9.5.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 119/1

(1)

S širitvijo Evropske unije se je število malih in srednje velikih podjetij, ki za proizvodnjo industrijskih polizdelkov in končnih izdelkov uporabljajo neobdelani, nelegirani aluminij, znatno povečalo. Poleg tega so se razmere na trgu Evropske unije znatno spremenile zaradi prevzemov podjetij iz Skupnosti s strani svetovnih industrijskih holdingov in nadaljnje koncentracije proizvajalcev aluminija na svetovnem trgu. Hkrati so se stroški za električno energijo, ki so pomemben dejavnik pri stroških proizvodnje nelegiranega aluminija, močno povečali, razvoj svetovnega gospodarstva pa je privedel do nezadostnosti pri preskrbi s surovim aluminijem.

(2)

Ti dejavniki so povzročili znaten dvig cen surovega aluminija in samostojne male in srednje velike uporabnike nelegiranega aluminija domala izključili iz dajatev prostega nakupa tega izdelka. Zato je s plačevanjem carine v višini 6 % za osnovni surovi material konkurenčnost teh podjetij ogrožena, predstavlja pa tudi nevarnost, da veliko število teh podjetij ne bo zmožnih preživetja.

(3)

Izključitev teh podjetij s trga Skupnosti bi gotovo zmanjšalo konkurenco pri aluminijevih polizdelkih na tem trgu. Poleg tega bi takšna izključitev negativno vplivala na zaposlovanje v Skupnosti, zlasti na podeželju v novih državah članicah. Delna opustitev carine za nelegirani aluminij bi nekoliko izboljšala konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij ter na ta način izboljšala konkurenco pri aluminijevih polizdelkih in končnih izdelkih na trgu Skupnosti.

(4)

Te razmere je treba pretehtati z vidika vpliva opustitve carine na proizvodne obrate nelegiranega aluminija, ki še vedno delujejo v Skupnosti in državah, ki imajo z Evropsko unijo preferencialni tarifni dogovor. Skoraj vsi ti obrati neposredno ali posredno pripadajo industrijskim holdingom zunaj Evropske unije. Aluminij, ki se proizvaja v teh obratih in se dobavlja prosto dajatev, se uporablja predvsem za nadaljnjo predelavo v podjetjih, ki so povezana s temi holdingi. Le sorazmerno majhen delež dajatev prostega nelegiranega aluminija je dostopen samostojnim malim in srednje velikim podjetjem. Ob upoštevanju sorazmerno visoke ravni konvencionalne stopnje carine, tj. 6 %, pa bo avtonomna delna opustitev te dajatve vseeno vplivala na donosnost proizvodnje in na poznejše postopke predelave v teh podjetjih zaradi povečanega pritiska na cene izdelkov, ki nastanejo s predelavo, ter tudi na surovi aluminij, prodan samostojnim podjetjem na odprtem trgu.

(5)

Glede na te razmere se zdi ustrezno, da se avtonomna stopnja carine deloma opusti. To bo samostojnim malim in srednje velikim podjetjem omogočilo zmanjšanje stroškov, prineslo pa jim bo tudi koristi zaradi znatnega povečanja konkurenčnosti.

(6)

Ta delna opustitev avtonomnih carinskih dajatev za neobdelani, nelegirani aluminij je ustrezna za uravnavanje gospodarskega interesa zadevnih subjektov.

(7)

Ob upoštevanju morebitnih prihodnjih sprememb razmer na trgu neobdelanega, nelegiranega aluminija, bi bilo treba tri leta po začetku veljavnosti te uredbe predvideti pregled.

(8)

Ker bi morala delna opustitev zajeti vse izdelke z oznako KN 7601 10 00 in glede na trajnost ukrepa, bi bilo treba Prilogo I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (1) ustrezno spremeniti –

9.5.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 119/3

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

9.5.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 119/5

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) in členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 sta bili vloga Češke za registracijo imen „Pohořelický kapr“ in „Žatecký chmel“ in vloga Francije za registracijo imen „Pomme du Limousin“ in „Tome des Bauges“ objavljeni v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedena imena vpisati v „Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb“ –

9.5.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 119/7

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1598/95 z dne 30. junij 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo režimov dodatnih uvoznih dajatev v sektorju mleka in mlečnih proizvodov (2) je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Uredba Sveta (ES) št. 1255/1999 pogojuje uvoze enega ali več proizvodov, zajetih v omenjeni Uredbi, s plačilom dodatnih carinskih dajatev, če so izpolnjeni nekateri pogoji, ki izhajajo iz Sporazuma o kmetijstvu (4), sklenjenega v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, razen če ni verjetno, da bi uvozi motili trg Skupnosti, ali če bi bili učinki nesorazmerni s predvidenim ciljem. Take dodatne uvozne dajatve smejo biti uvedene predvsem, če so uvozne cene nižje od sprožitvenih cen.

(3)

Zato je treba določiti podrobna pravila za uporabo tega sistema v sektorjih mleka in mlečnih proizvodov in objaviti sprožitvene cene.

(4)

Uvozne cene, ki se jih upošteva pri zaračunavanju dodatne uvozne dajatve, je treba preveriti na osnovi reprezentativnih cen za omenjeni proizvod na svetovnem trgu ali na uvoznem trgu Skupnosti za ta proizvod. Določiti je treba, da države članice pošiljajo cene z različnih stopenj trženja v rednih časovnih razmikih, da omogočijo Komisiji določitev reprezentativnih cen in ustreznih dodatnih dajatev.

(5)

Uvoznik ima možnost izbire, da se dodatna dajatev izračuna na drugačni osnovi kot pa na osnovi reprezentativne cene. Vendar pa se v takem primeru predvidi polog varščine, enake dodatni dajatvi, ki bi jo plačal, če bi izračun temeljil na reprezentativnih cenah. Varščino je treba sprostiti, če se v določenem roku predloži dokaz, da so izpolnjeni pogoji za razpolaganje z omenjeno pošiljko. V zvezi z naknadnimi pregledi mora biti določeno, da so dajatve, ki morajo biti plačane, predmet izterjave v skladu s členom 220 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o o carinskem zakoniku Skupnosti (5). Pravično je določiti tudi, da so v zvezi z vsemi pregledi, dajatve, ki morajo biti plačane, predmet obresti. Redno spremljanje podatkov, na katerem temelji preverjanje uvoznih cen za mleko in mlečne proizvode kaže, da morajo biti uvozi določenih proizvodov predmet/podvrženi dodatnim dajatvam, ob upoštevanju razlik v cenah v skladu s poreklom. Zato je treba cene objaviti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

(a)

cen, ki se zaračunavajo na trgih tretjih dežel;

(b)

ponudbenih cen franko meja Skupnosti;

(c)

cen, ki se zaračunavajo za uvožene proizvode na različnih stopnjah trženja v Skupnosti.

(a)

ne presega 10 % sprožitvene cene, znaša dodatna dajatev nič;

(b)

presega 10 %, vendar ne več kot 40 % sprožitvene cene, znaša dodatna dajatev 30 % zneska, ki presega 10 %;

(c)

presega 40 %, vendar ne več kot 60 % sprožitvene cene, znaša dodatna dajatev 50 % zneska, ki presega 40 %, plus dodatna dajatev, omenjena v (b);

(d)

presega 60 %, vendar ne več kot 75 % sprožitvene cene, znaša dodatna dajatev 70 % zneska, ki presega 60 %, plus dodatni dajatvi, omenjeni v (b) in (c);

(e)

presega 75 % sprožitvene cene, znaša dodatna dajatev 90 % zneska, ki presega 75 %, plus dodatne dajatve, omenjene v (b), (c) in (d).

(a)

nakupno pogodbo ali drug enakovreden dokaz;

(b)

zavarovalno pogodbo;

(c)

račun;

(d)

pogodbo o prevozu (kjer je primerno);

(e)

potrdilo o poreklu blaga;

(f)

in v primeru ladijskega prevoza enotni tovorni list.

9.5.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 119/22

(1)

Člen 12 Uredbe Komisije (ES) št. 950/2006 z dne 28. junija 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje uvoza in prečiščevanja proizvodov v sektorju sladkorja v okviru nekaterih tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov za tržna leta 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009 (2) določa podrobna pravila za določanje obveznosti dobave po stopnji dajatve nič za proizvode z oznako KN 1701, izražene v enakovredni količini belega sladkorja, za uvoz iz držav podpisnic Protokola AKP in Sporazuma z Indijo.

(2)

Zaradi uporabe členov 3 in 7 Protokola AKP, členov 3 in 7 Sporazuma z Indijo in člena 12(3) ter členov 14 in 15 Uredbe (ES) št. 950/2006 mora Komisija na podlagi trenutno razpoložljivih informacij izračunati obveznosti dobave za vsako državo izvoznico za obdobje dobave 2007/2008.

(3)

Zato je treba začasno določiti obveznosti dobave za obdobje 2007/2008 v skladu s točko (a) člena 12(2) Uredbe (ES) št. 950/2006.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

9.5.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 119/24

(1)

Poročevalci, ki so jih imenovale države članice v skladu s členom 10(1) Uredbe (EGS) št. 793/93, so ocenili informacije, ki so jih poslali proizvajalci in uvozniki o nekaterih prednostnih snoveh. Po posvetovanju z navedenimi proizvajalci in uvozniki so poročevalci ugotovili, da je zaradi ocene tveganja treba zahtevati, da navedeni proizvajalci in uvozniki predložijo dodatne informacije in opravijo nadaljnje preskuse.

(2)

Informacije, potrebne za ocenjevanje zadevnih snovi, niso na voljo pri prejšnjih proizvajalcih ali uvoznikih. Proizvajalci in uvozniki so s preverjanji ugotovili, da preskusov na živalih ni mogoče nadomestiti ali omejiti z uporabo drugih metod.

(3)

Zato je primerno, da se od proizvajalcev in uvoznikov prednostnih snovi zahteva, da predložijo dodatne informacije in opravijo nadaljnje preskuse navedenih snovi. Za opravljanje navedenih preskusov je treba uporabiti protokole, ki so jih Komisiji predložili poročevalci.

(4)

Določbe te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 15 Uredbe (EGS) št. 793/93 –

9.5.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 119/27

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in entitete, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe.

(2)

Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 24. aprila 2007 sklenil spremeniti seznam oseb, skupin in entitet, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov. Prilogo I je zato treba ustrezno spremeniti –

9.5.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 119/29

9.5.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 119/30

9.5.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 119/31

(1)

Svet je 23. oktobra 2006 v imenu Skupnosti in njenih držav članic pooblastil Komisijo za pogajanja z Rusko federacijo o Protokolu k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju o vzpostavitvi partnerstva med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Rusko federacijo na drugi (1) zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji.

(2)

S pridržkom njegove morebitne poznejše sklenitve bi bilo treba Protokol podpisati v imenu Evropskih skupnosti in njunih držav članic.

(3)

Protokol bi se moral začasno uporabljati od datuma podpisa do zaključka ustreznih postopkov za njegovo uradno sklenitev –

9.5.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 119/37

(1)

Komisija je 12. novembra 2003 prejela informacijo, da je češka vlada sprejela „Resolucijo o zaključku prestrukturiranja jeklarskega sektorja in predlogu rešitve za Třinecké železárny a.s.“ (v nadaljnjem besedilu „TŽ“). V Resoluciji je navedeno, da vlada načrtuje dodelitev državne pomoči TŽ v znesku približno 1,9 milijarde CZK (približno 67 milijonov EUR) (2).

(2)

V Resoluciji je češka vlada odobrila naslednji transakciji:

(3)

Resolucija tudi določa, da lahko obe transakciji začneta veljati šele, ko češki Urad za varstvo konkurence izda pozitivno odločbo po opravljenem posvetu z Evropsko komisijo.

(4)

V dopisu z dne 26. novembra 2003 je Komisija zaprosila za informacije v zvezi z navedenimi transakcijami.

(5)

10. decembra 2003 in 7. januarja 2004 so se sestali češki predsednik vlade, minister za trgovino in industrijo ter komisarka za konkurenco. Sklenjeno je bilo, da se spoštuje zadnji stavek Resolucije (glej točko 3).

(6)

Komisija je 20. februarja 2004 prejela opis vseh projektov, za katere je češka vlada nameravala dodeliti državno pomoč za TŽ. Strokovno posvetovanje med službami Komisije ter predstavniki čeških organov in družbe je potekalo 17. marca 2004 v Bruslju.

(7)

Komisija je 29. marca in 29. aprila 2004 poslala pripombe češkim organom, v katerih je navedla, da na podlagi predloženih informacij ni bilo mogoče izključiti možnosti, da bi se načrtovan odkup delnic INH, ki so v lasti TŽ, s strani češke vlade izvedel nad tržno ceno, kar pomeni državno pomoč v korist TŽ, in da se državna pomoč za financiranje različnih projektov TŽ ne zdi združljiva s trenutnimi predpisi Skupnosti o državni pomoči.

(8)

Češki Urad za varstvo konkurence je 22. in 30. aprila 2004 odobril državno pomoč za TŽ.

(9)

V dopisu z dne 14. decembra 2004 je Komisija obvestila Češko, da se je glede ukrepov odločila sprožiti postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES, in zaprosila za določene informacije.

(10)

Odločitev Komisije, da sproži postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe o ukrepu. Prejela ni nobenih pripomb.

(11)

Češka je na nekaj vprašanj, zastavljenih v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave, odgovorila z dopisi z dne 31. januarja 2005, evidentiranimi 1. februarja 2005.

(12)

V dopisu z dne 18. aprila 2005 je Komisija zahtevala dodatne informacije, ki jih je prejela z dopisom z dne 16. maja 2005, evidentiranim 18. maja 2005.

(13)

V dopisu z dne 4. julija 2005 je Komisija zahtevala kopijo nekaterih dokumentov, ki so jih navedli češki organi in ki so bili predloženi z dopisom z dne 21. julija 2005, evidentiranim 25. julija 2005.

(14)

Češki organi so v elektronskem sporočilu z dne 10. avgusta 2005 Komisijo obvestili o novih elementih.

(15)

V dopisu z dne 28. septembra 2005 je Komisija zahtevala dodatne informacije, ki jih je prejela med sestankom s češkimi organi dne 29. septembra 2005 in z dopisom z dne 18. oktobra 2005, evidentiranim 19. oktobra 2005.

(16)

V dopisu z dne 15. decembra 2005 je Komisija zahtevala dodatne informacije, ki jih je prejela z dopisom z dne 20. marca 2006, evidentiranim 21. marca 2006. V tem dopisu so češki organi navedli, da ne bodo plačali pomoči za zaprtje, ker je TŽ spremenil svojo poslovno strategijo.

(17)

V dopisu z dne 18. julija 2006 je Komisija zahtevala dodatne informacije, ki jih je prejela z dopisom z dne 16. avgusta 2006.

(18)

Vlada Češke republike je 14. aprila 2004 sprejela resolucijo, v kateri navaja, da bo družbi TŽ za 1 306 920 delnic družbe INH v lasti TŽ, kar predstavlja 10,54 % kapitala te družbe, plačana nakupna cena v višini 1 250 CZK za delnico. Češki Urad za varstvo konkurence je 22. aprila 2004 dal mnenje, da ta transakcija ne pomeni državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Transakcija je bila izvedena ob koncu meseca aprila.

(19)

Češki Urad za varstvo konkurence je 30. aprila 2004 odobril državno pomoč v korist TŽ v obliki prenosa obveznic v skupni nominalni vrednosti približno 576,7 milijona CZK (20 milijonov EUR) za okoljske, raziskovalne in razvojne projekte, projekte usposabljanja in projekte zapiranja za obdobje 2004–2006. Del tega je bila pomoč v višini 44 088 300 CZK (1,5 milijona EUR) za projekte usposabljanja in 4 152 500 CZK (0,14 milijona EUR) za projekt zapiranja.

(20)

TŽ je bil privatiziran sredi 90. let prejšnjega stoletja in v celoti prestrukturiran brez državne podpore.

(21)

Glavno področje delovanja TŽ je metalurška proizvodnja (jekla) z zaprtim metalurškim ciklom. Razen proizvodnje koksa ter surovega železa in jekla družba svoje glavne proizvode proizvaja v valjarni, tj. grude, bloke, palice, valjano žico, jeklo za ojačanje ter jeklo za lahke, srednje in težke profile. TŽ je edini proizvajalec tirnic na Češkem.

(22)

Odločitev Komisije o sprožitvi formalnega postopka preiskave je zadevala tri državne ukrepe v korist TŽ, in sicer nakup delnic, pomoč za usposabljanje in pomoč za zaprtje. Za druge ukrepe pomoči (raziskave in razvoj ter varstvo okolja) je bilo ugotovljeno, da so skladni z ustreznimi predpisi in niso predmet zadevnega postopka (4). Komisija je v svoji odločitvi o sprožitvi postopka izrazila dvom, da so navedeni trije ukrepi, ki jih je Češka izvedla pred pristopom, zajemali prikrito pomoč za prestrukturiranje v korist TŽ, kar bi bilo v nasprotju s Protokolom št. 2 k Pogodbi o pristopu iz leta 2003 (v nadaljnjem besedilu „Protokol št. 2“).

(23)

Komisija je izrazila dvom, da sta pomoč za usposabljanje in pomoč za zaprtje skladni z vsemi zahtevami ustreznih predpisov Skupnosti o državni pomoči, ki so veljali v času, ko je bila pomoč dodeljena (5). V dokumentih, ki so bili predloženi Komisiji v februarju in marcu 2004, niso jasno opisani cilji in pogoji navedenih dveh ukrepov pomoči. Na podlagi nejasnih informacij, vsebovanih v odločitvah češkega Urada za varstvo konkurence, ni bilo mogoče preveriti, ali je bila ta pomoč resnično dodeljena v skladu z ustreznimi predpisi.

(24)

Glede nakupa delnic INH, ki so v lasti TŽ, je Komisija dvomila, da bi bila cena 1 250 CZK za delnico, ki jo je plačala država, sprejemljiva za vlagatelja pod pogoji tržnega gospodarstva in ne bi vključevala pomoči v korist prodajalca. Marca 2004 je Češka komisija za vrednostne papirje res odobrila, da INH ponovno odkupi svoje delnice na trgu vrednostnih papirjev po ceni 550 CZK. INH je v svoji predložitvi Češki komisiji za vrednostne papirje predlagano ceno podprl s izvedenskim poročilom o vrednotenju. Komisija je ugotovila, da država ni upoštevala mnogo nižje cene, ki jo je Češka komisija za vrednostne papirje odobrila nekaj tednov prej, in da je pristala, da bo plačala ceno, ki jo je izračunal njen strokovnjak (KPMG).

(25)

Naslov Resolucije Vlade Češke republike št. 1126, sprejete 12. novembra 2003, ki določa, da navedena resolucija „zadeva prestrukturiranje jeklarskega sektorja in predlaga rešitev za Třinecké železárny a.s.“, je še okrepil dvome Komisije.

(26)

Komisija je zato sklenila proučiti, ali navedeni trije ukrepi pomenijo prikrito pomoč za prestrukturiranje v korist proizvajalca jekla TŽ in so zato v nasprotju s Protokolom št. 2.

(27)

Češki organi so Komisiji predložili kopije vseh projektov TŽ za usposabljanje zaposlenih v obdobju 2004–2006, ki jih je ocenil češki Urad za varstvo konkurence in na podlagi katerih je bila dodeljena državna pomoč. Poleg tega so podrobno razložili vse dejavnosti, zajete v splošnem in posebnem usposabljanju, in navedli, kako bi pomoč za usposabljanje izboljšala in posodobila ravni znanj in spretnosti delovne sile v družbi in s tem tudi njeno zaposljivost glede na nove izzive na trgu.

(28)

Programi usposabljanja, ki naj bi se izvajali med letoma 2004 in 2006, zajemajo celovit program usposabljanja s številnimi različnimi tečaji (osebni razvoj, komuniciranje, trženje, usposabljanje poslovodnih delavcev, revidiranje, nove tehnologije, inženiring, kakovost itd.). Skupni upravičeni stroški teh projektov znašajo […] CZK (6). Skupna pomoč znaša 44 088 300 CZK (1,5 milijona EUR).

(29)

V dopisu z dne 20. marca 2006 so češki organi navedli, da ne bodo plačali pomoči za zaprtje v višini 4 152 500 CZK (0,14 milijona EUR), ki zajema del odpravnin ob odpustu delavcev zaprte peči, ker je TŽ spremenil svojo poslovno strategijo.

(30)

Češki organi trdijo, da so ravnali kot vlagatelj pod pogoji tržnega gospodarstva, ko niso upoštevali cene v višini 550 CZK, ki jo je odobrila Češka komisija za vrednostne papirje, in so se o ceni dosledno pogajali s prodajalcem – TŽ – zgolj na podlagi svojega izvedenskega poročila (poročilo KPMG). V podporo tej trditvi so češki organi predstavili več elementov, med drugim tiste, ki so navedeni v nadaljevanju.

(31)

Prvič, trdijo, da se vlagatelj pod pogoji tržnega gospodarstva zaveda, da je v interesu družbe (v tem primeru INH), kadar ponovno odkupuje svoje delnice, da plača najnižjo možno ceno. Zato med pogajanji o ceni delnic s prodajalcem razumen vlagatelj ne bo domneval, da cena, ki je predlagana v okviru ponudbe za ponovni odkup, predstavlja tržno vrednost.

(32)

Drugič, češki organi trdijo, da iz dejstva, da je bila cena, ki jo je predlagal INH, podprta z izvedenskim poročilom in da jo je odobrila Češka komisija za vrednostne papirje, ni mogoče sklepati, da ta cena predstavlja tržno vrednost delnic:

(33)

Tretjič, poleg prejšnjega premisleka češki organi navajajo, da je Češka komisija za vrednostne papirje, preden je izdala odobritev marca 2004, že zavrnila eno ponudbo, ki jo je predložil INH, in eno, ki jo je predložil LNM (večinski delničar v INH). V obeh primerih je izvedensko poročilo, ki je bilo podlaga za predlagano ceno, vsebovalo resne pomanjkljivosti glede zakonskih zahtev za izvedensko poročilo. INH je nato predložil novo ponudbo na podlagi poročila o vrednotenju, v katerem so bile upoštevane vse zakonske zahteve. Češka komisija za vrednostne papirje ni imela več razlogov, da bi zavrnila zadnjo ponudbo, in jo je zato odobrila. Češki organi menijo, da bi vlagatelj pod pogoji tržnega gospodarstva razumel predhodno dvojno zavrnitev s strani češke Komisije za vrednostne papirje kot potrditev njegovih pričakovanj, da sta INH in LNM poskušala s temi pomanjkljivostmi, ki jih je Češka komisija za vrednostne papirje ugotovila v izvedenskih poročilih, prenizko oceniti družbo, da bi plačala najnižjo možno ceno za delnice, ki sta jih nameravala ponovno odkupiti.

(34)

Četrtič, češki organi navajajo, da bo vlagatelj pod pogoji tržnega gospodarstva vedel, da je cena 550 CZK postavljena prenizko, saj kaže pretirano nizko razmerje med tečajem in dobičkom na delnico (T/D). To razmerje dobimo, če delimo ceno delnice s čistim dobičkom na delnico. Na podlagi čistega dobička INH v letu 2003, ki ga je bilo mogoče oceniti v začetku leta 2004, ko je bila izvedena transakcija, pomeni cena delnice v višini 550 CZK, da je T/D znašal približno 1,25. Cena 1 250 CZK za delnico pomeni T/D v višini 2,8, kar je bila skrajna spodnja meja za T/D, ki ga je bilo mogoče ugotoviti za proizvajalce jekla, ki so kotirali na borzi. Z drugimi besedami, cena, ki jo je izračunal izvedenec družbe INH, ustreza zelo nizki oceni družbe, kar pa ni združljivo z ovrednotenjem družb na finančnem trgu, ki so v tistem času delovale v jeklarskem sektorju.

(35)

Končno, češki organi poudarjajo, da je bil odziv na javno ponudbo s strani INH za ponovni odkup njegovih delnic po ceni 550 CZK zelo majhen. Velika večina upravičenih vlagateljev se je odločila, da ne bo prodala svojih delnic po tej ceni. Nekaj jih je celo vložilo pritožbo, ker naj bi bile kršene njihove pravice.

(36)

Protokol št. 2 dopušča dodelitev državne pomoči za prestrukturiranje češki jeklarski industriji v povezavi z njenim prestrukturiranjem v obdobju med letoma 1997 in 2003 v višini največ 14 147 milijonov CZK (453 milijonov EUR). V protokolu je za dodelitev državne pomoči določenih več pogojev, med drugim ponovna vzpostavitev sposobnosti preživetja in zavezanost zmanjšanju zmogljivosti.

(37)

Točka 1 Protokola št. 2 navaja, da se „ne glede na člena 87 in 88 Pogodbe ES državna pomoč, ki jo je podelila Češka v namene prestrukturiranja določenim delom češke jeklarske industrije, šteje za združljivo s skupnim trgom“, če so med drugim izpolnjeni pogoji, določeni v Protokolu.

(38)

Točka 3 Protokola št. 2 navaja, da so „le družbe, naštete v Prilogi 1, upravičene do državne pomoči v okviru češkega programa prestrukturiranja jeklarstva.“ TŽ ni omenjen v Prilogi 1.

(39)

Zadnji stavek točke 6 Protokola št. 2 prepoveduje dodelitev kakršne koli dodatne pomoči v namene prestrukturiranja češki jeklarski industriji. V ta namen točka 20 Komisiji daje pooblastilo, da „naredi vse potrebno, da se od zadevnih družb zahteva povrnitev vseh pomoči, ki so bile dodeljene s kršenjem pogojev iz tega Protokola“, če spremljanje prestrukturiranja pokaže kršitev s tem, da se dodelijo „jeklarski industriji dodatne, nezdružljive državne pomoči“.

(40)

Obdobje odloga za dodelitev pomoči za prestrukturiranje češki jeklarski industriji v Evropskem sporazumu je Svet podaljšal do 31. decembra 2006. Ta dogovor je bil priznan v Protokolu št. 2. Za dosego tega cilja Protokol zajema časovno obdobje pred pristopom in po njem. Natančneje, v Protokolu je odobren omejen znesek pomoči za prestrukturiranje za leta 1997–2003 in prepovedana kakršna koli dodatna državna pomoč v namene prestrukturiranja češki jeklarski industriji med letoma 1997 in 2006. S tega vidika se Protokol jasno razlikuje od drugih določb Pogodbe o pristopu iz leta 2003, kot je začasni mehanizem, določen v Prilogi IV („postopek obstoječe pomoči“), ki zadeva le državno pomoč, dodeljeno pred pristopom, če je ta „še vedno veljavna“ po datumu pristopa. Protokol št. 2 se tako lahko obravnava kot lex specialis, ki v zadevah, ki jih ureja, izpodrinja vse druge določbe Pogodbe o pristopu.

(41)

In čeprav se člena 87 in 88 Pogodbe ES običajno ne bi uporabljala za pomoč, dodeljeno pred pristopom, ki ni veljavna po pristopu, določbe Protokola št. 2 tako razširjajo nadzor državne pomoči v skladu s Pogodbo ES na vso pomoč, dodeljeno pred pristopom za prestrukturiranje češke jeklarske industrije v obdobju med letoma 1997 in 2006.

(42)

Protokol št. 2 se ne uporablja za druge ukrepe državne pomoči, dodeljene češki jeklarski industriji za posebne namene, ki lahko veljajo za združljive na drugi podlagi, kot je pomoč za raziskave in razvoj, pomoč za varstvo okolja, pomoč za usposabljanje, pomoč za zaprtje itd. Ti ukrepi pomoči ne sodijo v področje členov 87 in 88, če so dodeljeni pred pristopom in ne veljajo po pristopu. V vsakem primeru pa Protokol ne omejuje možnosti dodeljevanja drugih vrst pomoči češkim jeklarskim družbam v skladu s pravnim redom Skupnosti. Seveda ne omejuje možnosti, da se sprejmejo ukrepi, ki se ne štejejo za pomoč, kot na primer dokapitalizacija v skladu s preizkusom zasebnega vlagatelja pod pogoji tržnega gospodarstva. Po drugi strani je treba ukrep, namenjen češkim jeklarskim družbam, ki pomeni državno pomoč in ki ne more veljati za združljivega s skupnim trgom v skladu z drugimi predpisi, obravnavati kot pomoč za prestrukturiranje – glede na preostale lastnosti te klasifikacije – ali v vsakem primeru kot pomoč, povezano s prestrukturiranjem češkega jeklarskega sektorja, in je kot tak predmet Protokola št. 2.

(43)

Zato lahko Komisija v skladu s svojo stalno prakso in točko 20 Protokola št. 2 oceni ukrepe s formalnim postopkom preiskave v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES, kadar sumi, da so češki organi jeklarskim družbam dodelili pomoč, ki ni združljiva s skupnim trgom, na podlagi, ki ni prestrukturiranje, in da zato Češka ne ravna v skladu s Protokolom št. 2. Uporablja se tudi Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (7).

(44)

Subvencije za usposabljanje v korist TŽ pomenijo državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Financirane so s strani države ali prek državnih sredstev. Ta dodatna finančna sredstva lahko izkrivijo konkurenco v Skupnosti z dajanjem prednosti TŽ pred drugimi konkurenti, ki ne prejemajo pomoči. Navsezadnje je v jeklarskem sektorju prisotna obsežna trgovina med državami članicami, v kateri TŽ nima zanemarljive vloge, zato lahko pomoč vpliva na trgovino med državami članicami.

(45)

Češki organi družbi TŽ ne bodo plačali pomoči za zaprtje, ki zajema del odpravnin ob odpustu delavcev zaprte peči, ker je TŽ spremenil svojo poslovno strategijo. Družba zato ne bo prejela sredstev v višini 4 152 500 CZK (0,146 milijona EUR), ki so ji bila obljubljena pod določenimi pogoji. Ta ukrep čeških organov je zato postal neveljaven.

(46)

Komisija bo preučila v vrstnem redu, kot se pojavijo v predhodnem oddelku „Pripombe Češke“, elemente, ki so jih predstavili češki organi, da bi podprli svojo trditev, da so ravnali kot vlagatelj pod pogoji tržnega gospodarstva (8), ko v okviru pogajanj s prodajalcem niso upoštevali cene v višini 550 CZK, ki jo je predložil INH in odobrila Češka komisija za vrednostne papirje.

(47)

Komisija se strinja s prvo trditvijo čeških organov, in sicer, da se vlagatelj pod pogoji tržnega gospodarstva in tudi prodajalec zavedata, da je v interesu družbe (v tem primeru INH), kadar ponovno odkupuje svoje delnice, da plača najnižjo možno ceno. Zato bosta med pogajanji o ceni delnic razumen vlagatelj in prodajalec z nezaupanjem obravnavala ceno, predlagano v okviru take ponudbe za ponovni odkup. Tako ceno bodo obravnavali, kot da odraža tržno vrednost, le če je podprta z dodatnimi elementi. Na primer, če je ponudba za ponovni odkup zaključena in je bila uspešna med vlagatelji, kar pomeni da je znaten odstotek vlagateljev pripravljenih prodati svoje delnice po tej ceni, bo vlagatelj pod pogoji tržnega gospodarstva to ceno običajno upošteval. Vendar pa je bila v zadevnem primeru ponudba za ponovni odkup še vedno odprta v času transakcije in na voljo ni bilo nobenih informacij, ki bi kazale na uspešnost ponudbe.

(48)

Kar zadeva drugo trditev čeških organov, Komisija poudarja, da je treba proučiti specifičnosti primera. Prvič, ni bilo borzne vrednosti delnic, ki bi se lahko uporabila kot jasna in nesporna podlaga za tržno vrednost družbe (9). Zato je bilo treba, da bi se določila vrednost družbe, pripraviti napoved prihodnjih denarnih tokov ali dividend in nato izračunati njihovo sedanjo vrednost. Drugič, družba, ki jo je bilo treba ovrednotiti, je prestajala korenito reorganizacijo. Družbo je država, ki jo je do tistega dne obvladovala, pred kratkim prodala velikemu zasebnemu jeklarskemu združenju. To se je lotilo posodobitve družbe in znatnih naložb. Glede na to izrazito spremembo v družbi in njenem upravljanju se pretekli finančni podatki ne morejo obravnavati kot zanesljive smernice za prihodnje poslovanje. Napovedi glede prihodnjih denarnih tokov ali dividend ne morejo temeljiti na obstoječem nizu številk, ki ga je mogoče opaziti. Vrednotenje družbe je bilo torej odvisno od napovedi, za katere ni bilo mogoče uporabiti nobene nesporne podlage. Komisija se strinja, da v teh posebnih okoliščinah iz dejstva, da je bila cena, ki jo je predlagal INH, podprta z izvedenskim poročilom in da jo je odobrila Češka komisija za vrednostne papirje, ni mogoče sklepati, da ta cena predstavlja tržno vrednost delnic:

(49)

Komisija se strinja s tretjim elementom, ki so ga predstavili češki organi, in sicer, da bi vlagatelj pod pogoji tržnega gospodarstva razumel predhodno dvojno zavrnitev s strani češke Komisije za vrednostne papirje kot potrditev njegovih pričakovanj, da sta INH in LNM (večinski delničar v INH, ki je gonilna sila te transakcije, saj bo od INH kupil delnice, ki jih je družba ponovno odkupila) poskušala prenizko oceniti družbo, da bi plačala najnižjo možno ceno za delnice, ki sta jih želela ponovno odkupiti.

(50)

Glede četrte trditve čeških organov Komisija ugotavlja, da v času priprave poročil o vrednotenju, ki sta ju naročila INH in država v prvem četrtletju leta 2004, dobiček družbe INH za celo leto 2003 še ni bil znan, vendar bi se lahko ocenil na podlagi številk za prva četrtletja, ki so že bile znane. Skladno s tem je višina napovedi čistega dobička za celo leto 2003 v obeh poročilih o vrednotenju podobna. Na podlagi čistega dobička, ki so ga predvideli za leto 2003, cena delnice v višini 550 CZK pomeni razmerje T/D v višini približno 1,25. (Češki organi so izračunali razmerje T/D v višini 1,25 na podlagi dejanskega dobička, ki takrat še ni bil znan in za katerega se je kasneje izkazalo, da je boljši od predvidevanj obeh izvedencev, zato je razmerje T/D nižje.) Ta številka je zelo nizka. Vlagatelj pod pogoji tržnega gospodarstva bi družbo ocenil s tako nizko ceno le, če bi imel izredno negativna pričakovanja glede rasti čistega dobička v prihodnosti. Komisija ugotavlja, da izvedenec, ki ga je najel INH, resnično meni, da je neto dobiček, dosežen v letu 2003, izjemen. in pričakuje, da se bodo dobički v prihodnjih letih zmanjšali za dve tretjini. Z drugimi besedami, navedeni izvedenec pričakuje, da se bo dobiček v letih po letu 2003 vrnil skoraj na raven dobička iz leta 2002 (0,9 milijarde CZK), ko je družba INH še vedno trpela zaradi slabega poslovodenja in pomanjkanja naložb kot posledic državnega lastništva. Izvedenec predvideva nizko rast prodaje in omejena znižanja stroškov. Komisija ugotavlja, da v poročilu o vrednotenju ni jasno razloženo, zakaj naj bi bil LNM, ki je v začetku leta 2003 prevzel vodilno vlogo v INH, neuspešen pri prestrukturiranju družbe, zmanjšanju stroškov poslovanja in stroškov vložkov ter razvoju donosnejših proizvodov in poslovnih odnosov. Po drugi strani pa cena v višini 1 250 CZK, ki jo je izračunal izvedenec KPMG, ki ga je najela država, pomeni razmerje T/D od 3 do 3,5. To je spodnja meja za razmerje T/D, ki ga je bilo mogoče ugotoviti v tistem času na finančnih trgih za proizvajalce jekla. Tako nizko razmerje odraža previdnost pri napovedovanju rasti dobička. KPMG resnično predvideva (omejeno) zmanjšanje dobička po letu 2003. KPMG zato tako kot izvedenec, ki ga je najela družba INH, priznava ugoden položaj na trgu jekla v letu 2003 in njegovo ciklično naravo. Vendar pa KPMG pričakuje tudi, da se bo pod nadzorom LNM nadaljevalo operativno prestrukturiranje družbe, ki je bila prej v državni lasti, da bodo viri vložkov cenejši zaradi povezovanja v veliko jeklarsko združenje in da se bo proizvodnja preusmerila v proizvode višje dodane vrednosti. Skratka, Komisija se strinja, da bi se vlagatelj pod pogoji tržnega gospodarstva zavedal, da je cena 550 CZK prenizko ocenjena, saj ustreza izredno nizkemu razmerju T/D, ki ga je težko upravičiti glede na pričakovano izboljšanje finančne uspešnosti družbe, ki bi ga bilo razumno pričakovati po privatizaciji družbe ter programu naložb in prestrukturiranja, ki ga je začel izvajati njen novi zasebni delničar.

(51)

Komisija sklepa, da je na podlagi zgoraj navedenih štirih elementov mogoče razložiti, zakaj v času vladnega odkupa vlagatelj pod pogoji tržnega gospodarstva ne bi jemal resno cene 550 CZK, ki jo je predlagal INH v okviru postopka ponovnega odkupa in ki jo je odobrila Češka komisija za vrednostne papirje, in zakaj ta cena ne bi mogla predstavljati resnega pogajalskega orodja, ki bi prisililo prodajalca, da zniža svojo ceno. V odsotnosti druge razpoložljive referenčne cene bi se zato moral vlagatelj pod pogoji tržnega gospodarstva pogajati s prodajalcem na podlagi cene, ki jo izračuna njegov izvedenec (10). Ker je cena, ki jo je plačala češka vlada, v cenovnem razponu, ki ga je izračunal KPMG, so bila ta državna sredstva investirana na način, ki je sprejemljiv za vlagatelja pod pogoji tržnega gospodarstva. Komisija skladno s tem meni, da nakup delnic ne pomeni državne pomoči v smislu člena 87(1). Komisija želi poudariti, da je ta sklep v celoti odvisen od posebnih okoliščin v zadevnem primeru.

(52)

Glede petega elementa, ki so ga predstavili češki organi, in sicer dejstva, da je bil odziv na javno ponudbo s strani INH za ponovni odkup njegovih delnic po ceni 550 CZK zelo majhen, Komisija priznava, da to ni bilo znano v času analize transakcije in zato sklepa, da to dejstvo ne more razložiti, zakaj država ni upoštevala predlagane cene.

(53)

Kot je razloženo v uvodnih izjavah 42 in 43, mora Komisija oceniti morebitno združljivost ukrepa, za katerega je ugotovljeno, da je državna pomoč, z veljavnimi predpisi, da se zagotovi, da ne gre za pomoč za prestrukturiranje, ki je prepovedana v skladu s Protokolom št. 2.

(54)

Pomoč za usposabljanje je ocenjena na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 68/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje (11).

(55)

Razlika med ukrepi posebnega in splošnega usposabljanja je opisana v členu 2 Uredbe. Posebno usposabljanje je v členu 2(d) Uredbe opredeljeno kot usposabljanje, ki ga delojemalec neposredno in v pretežni meri uporablja na trenutnem ali prihodnjem delovnem mestu delojemalca v družbi, ki prejema pomoč, in ki mu daje znanja, ki niso ali pa so zgolj v omejenem obsegu prenosljiva na druge družbe ali delovna področja.

(56)

Splošno usposabljanje je v členu 2(e) Uredbe (ES) št. 68/2001 opredeljeno kot usposabljanje, ki ga delojemalec ne uporablja samo ali v pretežni meri na trenutnem ali prihodnjem delovnem mestu delojemalca v družbi, ki prejema pomoč, temveč delojemalcu daje znanja, ki so v veliki meri prenosljiva na druge družbe ali delovna področja in s tem bistveno izboljšajo zaposljivost delojemalca.

(57)

Češka je zagotovila podrobne informacije o predlaganih programih usposabljanja. Na podlagi teh informacij je Komisija lahko preverila in potrdila, da je razlika med splošnim in posebnim usposabljanjem, ki jo je uporabila Češka, skladna s členom 2 Uredbe (ES) št. 68/2001. Tako se programi, ki so opisani kot splošno usposabljanje, nanašajo na znanja, kot so poslovodenje, osebni razvoj, komuniciranje, trženje in revidiranje, ki so v veliki meri prenosljiva na druge družbe ali delovna področja. Na enaki podlagi so bili programi, ki se nanašajo posebej na proizvode, nove tehnologije, inženiring, tehnične projekte, okoljsko upravljanje in izboljšanje kakovosti ter so zato omejeno uporabni za druge namene, opisani kot posebno usposabljanje, kar je v skladu s členom 2(d) Uredbe. Skladno z informacijami, ki so bile predložene Komisiji, je bila pomoč za usposabljanje potrebna za dosego načrtovanih ciljev.

(58)

Člen 4(7) Uredbe (ES) št. 68/2001 določa upravičene stroške projekta usposabljanja in zahteva, da morajo biti informacije o stroških jasne in razčlenjene po postavkah. Češka je Komisiji predložila podrobne informacije o stroških, povezanih s projektom, razčlenjene po postavkah tako, da je bilo mogoče te stroške povezati s stroški, določenimi v členu 4(7) Uredbe. Ugotovljeno je bilo, da so te informacije skladne z zahtevami iz člena 4(7) Uredbe.

(59)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da sta intenzivnosti pomoči, ki ju je uporabila Češka, skladni z največjima intenzivnostima pomoči, ki sta dovoljeni v skladu s členom 4(2) in (3) Uredbe (ES) št. 68/2001. Tako sta predlagani intenzivnosti pomoči skladni z intenzivnostima pomoči, dovoljenima v Uredbi za posebno in splošno usposabljanje za veliko družbo, ki se nahaja na območjih, ki izpolnjujejo pogoje za regionalno pomoč na podlagi člena 87(3)(a) Pogodbe ES.

(60)

Pomoč je torej skladna z zahtevami, določenimi v Uredbi (ES) št. 68/2001.

(61)

Komisija ugotavlja, da je pomoč za usposabljanje v višini 44 088 300 CZK (1,55 milijona EUR) v korist TŽ skladna z Uredbo (ES) št. 68/2001.

(62)

Pomoč za zaprtje v višini 4 152 500 CZK (0,14 milijona EUR) ne bo izplačana TŽ, ker je ta spremenil svoj poslovni načrt.

(63)

Nakup delnic INH, ki so v lasti TŽ, ne pomeni državne pomoči.

(64)

Skladno s tem navedeni trije ukrepi ne pomenijo prikrite pomoči za prestrukturiranje v korist TŽ, ki bi bila v nasprotju s Protokolom št. 2 –

9.5.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 119/45

(1)

Člen 157 Pogodbe daje Skupnosti in državam članicam nalogo, da zagotovijo pogoje, potrebne za konkurenčnost industrije Skupnosti. Člen 151 določa, da mora Skupnost prispevati k razcvetu kultur držav članic in pri tem upoštevati njihovo nacionalno in regionalno raznolikost ter hkrati postavljati v ospredje skupno kulturno dediščino.

(2)

Sporočilo Komisije „i2010 – Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje“ (1) je napovedalo vodilno pobudo glede digitalnih knjižnic.

(3)

Sporočilo Komisije „i2010: digitalne knjižnice“ (2) je sprožilo pobudo glede digitalnih knjižnic, sestavljeno iz ukrepov na področju digitalizacije, spletne dostopnosti in digitalnega arhiviranja kulturnega gradiva in znanstvenih informacij.

(4)

Priporočilo Komisije 2006/585/ES z dne 24. avgusta 2006 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju (3) (v nadaljevanju imenovano „priporočilo Komisije“) poziva države članice, da sprejmejo ukrepe za izboljšanje svojih politik na teh področjih.

(5)

Sklepi Sveta z dne 13. novembra 2006 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju (4) (v nadaljevanju „sklepi Sveta“) pozivajo Komisijo, naj prispeva k izboljšanemu usklajevanju politik na teh področjih, zlasti z ustanovitvijo skupine strokovnjakov iz držav članic.

(6)

Za dosego teh ciljev je potrebno, da Komisija uporabi strokovno znanje strokovnjakov iz držav članic, zbranih v svetovalni skupini.

(7)

Skupina bi morala prispevati k spremljanju napredka in ocenjevanju učinka izvajanja priporočila Komisije in sklepov Sveta. Morala bi tudi prispevati k usklajevanju na evropski ravni in k izmenjavi informacij in dobrih praks, povezanih s politikami držav članic na področju digitalizacije in spletne dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnega arhiviranja.

(8)

Zato je treba ustanoviti skupino strokovnjakov držav članic za digitalizacijo in digitalno arhiviranje ter opredeliti njene naloge in sestavo.

(9)

Skupina bi morala biti sestavljena iz predstavnikov držav članic s strokovnim znanjem na zadevnem področju. Komisija bi morala imeti možnost povabiti opazovalce, zlasti iz drugih držav članic in mednarodnih organizacij, ali strokovnjake s posebnim strokovnim znanjem o temi, ki je na dnevnem redu zasedanja skupine, da doseže učinkovito evropsko sodelovanje.

(10)

Za člane skupine je treba določiti pravila o razkrivanju podatkov, brez poseganja v Pravilnik Komisije o varnosti iz Priloge k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom (5).

(11)

Osebne podatke, povezane s člani skupine, je treba obdelovati v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (6).

(12)

Primerno je določiti obdobje uporabe tega sklepa. Komisija bo pravočasno preučila smiselnost podaljšanja tega obdobja –

(a)

spremljati napredek in ocenjevati učinek izvajanja Priporočila Komisije z dne 24. avgusta 2006 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju ter Sklepov Sveta z dne 13. novembra 2006 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju;

(b)

zagotavljati forum za sodelovanje med organi držav članic in Komisijo na evropski ravni ter skrbeti za izmenjavo informacij in dobrih praks, povezanih s politikami in strategijami držav članic na področju digitalizacije in spletne dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnega arhiviranja.

9.5.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 119/48

(1)

V skladu z Direktivo 2002/55/ES lahko Komisija ob upoštevanju določenih pogojev državo članico oprosti nekaterih obveznosti pri trženju semena zelenjadnic iz navedene direktive.

(2)

Združeno kraljestvo je zaprosilo za oprostitev obveznosti v zvezi z nekaterimi vrstami in podvrstami.

(3)

Ker se semena navedenih vrst in podvrst običajno ne razmnožujejo na ozemlju Združenega kraljestva in ker običajno razmnoževanje zadeva le razmnoževalni in sadilni material razen semena, je treba Združeno kraljestvo oprostiti nekaterih obveznosti v okviru Direktive 2002/55/ES v zvezi z zadevnimi vrstami in podvrstami.

(4)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za seme in razmnoževalni material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo –

9.5.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 119/49

(1)

Aktivna snov tolilfluanid je bila z Direktivo Komisije 2006/6/ES vključena v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS (2).

(2)

Nemčija je 23. februarja 2007 obvestila Komisijo, da je bilo nedavno odkrito, da ima tolilfluanid lahko nepričakovan učinek na pitno vodo. Natančneje, uporaba določenega fitofarmacevtskega sredstva „Euparen M WG“, ki vsebuje tolilfluanid, povzroča oblikovanje metabolita tolilfluanida, namreč dimetilsulfamid, ki ga je mogoče najti v zemlji, v podtalnici in površinskih vodah. S standardnim postopkom priprave pitne vode (ozonizacija) se ta metabolit preoblikuje v zdravju škodljivi nitrozamin (NDMA).

(3)

Druge aktivne snovi, s podobno molekularno strukturo kot tolilfluanid, bi se lahko razgradile na enak način.

(4)

Nitrozamini so domnevno ali dokazano genotoksične in rakotvorne snovi, zato je treba preprečiti njihovo prisotnost v pitni vodi.

(5)

Člen 11(1) Direktive 91/414/EGS določa, da če ima država članica upravičene razloge za mnenje, da sredstvo, ki ga je registrirala ali ga mora registrirati v skladu členom 10, predstavlja nevarnost za zdravje ljudi ali živali ali za okolje, lahko začasno omeji ali prepove uporabo in/ali prodajo tega sredstva na svojem ozemlju. O tem nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice in navede razloge za svojo odločitev.

(6)

Glede na prejete podatke so Češka, Nemčija, Irska, Španija, Italija, Luksemburg, Avstrija, Poljska, Švedska in Združeno kraljestvo že začasno ustavile uporabo na prostem sredstev, ki vsebujejo tolilfluanid.

(7)

Člen 11(2) Direktive 91/414/EGS določa, da se odločitev o tej zadevi sprejme na ravni Skupnosti. V tem primeru je treba za zagotovitev, da uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo tolilfluanid ne bo povzročila onesnaženja pitne vode, sprejeti nujne ukrepe. Problem ni omejen na eno samo državo članico, saj bi se onesnaženje podtalnice ali pitne vode lahko razširilo čez državne meje. Kot je navedeno v deveti uvodni izjavi Direktive 91/414/EGS, je cilj Direktive tudi visoka raven varovanja zdravja, podtalnice in okolja. Iz pete uvodne izjave Direktive 91/414/EGS izhaja, da je cilj Direktive tudi preprečevanje nepotrebnih ovir za trgovino. Enostranski ukrepi držav članic bi lahko povzročili različne stopnje varovanja in bi tudi ovirale trgovino s fitofarmacevtskimi sredstvi. Zato je treba sprejeti ukrepe na ravni Skupnosti.

(8)

V obravnavanem primeru opozorilo na etiketi ne zadošča za varovanje zdravja ljudi.

(9)

Treba je zbrati dodatne informacije, ki bodo Komisiji po potrebi omogočile pregled Direktive 91/414/EGS glede tolilfluanida. Treba je tudi raziskati, ali bi lahko nastali enaki problemi pri drugih snoveh, ki se trenutno ocenjujejo ali so že bile ocenjene na ravni Skupnosti. Zato mora vsaka država članica, ki je bila imenovana za poročevalko pri oceni aktivne snovi na podlagi Direktive 91/414/EGS, nemudoma raziskati, ali bi uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedeno snov, lahko povzročila podobne težave.

(10)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

oceni spiranja za to aktivno snov; ter

(b)

pogojih, v katerih se nastanek nitrozaminov lahko izključi.