27.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 86/1

(1)

V dopisu z dne 2. novembra 2004 (evidentiranem 18. novembra 2004 pod številko CP 212/2004) je kabelski operater Essent Kabelcom, v nadaljevanju „Essent“, Komisiji predložil neformalno pritožbo. Pritožba zadeva državno pomoč za omrežje optičnih vlaken (omrežje Fibre-to-the-Home ali FTTH) v Appingedamu, mestu na severu Nizozemske. Pozneje je Essent potrdil, da je treba pritožbo razumeti kot uradno pritožbo.

(2)

Essent, drugi največji kabelski operater na Nizozemskem, ki upravlja kabelsko omrežje v Appingedamu, je septembra 2004 (2) vložil pritožbo na nizozemsko sodišče. Sodišče je v skladu členom 88(3) Pogodbe ES občini Appingedam naložilo, da Komisijo uradno obvesti o načrtovani pomoči, da s Komisijo sodeluje in da začasno ustavi razvoj omrežja.

(3)

V dopisu, evidentiranem 3. februarja 2005, so nizozemski organi „zaradi pravne varnosti“ uradno obvestili Komisijo o tem ukrepu in pri tem navedli, da ta ukrep ni državna pomoč. 31. maja 2005 je Komisija zaprosila nizozemske organe, naj ji posredujejo dodatne informacije. Nizozemski organi so v podaljšanem roku odgovorili z dopisom z dne 4. avgusta 2005, ki je bil evidentiran 16. avgusta 2005.

(4)

V dopisu z dne 20. oktobra 2005 je Komisija sporočila nizozemskim organom, da bo sprožila postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES glede tega ukrepa („odločitev Komisije o sprožitvi formalnega postopka preiskave“). Odločitev Komisije je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije16. decembra 2005 (3). V njej je Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, da predložijo svoje pripombe o ukrepu.

(5)

V dopisu z dne 3. januarja 2006 so nizozemski organi odgovorili na poziv k predložitvi pripomb, zapisan v odločitvi Komisije o sprožitvi formalnega postopka preiskave. Poleg tega je Komisija prejela pripombe naslednjih zainteresiranih strank:

(6)

Komisija je 3. maja 2006 posredovala pripombe nizozemskim organom. Ti so Komisiji 7. junija 2006 sporočili, da nimajo dodatnih pripomb na prejete pripombe.

(7)

Mestna občina Appingedam ocenjuje, da je javno posredovanje nujno za zagotavljanje splošne dostopnosti zmogljivejših širokopasovnih storitev podjetjem in posameznikom in zato namerava podpreti izgradnjo omrežja FTTH v Appingedamu (4). Po podatkih mestne občine, Essent in telekomunikacijski operater KPN ponujata internetni dostop v Appingedamu, vendar ne nudita zmogljivejšega širokopasovnega dostopa. Mestna občina je sklenila, da bo finančno podprla projekt, ker operaterji na trgu ne kažejo interesa za sodelovanje pod tržnimi pogoji.

(8)

Pasivna plast omrežja optičnih vlaken (pravice poti, vodi, optična vlakna itd.) bi bili last javne ustanove („Stichting Glasvezelnet Appingedam“, v nadaljevanju „ustanova“), ki jo je ustanovila in jo nadzira mestna občina. Naložba v pasivno plast je ocenjena na 4,9 milijona EUR. Mestna občina Appingedam bi dodelila posojilo ali jamstvo za posojilo do višine tega zneska. Sprva ni bilo predvideno, da bi za razvoj pasivne plasti omrežja objavili postopek za javna naročila. Kot je razvidno iz dopisa nizozemskih organov z dne 4. avgusta 2005, se je mestna občina vseeno odločila za postopek za javna naročila.

(9)

Aktivna plast bi obratovala na podlagi pasivne plasti. Njen operater bi veleprodajne storitve ponujal izvajalcem storitev, ti pa bi zagotavljali širokopasovne storitve za končne uporabnike (gospodinjstva in podjetja). Strošek aktivne plasti (telekomunikacijske naprave, vodenje omrežja itd.) je ocenjen med 1 in 1,3 milijona EUR. Ekonomska življenjska doba aktivnih komponent je ocenjena na 5 do 8 let.

(10)

Nizozemski organi so sprva izjavili, da bi aktivno plast financiral in jo imel v lasti subjekt „Stichting Damsternet“, ki bi ga ustanovili določeni zasebni vlagatelji. Sprva vse zainteresirane stranke niso bile znane. Po podatkih organov so zanimanje izrazili […] (5), […] in […].

(11)

V dopisu z dne 4. avgusta 2005 so nizozemski organi tudi izjavili, da bi mestna občina pravico do uporabe aktivne plasti omrežja, to je do upravljanja omrežja, dejansko dodelila enemu izvajalcu, v nadaljevanju „operater“. Glede na informacije, ki jih ima Komisija, ni predvideno, da bi poleg operaterja imeli neposredni dostop do pasivne plasti tudi drugi ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev.

(12)

Na tej stopnji ni mogoče vedeti, pod kakšnimi finančnimi pogoji bi bila dodeljena pravica uporabe. Osnutek pogodbe o uporabi določa, da bo nosilec pravice uporabe ustanovi enkrat letno plačal koncesnino. Tako bo ustanova „zahtevala največ 80 % finančnih tokov v zadevnem poslovnem letu“. Če bodo finančni tokovi negativni, ustanova ne bo zahtevala plačila koncesnine. V tem primeru bo zahtevala minimalno plačilo, kot je določeno v prilogi k pogodbi o uporabi. Vendar pa v prilogi predvideni znesek plačila še ni določen.

(13)

Če bo v Appingedamu širokopasovno omrežje, bodo imeli ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev dostop do omrežja kot grosisti, končnim uporabnikom pa bodo širokopasovne storitve ponujali na drobno. Zato bo vzpostavitev predvidenega širokopasovnega omrežja, ki ga mora financirati mestna občina, vplivala na maloprodajni in veleprodajni trg v Appingedamu.

(14)

Na maloprodajnem trgu s širokopasovnimi storitvami v Appingedamu ta proizvod končnim uporabnikom ponujata KPN in Essent: podjetje Essent sedaj ponuja največjo hitrost prenosa do 5 Mbit/s, KPN pa do 6 Mbits. Essent in KPN ponujata trojni paket storitev (telefonija, internet in analogna/digitalna televizija). Tudi drugi ponudniki internetnih storitev lahko ponudijo širokopasovne storitve preko grosističnega dostopa podjetja KPN. Glede na informacije, ki jih ima Komisija, bo Essent v letu 2006 ponudil hitrost prenosa do 8 Mbit/s in celo do 15 Mbit/s za najbolj zmogljiv proizvod (6). Poleg tega imata KPN in Essent v okviru obstoječih omrežij notranje tehnične možnosti za nadaljnje povečanje pasovne širine svojih storitev.

(15)

Na veleprodajnem trgu je posredovanje mestne občine Appingedam preko operaterja usmerjeno v zagotavljanje dostopa do omrežja optičnih vlaken in do veleprodajnih širokopasovnih storitev s širokopasovnimi optičnimi povezavami (7). V zvezi z veleprodajnimi trgi, opredeljenimi v priporočilu Komisije o upoštevnih trgih (8), se zdi, da v tem primeru predlagani ukrep posredno ali neposredno zadeva dva posebna trga. To sta trg za veleprodajo razvezanega dostopa do krajevne zanke (11. trg iz Priporočila) in veleprodajni trg širokopasovnega dostopa (12. trg iz Priporočila). V Appingedamu podjetje KPN ponuja grosistični dostop do infrastrukture in storitev, potrebnih za zagotavljanje širokopasovnih storitev (9).

(16)

V odločitvi o sprožitvi postopka preiskave je Komisija podvomila, da je ukrep združljiv s skupnim trgom v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES. Glede potrebe po ukrepu je Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka izrazila dvom, da dejansko obstajajo elementi, ki dokazujejo „tržno nepopolnost“.

(17)

V odločitvi je Komisija ugotovila, da je bilo v Appingedamu širokopasovno omrežje že dostopno, čeprav storitve niso bile povsem primerljive s storitvami načrtovanega omrežja. Prav tako je menila, da obstaja pomembno prekrivanje pokritosti omrežja in zagotavljanja storitev med obstoječimi omrežji in predvidenim ukrepom.

(18)

Komisija je poleg tega poudarila, da si je težko zamisliti aplikacije ali storitve za državljane in podjetja, ki ne bi mogle delovati s pomočjo širokopasovnih storitev v okviru sedanjih omrežij. Stopnja zamenljivosti med veleprodajnimi in maloprodajnimi storitvami, ki bi jih zagotavljalo predvideno omrežje FTTH na eni strani ter storitvami obstoječih omrežij na drugi strani je bila visoka. Zato bi lahko ukrep v bližnji prihodnosti resno izkrivljal konkurenco.

(19)

Ukrepi, ki jih predvidevajo nizozemski organi, pomenijo resno tveganje, da bi posredovanje organov oblasti izrinilo sedanje in prihodnje naložbe udeležencev na trgu. Zato glede na odločitev o sprožitvi postopka preiskave v teh okoliščinah ni gotovo, da sta predvideni ukrep in izvajanje pomoči v ožjem pomenu sorazmerna z zastavljenim ciljem.

(20)

Komisija je prejela pripombe treh zainteresiranih strank: podjetja Essent, organizacije VECAI in panožne organizacije, ki želi ostati anonimna.

(21)

Kabelski operater Essent s sklicevanjem na poročilo CPB (10) navaja, da v Appingedamu ni tržne nepopolnosti. CPB je izvedel preiskavo o domnevnih tržnih nepopolnostih na nizozemskem širokopasovnem trgu (11) in zaključil, da na tem trgu ni znatnih tržnih nepopolnosti. Poročilo navaja, da strateški ukrepi ne morejo temeljiti na utemeljitvi tržne nepopolnosti. Essent navaja, da se minister za gospodarske zadeve v dopisu nizozemskemu parlamentu z dne 5. decembra 2005, ki ga je prejela tudi Komisija, strinja z zaključki CPB.

(22)

Essent poleg tega trdi, da Appingedam ne more veljati za obrobno regijo, ki je socialno-ekonomsko zaostala. Storitve, ki jih želi mestna občina ponuditi na področju izobraževanja, zdravstva in oskrbe starejših, se bodo lahko izvajale tudi preko obstoječih omrežij. Essent se strinja z zaključkom Komisije, da si je težko zamisliti aplikacije ali storitve, ki bi jih lahko zagotavljal samo FTTH, ne pa tudi sedanja omrežja. Poleg tega Essent ocenjuje, da cene dostopa do širokopasovnega omrežja v Appingedamu niso višje od cen v drugih mestih na Nizozemskem.

(23)

Panožna organizacija kabelskih operaterjev VECAI ocenjuje, da predvidena pomoč ni združljiva s členom 87(3)(c) Pogodbe ES. Državna pomoč v tem sektorju bi povzročila neposredno izkrivljanje konkurence na trgu, kjer je konkurenca zelo močna.

(24)

Po mnenju organizacije VECAI trenutno ni tržne nepopolnosti na nizozemskem trgu širokopasovnih storitev. VECAI, tako kot Essent, to utemeljitev podpira s poročilom CPB in z dopisom ministra za gospodarske zadeve. Sedanja infrastruktura je primerna za opravljanje zelo zmogljivih širokopasovnih storitev. VECAI meni, da bi predvidene naložbe povzročile podvajanje, ne pa dopolnjevanje obstoječe infrastrukture.

(25)

VECAI poleg tega ocenjuje, da Appingedam ne more veljati za obrobno regijo. VECAI trdi, da funkcija mestne občine kot lastnika infrastrukture in obenem „organa oblasti“ (dodeljevanje dovoljenj, pravice poti itd.) lahko v določenih okoliščinah pripelje do navzkrižja interesov. V primeru podpore pobudam za širokopasovno omrežje obstaja tveganje, da pride do konflikta med javnimi in zasebnimi dejavnostmi.

(26)

Panožna organizacija, ki je želela ostati anonimna, meni, da mora Komisija podpreti razvoj odprte pasivne dostopne infrastrukture. Po mnenju organizacije lahko ločitev storitev in infrastrukture zmanjša ovire pri vstopu na trg, poveča konkurenco ter spodbuja inovacije. Organizacija meni, da mora biti namen pravil o konkurenci izboljšati splošno blaginjo, ne pa ščititi obstoječe udeležence na trgu.

(27)

Panožna organizacija ugotavlja, da državna pomoč ne bi bila potrebna, če bi se lastniki obstoječe infrastrukture dogovorili, da se omogoči dostop do infrastrukture vsem drugim ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev na pošten in stroškovno naravnan način. Vendar pa lahko v nasprotnem primeru dejansko govorimo o tržni nepopolnosti in organi oblasti morajo imeti možnost posredovanja.

(28)

V odgovoru na poziv, zapisan v odločitvi o sprožitvi preiskave, naj predložijo pripombe, niso nizozemski organi ovrgli nobene utemeljitve, ki jih je Komisija navedla v odločitvi. Predložili so več dokumentov (poročila o preiskavah), ki naj bi pojasnili razloge za ta ukrep ter možnosti uporabe omrežja.

(29)

Poročila poudarjajo morebitne aplikacije načrtovanega omrežja. Nizozemski organi poudarjajo, da so se odločili za omrežje optičnih vlaken, ker sedanja infrastruktura ne zagotavlja zadostnih širokopasovnih zmogljivosti in ne more zagotavljati zahtevane kakovosti storitev. Predvidena infrastruktura bi omogočila hitro internetno povezljivost, video konference, video na zahtevo, spletne računalniške igre in interaktivno televizijo ter storitev IP-VPN (12).

(30)

Storitve in aplikacije, ki bi jih morali zagotavljati preko omrežja FTTH, so pomembne za izvajanje nalog mestne občine (ponujanje storitev e-uprave), za zdravstvo (medicinska pomoč na daljavo ter sodelovanje med različnimi ustanovami, ki so vključene v zdravstveno varstvo) in za izobraževanje (aplikacije za izobraževanje na daljavo). Nizozemski organi navajajo, da je v Appingedamu visok odstotek brezposelnih oseb in starejših ljudi, ki potrebujejo dostop do zmogljivejših širokopasovnih storitev.

(31)

Nizozemski organi so predstavili več argumentov, da bi dokazali, da zadevni ukrep ni državna pomoč in da projekt zadeva samo razvijanje „javne infrastrukture“.

(32)

Po mnenju nizozemskih organov ta ukrep ne spada v področje uporabe člena 87(1) Pogodbe. Ukrep je treba razumeti kot tipično nalogo organov oblasti, to je zagotavljanje „javne“ infrastrukture v splošnem interesu, dostopne za vse pod enakimi pogoji.

(33)

Komisija meni, da bi bilo tako, če bi bila infrastruktura potrebna za opravljanje storitve, za katero je država odgovorna pred javnostjo, in če bi bila omejena na izvajanje te storitve. Poleg tega mora biti oprema taka, da je manj verjetno, da bi jo zagotovil trg, ker je ekonomsko nedonosna. Poleg tega način delovanja ne sme biti tak, da podpira samo eno določeno podjetje.

(34)

Zato Komisija ocenjuje, da projekt ne more biti opredeljen kot splošna infrastruktura, ki ne spada v področje nadzora državnih pomoči. V nasprotju z nekaterimi infrastrukturami v prometnem sektorju, ki so dostopne vsem morebitnim uporabnikom pod enakimi in nediskriminatornimi pogoji in ki jih trg ne zagotavlja (postavlja in/ali upravlja) pod izključno tržnimi pogoji, so to vrsto infrastrukture postavili zasebni udeleženci na trgu, tudi če niso nujno izpolnjevali pogojev, ki jih je mestna občina Appingedam zahtevala za zadevni ukrep.

(35)

Kot dokazuje prisotnost podjetij KPN in Essent v Appingedamu, zagotavljanje dostopnosti elektronskega komunikacijskega omrežja ni naloga v izključni pristojnosti organov oblasti. Takšna omrežja ponavadi ponujajo operaterji, ki zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve za gospodinjstva in podjetja. Zato predvideni ukrep do določene mere podvaja tržne pobude ali omogoča zagotavljanje storitev, ki že obstajajo.

(36)

Odsotnost izkrivljanja konkurence pri tovrstni opremi ni samoumevna, ampak jo je treba ugotavljati za vsak primer posebej. Razmere na trgu v Appingedamu so take, da ukrep izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco, ker po eni strani konkurira obstoječim omrežjem zasebnih operaterjev, po drugi strani pa bo odvrnil prihodnje zasebne naložbe v podobno opremo.

(37)

Zato Komisija ocenjuje, da appingedamski projekt spada v področje nadzora državnih pomoči in ne more biti opredeljen kot splošna infrastruktura, za katero ponavadi država odgovarja javnosti.

(38)

Čeprav se nizozemski organi niso izrecno sklicevali na storitev splošnega gospodarskega pomena, se bo proučila možnost, da bi tako razumeli zagotavljanje omrežja FTTH v Appingedamu.

(39)

Na splošno imajo države članice široke pristojnosti za priznavanje storitve splošnega gospodarskega pomena. Vendar pa je treba upoštevati sodno prakso sodišča Skupnosti, ki določa splošna načela (13).

(40)

Namen zadevnega ukrepa je vzpostavitev pogodbenega razmerja med operaterjem aktivne plasti in mestno občino/ustanovo v skladu s pravili relativno klasičnega javno-zasebnega partnerstva. Njegov namen ni naročiti in izvajati storitve splošnega gospodarskega pomena. To se lahko ugotovi tudi iz sporočil in dokumentacije nizozemske vlade za ta ukrep, v katerih se nikjer ne pojavi niti izraz „storitve splošnega gospodarskega pomena“ niti noben drug primerljiv izraz. V nasprotju s primeri, v katerih je Komisija odločila, da je javna finančna pomoč nadomestilo za storitev splošnega gospodarskega pomena (glej odločbo glede Pyrénées-Atlantiques  (14), v tej zadevi ne ustanova ne operater nista bila jasno pooblaščena za zagotavljanje storitve splošnega gospodarskega pomena in zagotavljanje širokopasovnega dostopa javnosti, to je državljanom in podjetjem na podeželskih in oddaljenih območjih, kjer noben drug operater ne ponuja splošno dostopnega in plačljivega širokopasovnega dostopa.

(41)

V zadevi Pyrénées-Atlantiques je bil neposredni namen ukrepa zagotoviti javnosti dostop do širokopasovnih storitev preko grosističnega omrežja na slabo pokritem območju. Takih razmer pa ni v Appingedamu, kjer so širokopasovne storitve preko dveh širokopasovnih omrežij že na voljo.

(42)

Komisija ob upoštevanju, da ukrep ni storitev splošnega gospodarskega pomena, ugotavlja, da ukrepa ni treba oceniti z vidika drugih meril iz sodbe Altmark  (15).

(43)

Nizozemski organi trdijo, da so naložbe mestne občine in ustanove nujne, ker udeleženci na trgu ne želijo vlagati v pasivno omrežje FTTH v Appingedamu, kajti pričakovani donos ne upravičuje naložbe pod tržnimi pogoji.

(44)

Nizozemski organi navajajo, da je mestna občina prosila več bank, da bi financirale naložbe v pasivno plast omrežja. Vendar so vse banke, razen Bank Nederlandse Gemeenten (BNG), zavrnile financiranje projekta. BNG je pripravljena dodeliti posojilo mestni občini, ker se je omejila na oceno kreditne sposobnosti prejemnika posojila, to je mestne občine, ni pa ocenila vzpostavitve omrežja FTTH s strani ustanove niti celotnega projekta v ožjem pomenu.

(45)

Naložba mestne občine v ustanovo in naložba ustanove v pasivno plast torej ne ustrezata „merilu vlagatelja, ki deluje v tržnem gospodarstvu“, ker udeleženec na trgu ne bi želel vlagati v pasivno plast, kot je ugotovila mestna občina v stiku z zasebnimi vlagatelji.

(46)

V prvih prispevkih pred odločitvijo o sprožitvi postopka so nizozemski organi trdili, da načrtovani ukrep ni državna pomoč na nobeni od štirih ravni, ki se jih da ločiti. Po njihovem mnenju ustanova ne bi imela prednosti, če pa bi jih imela, to ne bi vplivalo na trgovino med državami članicami. Nizozemski organi poleg tega trdijo, da niti operater aktivne plasti niti ponudniki maloprodajnih storitev niso deležni pomoči. Operater bo izračunal (bo moral izračunati) veleprodajne cene v skladu s trgom za ponudnike maloprodajnih storitev, ki te storitve že ponujajo preko obstoječih infrastruktur. Če bi Komisija zahtevala jamstvo mestne občine, da operater uporablja tržne cene, lahko mestna občina to določi v dogovoru med ustanovo in operaterjem.

(47)

Poleg tega nizozemski organi trdijo, da bo omrežje v Appingedamu, v nasprotju z zadevo ATLAS (16), namenjeno v glavnem zagotavljanju storitev za gospodinjstva/državljane, ki ne opravljajo gospodarske dejavnosti. Če se vseeno pojavi vprašanje pomoči podjetjem v Appingedamu, ta ne presega zneska, določenega v Uredbi Komisije (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis pomoči (17).

(48)

Komisija je že v odločitvi o sprožitvi postopka (18) trdila, da nizozemski organi niso predložili informacij, ki bi podkrepile te argumente. Tudi po sprožitvi postopka nizozemski organi niso predložili nobenega dokaza, ki bi v zvezi s tem podprl njihove argumente.

(49)

V skladu s Pogodbo in uveljavljeno sodno prakso gre za državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe, kadar ukrep:

(50)

Mestna občina Appingedam bo zagotovila posojilo ali jamstvo za posojilo. Zato bi sredstva za financiranje pasivne plasti vsaj delno prispevala mestna občina Appingedam. Zato je ta sredstva treba šteti kot državna sredstva (19).

(51)

Posojilo ali jamstvo, ki ga mora zagotoviti mestna občina, daje prednost različnim udeležencem na trgu:

(52)

Ustanova, ki jo je ustanovila in jo upravlja mestna občina, bi bila lastnica pasivne plasti omrežja. Ustanova da pasivno plast na razpolago operaterju. Postavitev in dajanje v najem pasivne plasti lahko veljata za gospodarski dejavnosti in zato se ustanovo lahko razume kot podjetje v smislu člena 87(1) Pogodbe.

(53)

Glede na podatke, ki jih ima Komisija, pasivno plast financira mestna občina brez najmanjšega prispevka ustanove. Ustanova verjetno ne bo plačevala koncesnine za uporabo omrežja. Kot je ugotovljeno v uvodnih izjavah (43) do (45), naložba appingedamske mestne občine v pasivno plast ni v skladu z načelom vlagatelja, ki deluje v tržnem gospodarstvu. Zato ima ustanova prednost v smislu člena 87(1) Pogodbe zaradi državnih sredstev, ki jih zagotovi mestna občina.

(54)

Nizozemski organi so potrdili, da bi dovoljenje za upravljanje pasivne infrastrukture podelili s postopkom za javna naročila. V primeru podelitve po opravljenem postopku za javna naročila bi bila prednost v smislu člena 87(1) Pogodbe za uspešnega kandidata omejena na najmanjšo mero.

(55)

Tudi če projekt za izbranega operaterja ne bo izjemno donosen, bo le-ta imel dostop do pasivne plasti omrežja pod pogoji, ki verjetno ne bodo odsevali stroškov, ki jih bo imela mestna občina in/ali ustanova z izgradnjo omrežja in ki niso bili opredeljeni tako, da bi mestna občina od tega imela kar največji dobiček. Tudi če niso znani finančni pogoji, kot izhaja iz uvodnih izjav (8) in (9), pod katerimi bi bilo dovoljenje dodeljeno, je verjetno, da bo cena dostopa zaradi državnih pomoči nižja od stroškov in da najbrž ne bo temeljila na veljavnih tržnih cenah za dostop do primerljivega pasivnega omrežja.

(56)

Operater bi lahko upravljal omrežje, ki so ga financirali organi oblasti, in vstopil na trg veleprodajnih storitev pod pogoji, ki sicer na trgu ne obstajajo. Tako ima operater prednost zaradi posredovanja organov oblasti.

(57)

Tudi če imajo zainteresirani ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev preko operaterja dostop do omrežja optičnih vlaken pod preglednimi in enakimi pogoji, je verjetno, da bo tudi v tem primeru cena dostopa zaradi državnih pomoči nižja od stroškov in najbrž ne bo temeljila na veljavnih tržnih cenah za primerljive veleprodajne širokopasovne storitve. Zato so ponudniki teh storitev v prednostnem položaju, ker lahko vstopijo na trg hitrih maloprodajnih širokopasovnih storitev in opravljajo gospodarsko dejavnost pod pogoji, ki sicer na trgu ne obstajajo.

(58)

Iz navedenega sledi, da se prednost, ki jo imajo operater, ponudniki storitev in različni ponudniki telekomunikacijskih storitev, kaže tudi v prednosti za gospodinjstva in podjetja v Appingedamu. Pravila o državnih pomočeh ne veljajo za gospodinjstva, vendar pa bi podjetja na zadevnem območju imela koristi zaradi širše ponudbe storitev in nižjih cen v primerjavi s ponudbami zakupljenih vodov ali satelitskimi povezavami, ki bi jim bile dostopne na izključno tržni podlagi. Poleg tega bi imela prednost v primerjavi s podjetji v drugih regijah na Nizozemskem. Nizozemski organi so poleg tega trdili, da so končni uporabniki izključno mala in srednja podjetja (MSP), ne da bi navedli, zakaj je ta skupina upravičena do pomoči. Poleg tega je jasno, da pomoč ni omejena samo na končne uporabnike.

(59)

Nizozemski organi so ponovili svoje stališče, da v primeru pomoči appingedamskim podjetjem pomoč ne presega višine, določene v Uredbi (ES) št. 69/2001. Komisija priznava, da prednost posameznega podjetja kot končnega uporabnika ne presega de minimis praga. Vendar pa ni izključeno, da pomoč presega mejne zneske iz zadevne uredbe ali da je v nasprotju s pravili o kumulaciji pomoči.

(60)

Načrtovano posredovanje organov oblasti spreminja obstoječe tržne pogoje v Appingedamu, ker omogoča subvencioniran dostop na veleprodajni trg hitrih širokopasovnih storitev (operater) in ker omogoča ponudnikom storitev, da med drugim vstopijo na maloprodajne trge širokopasovnih in komunikacijskih storitev nižje v verigi. Ko sta se obstoječa ponudnika Essent in KPN odločila, da bosta vzdrževala in vlagala v omrežje, sta pri izračunih domnevala, da bi morali drugi ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev nositi celotne stroške novega omrežja ali bi morali plačati tržno ceno dostopa do veleprodajnih storitev, kar po predvidenem posredovanju organov oblasti ne bi več veljalo. Dejstvo, da bo dostopno novo omrežje pod pogoji, po vsej verjetnosti nižjimi od tržnih cen, prav tako pomeni izkrivljanje konkurence na trgih maloprodajnih širokopasovnih storitev in drugih elektronskih komunikacijskih storitev nižje v verigi.

(61)

Ker posredovanje organov oblasti lahko vpliva na operaterje v telekomunikacijskem sektorju v drugih državah članicah, ukrep vpliva na trgovino. Na telekomunikacijskih trgih je vse ostrejša konkurenca med ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev in ponudniki storitev, ki največkrat razvijajo dejavnosti, ki vključujejo trgovanje med državami članicami. Tako je več kabelskih operaterjev in ponudnikov internetnih storitev, ki delujejo na Nizozemskem, vključenih v mednarodne skupine, ki delujejo po celi Evropi in imajo naložbe na Nizozemskem in tudi v drugih državah.

(62)

Glede na že zapisano Komisija ocenjuje, da imajo operater in ponudniki storitev prednost zaradi projekta, ki se financira iz državnih sredstev, kar se vsaj delno odraža v gospodarski prednosti appingedamskih podjetij. Projekt izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami.

(63)

Ker ukrepi pomenijo pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, je treba preučiti, ali so lahko združljivi s skupnim trgom.

(64)

Člen 87(1) Pogodbe ES določa splošno načelo prepovedi državne pomoči v Skupnosti. Člena 87(2) in 87(3) Pogodbe ES določata izjeme v zvezi s splošno nezdružljivostjo iz člena 87(1) Pogodbe ES.

(65)

Člen 87(2) določa, v katerih primerih lahko veljajo izjeme za splošno prepoved državnih pomoči iz člena 87(1). Nobena od izjem, določenih v členu 87(2), ne velja za trenutno zadevo. V zvezi s členom 87(2)(a) je treba ugotoviti, da projekt nima socialnega značaja in da ni dodeljen izključno uporabnikom posameznikom.

(66)

Tudi izjeme iz člena 87(3)(b) in (d) Pogodbe se ne uporabljajo. Vendar je treba opozoriti, da se Appingedam nahaja v regiji, ki je upravičena do regionalnih pomoči (20) in se zato načeloma lahko poteguje za regionalne pomoči v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe. Komisija je na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe določila smernice za regionalne pomoči (v nadaljevanju „smernice“) (21). Vendar pa te smernice iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi (67), ne morejo upravičiti ukrepa.

(67)

Ukrep ne temelji na jasno razmejeni regionalni pomoči. Za nameček je ukrep namenjen določenemu sektorju v eni sami mestni občini zadevne regije. Smernice določajo da „individualna pomoč ad hoc [..] dodeljena eni sami vrsti dejavnosti, lahko pomembno vpliva na konkurenco na zadevnem trgu (v tem primeru na druge operaterje), medtem ko je njen učinek na regionalni razvoj lahko preveč omejen. [..] Komisija meni da [..] te pomoči ne izpolnjujejo pogojev [..][določenih v smernicah]“  (22) .

(68)

Komisija je poleg tega pripravila druge smernice in okvirne predpise, ki določajo pravila za državne pomoči, ki utegnejo priti v poštev glede izjeme iz člena 87(3)(c) Pogodbe. V tej zadevi ne velja nobena od teh smernic. Ker ta ukrep tudi ni zajet v obstoječih okvirnih predpisih ali smernicah, Komisija meni, da je treba oceniti združljivost ukrepa s skupnim trgom neposredno na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe (23).

(69)

V skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe so lahko s skupnim trgom združljive „pomoči za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali regij, kadar takšne pomoči ne spreminjajo trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi“.

(70)

Izjema iz člena 87(3)(c) lahko zajema pomoč, če je ta namenjena projektu skupnega interesa in je nujna in sorazmerna z zastavljenim ciljem.

(71)

Zato bo Komisija ocenila:

V tem primeru bo ocenila tudi

(72)

Komisija mora preveriti, ali obstaja na širokopasovnem trgu na Nizozemskem, še posebej v Appingedamu, tržna nepopolnost, kar bi državna pomoč lahko odpravila. Novejši podatki (24) potrjujejo, da na Nizozemskem širokopasovnem trgu obstajata živahna konkurenca in pestra ponudba. Imajo enega najvišjih širokopasovnih tržnih deležev v Skupnosti (približno 30 % sredi leta 2006 in ta delež hitro narašča).

(73)

Nizozemski širokopasovni trg se hitro razvija. Ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev, kabelski operaterji in ponudniki internetnih storitev bodo na nizozemskem trgu v kratkem ponudili zelo zmogljive širokopasovne storitve (25). V prihodnjih letih bo treba vzpostaviti „omrežja nove generacije“ brez državnih pomoči (26). Poleg tega mobilni operaterji tretje generacije trenutno uvajajo mobilne širokopasovne storitve na Nizozemskem. Po podatkih Komisije je pokritost s temi storitvami na Nizozemskem približno 70-odstotna (27).

(74)

Stvarni podatki, ki jih ima Komisija (poročilo CPB, poročilo Komisije, analiza OECD itd.), jasno kažejo, da bi interakcije na trgu pripeljale do zaželene pokritosti in količine storitev na nizozemskem trgu širokopasovnih storitev (28). Poleg tega lahko predlagani ukrep kot javna naložba izrine zasebne pobude in ne izboljša splošne ponudbe širokopasovnih storitev.

(75)

Poročilo CPB izrecno navaja, da na nizozemskih širokopasovnih trgih na splošno ni tržne nepopolnosti, da imajo podjetja dovolj spodbud, da vlagajo v širokopasovne storitve, in da je najboljša vladna politika politika zadržanosti, ki omogoča trgu, da sledi svojemu toku. Poročilo ugotavlja, da je obstoječa tržna nepopolnost omejena in povezana predvsem s prevladujočim položajem in zanemarljivimi proizvodnimi problemi. Poročilo navaja, da sta nadzor, ki ga izvaja nizozemski regulator OPTA, in dodelitev določenih subvencij za raziskave in razvoj primeren način reševanja omenjenih dveh nepopolnosti (29).

(76)

V Appingedamu podjetji KPN in Essent ponujata maloprodajne širokopasovne storitve na maloprodajnem trgu. Essent trenutno ponuja storitve s hitrostjo prenosa do 5 Mbit/s, KPN pa do 6 Mbit/s. Essent in KPN ponujata trojni paket storitev (telefonija, internet in analogna/digitalna televizija). Obe podjetji imata tehnične možnosti, ki jih bosta tudi uporabili za izboljšanje zmogljivosti svoje širokopasovne ponudbe na podlagi njunih obstoječih omrežij, če bo dovolj povpraševanja za te storitve. Tudi drugi ponudniki internetnih storitev lahko ponudijo širokopasovne storitve, ki temeljijo na veleprodajni ponudbi KPN.

(77)

V zvezi z veleprodajnimi trgi je regulator OPTA na določenih trgih določil omejitve za prevladujočega operaterja, to je KPN. KPN ponuja tudi grosistični dostop do svojega omrežja in storitve za zagotavljanje širokopasovnih storitev (30). Nekateri kabelski operaterji, zlasti Essent, prav tako ponujajo neke vrste grosistični dostop do širokopasovnih povezav tretjim osebam na nizozemskem trgu (31).

(78)

V drugih primerih državnih pomoči za širokopasovne povezave, o katerih je Komisija odločala, je Komisija dejansko menila, da so lahko državne pomoči za širokopasovna omrežja primeren instrument za reševanje nekaterih vidikov tržne nepopolnosti in/ali nezadostnega financiranja. V teh primerih, ki so večinoma zadevali „bela“ ali „siva“ (32) območja, trg ni zagotavljal konkurenčne ponudbe širokopasovnih storitev ali pa zaradi strukturnih ovir ni omogočal njenega razvoja (33).

(79)

Nizozemski organi navajajo argument, da „prihodnje vsebinske storitve in aplikacije“ zahtevajo večje zmogljivosti, kot jih omogočajo obstoječa bakrena ali hibridna bakrena/optična kabelska omrežja. Vendar pa raziskava kaže, da si je težko predstavljati, da aplikacij za množični trg v bližnji ali srednjeročni prihodnosti ne bi mogli ponujati preko obstoječih omrežij (34). To po eni strani pomeni, da je stopnja medsebojne zamenljivosti storitev preko „omrežij naslednje generacije“ in storitev preko obstoječih omrežij visoka, in po drugi strani, da je veliko možnosti, da bo ukrep izkrivljal konkurenco v bližnji prihodnosti.

(80)

Lahko sklepamo, da na širokopasovnih trgih v Appingedamu ni tržne nepopolnosti, zaradi česar bi bila potrebna finančna državna pomoč.

(81)

Čeprav je Appingedam v obrobni regiji na Nizozemskem, gre za posredovanje v mestni občini, kjer so veleprodajne in maloprodajne širokopasovne storitve že dostopne preko različnih ponudnikov elektronskih komunikacijskih storitev in omrežij, kjer so pogoji dobave in cene primerljivi z veljavnimi cenami v drugih regijah.

(82)

Omenjeno poročilo CPB ugotavlja, da ni dokazov o „substantial geographical or social digital divide in the Netherlands. Broadband is available in almost all regions. Most consumers can choose between roughly 80 Internet subscriptions in densely populated areas and between approximately 30 in remote areas“ [večjem geografskem ali socialnem digitalnem razkoraku na Nizozemskem. Širokopasovne storitve so dostopne v skoraj vseh regijah. Večina potrošnikov lahko izbira med približno 80 internetnimi naročniškimi ponudbami v gosto naseljenih območjih in približno 30 ponudbami v oddaljenih območjih]. Poročilo priznava morebiten obstoj socialne dihotomije (med starejšimi ni dovolj uporabnikov širokopasovnih storitev), vendar lahko vlada spodbuja uporabo interneta v tej skupini z ukrepi, ki vplivajo na povpraševanje, na primer s kampanjami ozaveščanja javnosti (35).

(83)

Zato zadevni ukrep ne pomeni izvajanja cilja kohezijske politike. Državna pomoč ni nujna za spodbujanje ponudbe širokopasovnih storitev v Appingedamu in nesorazmerno izkrivlja konkurenco. Ker nima cilja v skupnem interesu, ta ukrep ne ustreza merilom združljivosti s skupnim trgom iz člena 87(3)(c) Pogodbe ES.

(84)

Zaradi omenjenih razlogov Komisija ugotavlja, da ukrep vključuje državno pomoč ustanovi, operaterju omrežja optičnih vlaken in ponudnikom maloprodajnih širokopasovnih storitev. Ker ukrep pomoči ni namenjen za spodbuditev razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, ne da bi to do take mere spremenilo pogoje trgovanja, da bi škodilo skupnemu interesu, pomoč na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe ni upravičena in zato ni združljiva s skupnim trgom –

27.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 86/11

(1)

Vmesni „Seznam standardov oziroma specifikacij za spodbujanje usklajenega zagotavljanja elektronskih komunikacijskih omrežij, elektronskih komunikacijskih storitev ter pripadajočih naprav in storitev“ je bil objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti  (2).

(2)

Vmesni seznam standardov se sklicuje na regulativni okvir na podlagi Direktive 90/387/EGS (3) in veljavni regulativni okvir na podlagi Direktive 2002/21/ES. Dodatki k navedenemu seznamu in njegove spremembe so bile narejeni marca 2006 (4).

(3)

Zato je treba preseči vmesni seznam ter sestaviti in objaviti seznam standardov, da se nadomestijo zgoraj omenjene objave.

(4)

Revidirani seznam standardov je bil sestavljen v sodelovanju s strokovnjaki iz držav članic in Evropskim inštitutom za telekomunikacijske standarde (ETSI) –

27.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 86/20

(1)

Sporazum SPS s Čilom je začel veljati 1. februarja 2003,

(2)

Dodatek IC k Sporazumu SPS je treba zaradi upoštevanja priporočila delovne skupine za dobro počutje živali, ki ga je potrdil Skupni upravljalni odbor, spremeniti zaradi širitve obsega Sporazuma na druge standarde dobrega počutja živali v zvezi s prevozom živali po kopnem in morju,

(3)

Dodatek IIIA k Sporazumu SPS je treba spremeniti zaradi upoštevanja sprememb v zakonodaji Skupnosti in Čila,

(4)

Dodatek IIIB k Sporazumu SPS je treba spremeniti zaradi upoštevanja opombe 1, po kateri mora Skupni upravljalni odbor s sklepom dopolniti sezname iz tega dodatka,

(5)

Dodatek XI k Sporazumu SPS je treba spremeniti zaradi upoštevanja sprememb kontaktnih točk in spletnih strani Skupnosti in Čila za Sporazum –