le ob upoštevanju obstoječih veterinarsko-sanitarnih določb –

10.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 71/6

(1)

V skladu s členom 63(1) Uredbe (ES) št. 1493/1999, da bi omogočili izvoz proizvodov, naštetih v členu 1(2)(a) in (b) navedene uredbe, na podlagi cen, ki v mednarodni trgovini veljajo za te proizvode, in v okviru omejitev, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se lahko razlika med temi cenami in cenami v Skupnosti izravna z izvoznim nadomestilom.

(2)

Lahko se določijo izvozna nadomestila, ki bodo zmanjšala konkurenčno razliko med izvozom Skupnosti in tretjih držav. Skupnost izvaža v nekatere bližnje namembne kraje in tretje države, ki izdelke iz Skupnosti obravnavajo ugodnejše, in je zato v posebno ugodnem konkurenčnem položaju. Zato je treba izvozna nadomestila za navedene namembne kraje ukiniti.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 2805/95 (2) se bo zaradi tega posledično spreminjala.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

10.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 71/9

(1)

V skladu s členom 3(1)(u) Pogodbe ES morajo dejavnosti Skupnosti vključevati ukrepe na področju civilne zaščite.

(2)

V ta namen je bil z Odločbo Sveta 2001/792/ES, Euratom (2) vzpostavljen mehanizem Skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na področju civilne zaščite („mehanizem“).

(3)

Odločba Sveta 1999/847/ES z dne 9. decembra 1999 o določitvi akcijskega programa Skupnosti na področju civilne zaščite (3) preneha veljati 31. decembra 2006.

(4)

Treba je vzpostaviti finančni instrument za civilno zaščito („Instrument“), v okviru katerega se lahko dodeljuje finančna pomoč za bolj učinkovito odzivanje na večje nesreče, zlasti v smislu Odločbe 2001/792/ES, Euratom, in za krepitev ukrepov preprečevanja vseh vrst nesreč in pripravljenosti nanje, kot so naravne nesreče, nesreče, ki jih povzroči človek, teroristična dejanja – vključno s kemičnim, biološkim, radiacijskim in jedrskim terorizmom, in tehnološke, radiacijske ali okoljske nesreče, ter pripravljenost nanje, vključno z nadaljevanjem ukrepov, ki so bili predhodno sprejeti z Odločbo 1999/847/ES.

(5)

Da bi zagotovili kontinuiteto z Odločbo 1999/847/ES, bi bilo treba to odločbo uporabljati od 1. januarja 2007.

(6)

Instrument bo zagotovil jasno izražanje evropske solidarnosti do držav, ki jih prizadenejo večje nesreče, tako da bo z mobiliziranjem intervencijskih sredstev držav članic olajšal nudenje pomoči.

(7)

Izolirane in najbolj oddaljene regije in nekatere druge regije ali otoki Skupnosti imajo pogosto posebne značilnosti in potrebe zaradi geografske lege, reliefa ter družbenih in gospodarskih okoliščin. Te imajo neželene učinke, ovirajo pripravo pomoči in intervencije, kar otežuje zagotavljanje podpore in sredstev pomoči, ter ob resni nevarnosti večje nesreče privedejo do posebnih potreb po pomoči.

(8)

Ta odločba ne bi smela vplivati na ukrepe, zajete v Uredbi (ES) št. 1717/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost (4), ukrepe za javno zdravje, sprejete v okviru zakonodaje Skupnosti o akcijskih programih Skupnosti na področju zdravja, ali ukrepe za varstvo potrošnikov, sprejete v okviru Sklepa št. 1926/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o uvedbi programa ukrepov Skupnosti na področju potrošniške politike (2007–2013) (5).

(9)

Zaradi skladnosti ta odločba ne bi smela vključevati ukrepov, ki spadajo v okvir Sklepa Sveta 2007/124/ES, Euratom z dne 12. februarja 2007 o uvedbi posebnega programa „Preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic v zvezi s terorizmom ter drugimi tveganji, povezanimi z varnostjo“ kot dela Splošnega programa o varnosti in varstvu svoboščin, za obdobje 2007–2013 (6), ali ukrepov v zvezi z vzdrževanjem javnega reda in miru ter zagotavljanjem notranje varnosti.

(10)

Ta odločba se ne bi smela uporabljati za dejavnosti, ki jih zajema Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči (7).

(11)

Po prenehanju veljavnosti Odločbe št. 2850/2000/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2000 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za sodelovanje na področju naključnega ali namernega onesnaženja morja (8)31. decembra 2006 bi morala ta odločba prek mehanizma zajemati odziv ob onesnaženju morja ob nesrečah. Vidike pripravljenosti in preprečevanja bi morali zajemati drugi instrumenti, kot so Uredba (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost (9).

(12)

Za zagotovitev učinkovitega delovanja Instrumenta je primerno, da lahko ukrepi, za katere je odobrena finančna pomoč, praktično in pravočasno prispevajo k preprečevanju nesreč in pripravljenosti na nesreče ter odzivu ob večjih nesrečah.

(13)

Mehanizem bi moral biti podprt z učinkovitim in celovitim sistemom za zaznavanje in zgodnje opozarjanje, ki lahko opozori države članice in Skupnost na nesreče ali nevarnost nesreč, ki bi lahko prizadele ozemlje držav članic. Odločitve glede vzpostavitve takih sistemov bi bilo treba sprejeti v okviru drugih posebnih instrumentov, Instrument pa bi moral, glede na to, da je uporabnik sam mehanizem, prispevati k vzpostavitvi takih sistemov z navedbo potrebnega in z zagotovitvijo, da so taki sistemi povezani tako medsebojno kot tudi z mehanizmom. Ko bodo taki sistemi vzpostavljeni, bi jih moral mehanizem v celoti izkoristiti in z vsemi sredstvi, ki so na voljo v okviru te odločbe, prispevati k njihovemu razvoju.

(14)

Komisija bi morala zagotoviti primerno logistično podporo za strokovnjake za oceno stanja in/ali koordinacijo, ki jih razporeja.

(15)

Države članice so odgovorne za zagotavljanje opreme in prevoznih sredstev za pomoč civilne zaščite, ki jo nudijo v okviru mehanizma. Države članice bi morale tudi zagotoviti ustrezno logistično podporo za intervencijske ekipe ali module, ki jih razporejajo.

(16)

Komisija podpira države članice tako, da omogoča združevanje prevoznih sredstev in opreme držav članic. Komisija bi lahko državam članicam pomagala tudi pri identifikaciji in dostopu do prevoznih sredstev, ki so lahko dosegljiva iz drugih virov, vključno s komercialnim trgom. Komisija bi prav tako lahko pomagala državam članicam pri identifikaciji opreme, ki bi lahko bila dosegljiva iz drugih virov.

(17)

Komisija bi morala po potrebi tudi dopolniti prevoz, ki ga zagotavljajo države članice, s financiranjem dodatnega prevoza, potrebnega za pravočasno dostavo in učinkovitost odziva civilne zaščite v okviru mehanizma. Takšno financiranje bi moralo bit pogojeno z določenimi merili, vključno s pogojem povračila dela prejetih sredstev.

(18)

Dodeljevanje javnih naročil in dotacij v okviru Instrumenta bi moralo biti izvedeno v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o Finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (10) („Finančna uredba“). Zaradi posebne narave ukrepov na področju civilne zaščite je primerno določiti, da se lahko finančno pomoč odobri tudi fizičnim osebam. Pomembno je tudi, da so bila izpolnjena pravila iz navedene uredbe, zlasti glede načel gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

(19)

Treba bi bilo omogočiti sodelovanje tretjih držav v Instrumentu.

(20)

Kadar se mehanizem odziva na prošnjo za pomoč izven Skupnosti kot sestavni del celovitega humanitarnega odziva Skupnosti, je zlasti pomembno, da bi se morali ukrepi po tej odločbi in ukrepi, ki se financirajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1257/76, dopolnjevati in biti skladni ter da bi ukrepi po tej odločbi sledili humanitarnim načelom iz navedene uredbe, kar pomeni, da bi morali biti ti ukrepi nediskriminatorni, neodvisni, nepristranski ter v skladu s potrebami in interesi žrtev, kot je tudi splošno pravilo civilne zaščite.

(21)

Pri intervencijah v tretjih državah bi bilo treba zagotoviti usklajenost in doslednost z ukrepi mednarodnih organizacij in agencij.

(22)

Da bi lahko Komisija bolje spremljala izvajanje te odločbe, bi bilo treba na pobudo Komisije omogočiti financiranje izdatkov v zvezi s spremljanjem, nadzorom, revizijo in vrednotenjem Odločbe.

(23)

Sprejeti bi bilo treba ustrezne določbe, da se zagotovi ustrezno spremljanje izvajanja ukrepov, ki v okviru Instrumenta prejmejo finančno pomoč.

(24)

Prav tako bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter izvesti potrebna dejanja za izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (11), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (12), in Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (13).

(25)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (14), pri čemer bi bilo treba razlikovati med ukrepi, za katere velja upravljalni postopek, in tistimi, za katere velja regulativni postopek; slednji je zaradi pomembnosti ukrepov, ki jih je treba sprejeti, v nekaterih primerih najprimernejši.

(26)

Finančni referenčni znesek v smislu točke 38 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (15) je vključen v to odločbo za celotno trajanje Instrumenta, ne da bi to vplivalo na pristojnosti proračunskega organa, kakor so določene v Pogodbi ES. Razume se, da bi se ta znesek moral delno financirati iz podrazdelka 3B – „Državljanstvo“ – in delno iz podrazdelka 4 – „EU kot globalni partner“ – finančnega okvira 2007–2013.

(27)

Izvajanje te odločbe bi bilo treba redno vrednotiti.

(28)

Ker ciljev te odločbe glede na obseg in učinke ukrepov, ki naj bi se financirali v okviru Instrumenta, in ob upoštevanju koristi zaradi zmanjšanja števila smrtnih žrtev, poškodovanih, ter okoljske, gospodarske in materialne škode, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč jih laže doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe ES. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne presega okvirov, ki so potrebni za dosego teh ciljev.

(29)

Za sprejem te odločbe, razen pooblastil iz člena 308 Pogodbe ES in člena 203 Pogodbe Euratom, pogodbi ne vsebujeta drugih pooblastil –

(a)

ukrepe na področju mehanizma Skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na področju civilne zaščite („mehanizem“);

(b)

ukrepe za preprečevanje ali zmanjšanje posledic nesreč; in

(c)

ukrepe za povečanje stanja pripravljenosti Skupnosti za odzivanje ob nesrečah, vključno z ukrepi za povečanje ozaveščenosti državljanov EU.

(a)

ukrepe iz Uredbe (ES) št. 1717/2006;

(b)

akcije in ukrepe iz zakonodaje Skupnosti o akcijskih programih Skupnosti na področju zdravja;

(c)

akcije in ukrepe iz Sklepa št. 1926/2006/ES;

(d)

ukrepe iz Sklepa 2007/124/ES, Euratom;

(e)

ukrepe iz Uredbe (ES) št. 1257/96, brez poseganja v člen 4(2)(c) te odločbe;

(f)

ukrepe iz Uredbe (ES) št. 1406/2002.

(a)

„nesreča“ pomeni vsako situacijo, ki negativno vpliva ali bi lahko negativno vplivala na ljudi, okolje ali premoženje;

(b)

„večja nesreča“ pomeni vsako situacijo, ki negativno vpliva ali bi lahko negativno vplivala na ljudi, okolje ali premoženje in zaradi katere je lahko dana prošnja za pomoč v okviru mehanizma;

(c)

„odziv“ pomeni vsak ukrep, ki se ga izvede v okviru mehanizma med večjo nesrečo ali po njej, da se odpravi takojšnje posledice nesreče;

(d)

„pripravljenost“ pomeni stanje pripravljenosti in zmožnost človeških in materialnih virov za zagotavljanje učinkovitega hitrega odziva na nesrečo, ki je rezultat vnaprej izvedenih ukrepov;

(e)

„preprečevanje“ pomeni vsak ukrep, ki državam članicam pomaga pri preprečevanju tveganj ali zmanjševanju škode zaradi nesreč za ljudi, okolje ali premoženje;

(f)

„zgodnje opozarjanje“ pomeni pravočasno in učinkovito zagotavljanje informacij, s pomočjo katerih se izvedejo ukrepi v izogib tveganjem ali za njihovo zmanjšanje, ter zagotovi pripravljenost na učinkovit odziv.

(a)

študije, raziskave, modeliranje in priprava scenarijev, da se:

(b)

usposabljanja, vaje, delavnice, izmenjava osebja in strokovnjakov, oblikovanje mrež, predstavitveni projekti in prenos tehnologij za boljše preprečevanje, pripravljenost in učinkovit odziv;

(c)

obveščanje javnosti, izobraževanje in ukrepi za večjo ozaveščenost ter s tem povezani ukrepi širjenja informacij, da bi zmanjšali posledice nesreč na državljane EU in v pomoč tem državljanom, da se učinkoviteje zaščitijo;

(d)

izpolnjevanje nalog, ki jih zagotavlja Center za spremljanje in informiranje mehanizma (MIC) za spodbujanje hitrega odziva ob večjih nesrečah;

(e)

komunikacijski ukrepi dejavnosti in ukrepi za povečanje prepoznavnosti odziva Skupnosti;

(f)

prispevek k razvoju sistemov za zaznavanje in zgodnje opozarjanje na nesreče, ki lahko prizadenejo ozemlje držav članic, da se omogoči hiter odziv držav članic in Skupnosti, kot tudi vzpostavitev teh sistemov, in sicer s študijami in ocenami potreb po sistemih in izvedljivosti teh sistemov ter z ukrepi za njihovo večjo medsebojno povezanost in njihovo povezanost z MIC in CECIS sistemom iz točke (g). Ti sistemi upoštevajo in gradijo na obstoječih virih za informiranje, spremljanje ali zaznavanje;

(g)

vzpostavitev in vzdrževanje varnega skupnega komunikacijskega in informacijskega sistema (CECIS) in orodij, da se omogoči učinkovito obveščanje in izmenjava informacij med MIC in kontaktnimi točkami v državah članicah ter drugimi udeleženci v okviru mehanizma;

(h)

dejavnosti spremljanja, ocene in vrednotenja;

(i)

vzpostavitev programa spoznanj, pridobljenih pri intervencijah in vajah v okviru mehanizma.

(a)

napotitev strokovnjakov za oceno stanja in koordinacijo skupaj s pripadajočo opremo, zlasti komunikacijskimi sredstvi, da se olajša zagotavljanje pomoči in sodelovanje z drugimi prisotnimi akterji;

(b)

podpiranje držav članic pri dostopu do opreme in prevoznih sredstev, tako da se:

(c)

dopolnjevanje prevoza, ki ga zagotavljajo države članice, s financiranjem dodatnih prevoznih sredstev, ki so potrebna za zagotavljanje hitrega odziva ob večjih nesrečah, ki spadajo v okvir člena 1. Takšni ukrepi so upravičeni do finančne pomoči v okviru Instrumenta samo, če so izpolnjena naslednja merila:

3.

(a)

najkasneje do 31. decembra 2008 prvo poročilo o vrednotenju kakovostnih in količinskih vidikov izvajanja člena 4(2), točk (b) in (c), ter (3). V tem poročilu se upoštevajo rezultati analize potreb v zvezi s prevozom in opremo, ki so se pokazale pri večjih intervencijah civilne zaščite, in ukrepov, ki so se v skladu s to odločbo sprejeli za obravnavo navedenih potreb, ki jo Komisija in države članice skupaj izvedejo do 31. decembra 2007.

Če se ob upoštevanju zaključkov tega poročila izkaže za potrebno:

(b)

najkasneje do 30. junija 2010 vmesno poročilo o vrednotenju doseženih rezultatov ter kakovostne in količinske vidike izvajanja te odločbe;

(c)

najkasneje do 31. decembra 2011 sporočilo o nadaljnjem izvajanju te odločbe;

(d)

najkasneje do 31. decembra 2014 poročilo o naknadnem vrednotenju.

10.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 71/18