28.8.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 222/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

28.8.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 222/3

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1623/2000 z dne 25. julija 2000 o določitvi podrobnih izvedbenih pravil za Uredbo (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino, kar zadeva tržne mehanizme (2), določa med drugim podrobna izvedbena pravila glede odprodaje zalog alkohola, pridobljenih po destilacijah, kakor so določena v členih 35, 36 in 39 Uredbe Sveta (EGS) št. 822/87 z dne 16. marca 1987 o skupni ureditvi trga za vino (3) ter členih 27, 28 in 30 Uredbe (ES) št. 1493/1999 in ki jih imajo intervencijske agencije.

(2)

Razpisni postopek za vinski alkohol za izključno uporabo v obliki bioetanola v sektorju za goriva v Skupnosti je treba organizirati v skladu s členom 92 Uredbe (ES) št. 1623/2000, da se zmanjšajo zaloge vinskega alkohola v Skupnosti in se zagotovi stalna dobava za podjetja, ki so odobrena v skladu s tem členom.

(3)

Od 1. januarja 1999 in v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2799/98 z dne 15. decembra 1998 o vzpostavitvi kmetijsko-monetarne ureditve za euro (4) morajo biti ponudbene cene in varščine izražene v eurih in prav tako se morajo v eurih izvršiti plačila.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

(a)

serijo s številko 123/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(b)

serijo s številko 124/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(c)

serijo s številko 125/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(d)

serijo s številko 126/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(e)

serijo s številko 127/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(f)

serijo s številko 128/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(g)

serijo s številko 129/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(h)

serijo s številko 130/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(i)

serijo s številko 131/2007 ES količine 39 995 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(j)

serijo s številko 132/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(k)

serijo s številko 133/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(l)

serijo s številko 134/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(m)

serijo s številko 135/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(n)

serijo s številko 136/2007 ES količine 53 380,74 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %.

(a)

pri intervencijski agenciji, ki ima zadevni alkohol, dokaz o pologu varščine 4 EUR na hektoliter alkohola pri 100 vol. %;

(b)

ime in naslov ponudnika, sklic na obvestilo o razpisu, predlagano ceno, izraženo v eurih na hektoliter alkohola pri 100 vol. %;

(c)

obveznost ponudnika, da bo spoštoval vse določbe zadevnega razpisa;

(d)

izjava ponudnika, s katero:

(a)

se lahko smiselno zatečejo k določbam iz člena 102 Uredbe (ES) št. 1623/2000;

(b)

lahko začnejo z nadzorom vzorcev z analizo z jedrsko magnetno resonanco, da preverijo naravo alkohola ob končni uporabi.

28.8.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 222/10

(1)

Člen 3(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1973/2004 (2) določa, da je treba Komisiji sporočiti nekatere podatke v zvezi z določenimi površinami, ki so upravičene do pomoči za energijske poljščine. Člen 4 Uredbe (ES) št. 1973/2004 določa, da se koeficient znižanja določenih površin določi na podlagi podatkov, ki so bili sporočeni v skladu s členom 3(1) navedene uredbe. Sklicevanje na nekatere določbe člena 3(1) je napačno, zato ga je treba popraviti.

(2)

Člen 32(3) Uredbe (ES) št. 1973/2004 določa podrejene zahteve za zbiralce in prve predelovalce. Tudi položitev varščine mora pomeniti podrejeno zahtevo za zbiralce surovin, namenjenih proizvodnji energentov.

(3)

Da se zagotovi možnost gojenja in predelave novih kultur na kmetijskem gospodarstvu za namene proizvodnje energije, je primerno dati državam članicam možnost, da posodobijo seznam surovin, ki se lahko gojijo na zemljiščih v prahi in ki so upravičene do pomoči za energetske rastline.

(4)

Treba je razjasniti pravila za neobvezni sistem odobritve in določbe, ki se uporabljajo za trgovino s surovinami za energetsko uporabo med državami članicami, izmed katerih se je ena odločila, da ne bo uporabljala neobveznega sistema odobritve v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1973/2004.

(5)

Člen 39(3) Uredbe (ES) št. 1973/2004 vsebuje napačno sklicevanje na člen 32(2), namesto na celoten člen 32. To napako je zato treba popraviti.

(6)

Uredba Komisije (ES) št. 270/2007 z dne 13. marca 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 1973/2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 v zvezi s shemami podpor, iz naslova IV in IVa navedene uredbe, glede uporabe zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin (3) je spremenila člen 136 Uredbe (ES) št. 1973/2004. Zaradi napake se pri nadaljnji nadomestitvi navedenega člena z Uredbo Komisije (ES) št. 381/2007 (4) ni upoštevala sprememba, ki jo je uvedla Uredba (ES) št. 270/2007. Člen 136 Uredbe (ES) št. 1973/2004 je zato treba ustrezno prilagoditi, z učinkom od datuma začetka uporabe Uredbe (ES) št. 270/2007.

(7)

Uredba Komisije (ES) št. 972/2007 (5) je spremenila člen 53 Uredbe (ES) št. 796/2004 (6), da bi se izognili znižanjem plačil v primeru prijav, ki namenoma precenjujejo površine, če se nanašajo na zelo omejene površine. Ta določba se mora nanašati tudi na zahtevke v okviru sheme enotnega plačila na površino. Člen 138 Uredbe (ES) št. 1973/2004 je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Spremembe, ki jih je uvedla Uredba (ES) št. 270/2007, so poenostavile pravila za pomoč za energetske rastline, določena v poglavju 8 Uredbe (ES) št. 1973/2004. Primerno je, da se nekateri izmed novih elementov vključijo v pravila za uporabo zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin, kot določa poglavje 16 Uredbe (ES) št. 1973/2004.

(9)

Člen 146 Uredbe (ES) št. 1973/2004 za žito in oljnice, ki se uporabljajo na gospodarstvu, izrecno zahteva denaturacijo pridelave. Ob upoštevanju mogočega omejenega obsega takšne pridelave in tehničnih težav takšnega postopka je treba državam članicam dovoliti, da se same odločijo, ali bodo vlagateljem dovolile uporabo drugih določenih kmetijskih surovin, kot so predpisane, pod pogojem, da države članice določijo ustrezne ukrepe nadzora. Ta pristop je treba razširiti tudi na določanje količin pridelanih surovin.

(10)

Da bi poenostavili upravljanje režima uporabe zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin, je dovolj, da se določi, da izvod pogodbe, sklenjene med vlagateljem in zbiralcem ali prvim predelovalcem, predloži samo vlagatelj svojemu pristojnemu organu.

(11)

V primeru pomoči za energetske rastline morajo subjekti pri svojih pristojnih organih položiti varščino do roka za spremembo zahtevkov za plačila. Primerno je, da se enaka določba vključi v pravila za uporabo zemlje v prahi za proizvodnjo surovin.

(12)

Sistem varščin zagotavlja, da se surovine, pridelane na površinah, za katere je odobrena pomoč za zemljišča v prahi, in dostavljene zbiralcem ali prvim predelovalcem, nazadnje predelajo v surovine, ki niso primarno namenjene prehrani ljudi ali živali. Vendar je treba državam članicam dovoliti zamenjavo sistema varščin z nadomestnim sistemom odobritev subjektov, namenjenim zagotavljanju enake stopnje učinkovitosti. Takšni pooblaščeni subjekti bi morali izpolnjevati minimalne zahteve in bi bili kaznovani, če ne bi izpolnjevali svojih obveznosti, v skladu s podrobnimi nacionalnimi pravili, ki jih bodo določili pristojni organi.

(13)

V skladu s tretjim pododstavkom člena 145(3) Uredbe (ES) št. 1973/2004 morajo prvi predelovalci in zbiralci, ki se odločijo zamenjati surovine in vmesne proizvode ali stranske proizvode z enakimi količinami, o tem obvestiti pristojne organe. Razen tega mora biti v skladu z navedenim členom zagotovljeno sporočanje med nacionalnimi organi držav članic v primeru, če zadevajo takšne transakcije različne države članice, tako da imajo nacionalni organi držav članic na voljo dovolj informacij o takšnih transakcijah. Zato obveznost, da se uporablja kontrolni izvod T5 iz členov 160 in 161 navedene uredbe, ni potrebna ter jo je treba odpraviti.

(14)

V skladu z drugim pododstavkom člena 143b(5) Uredbe (ES) št. 1782/2003 sta Bolgarija in Romunija zaprosili za dovoljenje, da za upravičene površine na kmetijsko gospodarstvo, za katere se lahko zaprosijo plačila v okviru sheme enotnega plačila, določita najmanjšo velikost nad 0,3 hektarja. Za Bolgarijo in Romunijo je ta velikost določena na 1 hektar (7). Vendar lahko v primeru Bolgarije za plačila zaprosijo tudi kmetijska gospodarstva z vsaj 0,5 hektarja trajnih nasadov. To velikost je treba navesti v Prilogi XX k Uredbi (ES) št. 1973/2004.

(15)

Priloga XXI k Uredbi (ES) št. 1973/2004 za Madžarsko določa kmetijsko zemljišče po shemi enotnega plačila v velikosti 4 355 000 hektarjev. Vendar je na podlagi nadaljnjega pregleda ocene kmetijskega zemljišča po shemi enotnega plačila v skladu s členom 143b(4) Uredbe (ES) št. 1782/2003 na Madžarskem pravilna velikost zemljišča, ki jo je treba upoštevati, 4 829 000 hektarjev. To velikost je treba navesti v Prilogi XXI k Uredbi (ES) št. 1973/2004.

(16)

Bolgarija in Romunija sta ocenili velikost svojih uporabljenih kmetijskih zemljišč, kjer se ohranjajo dobri kmetijski pogoji, in predlagali, da jo prilagodita v skladu z najmanjšo velikostjo upravičenih površin na kmetijsko gospodarstvo. Za Bolgarijo je ta velikost kmetijskih zemljišč določena na 3 805 638 hektarjev, za Romunijo pa na 8 716 370 hektarjev (8). Te velikosti je treba navesti v Prilogi XXI k Uredbi (ES) št. 1973/2004.

(17)

Uredbo (ES) št. 1973/2004 je zato treba ustrezno spremeniti in popraviti.

(18)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

1.

V členu 4 se sklicevanje „členi 3(1)(b), (b)a in (c)“ nadomesti s sklicevanjem „členom 3(1)(b) in (c)“.

2.

V členu 32 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Naslednje zahteve so podrejene zahteve za zbiralce in prve predelovalce v smislu člena 20 Uredbe (EGS) št. 2220/85:

3.

V členu 33(1) se doda naslednji pododstavek:

„Države članice lahko vlagateljem dovolijo uporabo določenih kmetijskih surovin, ki niso navedene v točki (a) prvega pododstavka, pod pogojem, da se izvajajo vsi ustrezni ukrepi nadzora.“

4.

Člen 37 se spremeni:

5.

V členu 39(3) se sklicevanje „člena 32(2)“ nadomesti s sklicevanjem „člena 32“.

6.

V členu 136 se črta besedilo „člen 30(3)“.

7.

V členu 138(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Če je razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino posledica namernih nepravilnosti, se pomoč, do katere bi bil kmet upravičen, za zadevno koledarsko leto ne dodeli, če ta razlika presega 0,5 % ugotovljene površine ali je večja od enega hektarja.“

8.

V členu 144 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

9.

Člen 146 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 146

Odstopanja

1.   Ne glede na člen 145(2) in (3) lahko države članice vlagateljem dovolijo:

Države članice lahko vlagateljem dovolijo uporabo določenih kmetijskih surovin, ki niso navedene v točki (a) prvega pododstavka, pod pogojem, da se izvajajo vsi ustrezni ukrepi nadzora.

2.   V primerih iz odstavka 1 se vlagatelji z izjavo namesto pogodbe iz člena 147 obvežejo, da bodo surovine iz izjave uporabili ali predelali neposredno. Smiselno se uporabljajo členi 147 do 164.

3.   Države članice, ki uporabljajo odstavek 1, uvedejo ustrezne ukrepe nadzora za zagotovitev, da se surovina uporablja neposredno na kmetijskem gospodarstvu ali je predelana v bioplin iz oznake KN 2711 29 00.“

10.

Člen 147 se spremeni:

11.

V členu 155(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

12.

V členu 157 se črta odstavek 1.

13.

V členu 158 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Zbiralci ali prvi predelovalci položijo pri pristojnih organih varščino iz odstavka 2 tega člena do roka za spremembo zahtevkov za plačila za zadevno leto v zadevni državi članici, kot je določeno v členu 15(2) Uredbe (ES) št. 796/2004. Vendar lahko države članice opustijo zahtevo po varščini pod pogoji iz člena 5 Uredbe Komisije (EGS) št. 2220/85.“

14.

Člen 159 se spremeni:

15.

V poglavju 16 se oddelek 8 nadomesti z naslednjim:

„ODDELEK 8

Neobvezni sistem odobritve

Člen 160

Neobvezni sistem odobritve

1.   Z odstopanjem od člena 158 se lahko države članice odločijo vzpostaviti sistem odobritve zbiralcev in prvih predelovalcev (v nadaljevanju „pooblaščeni subjekti“).

Države članice sporočijo javnosti odločitev iz prvega pododstavka do 1. novembra v letu pred začetkom njenega izvajanja.

Razen če ni drugače določeno v tem oddelku, se določbe tega poglavja uporabljajo za države članice, ki so se odločile uporabljati prvi pododstavek.

2.   Kadar se država članica odloči uporabljati odstavek 1, sprejme potrebne določbe in ukrepe za zagotovitev, da so izpolnjene določbe iz tega poglavja. Države članice določijo zlasti pogoje za odobritev subjektov, ki zagotovijo, da so izpolnjena vsaj naslednja merila:

3.   Države članice vzpostavijo postopek za nadzor odobritev subjektov, preden se objavi seznam iz odstavka 6.

4.   Kadar se odkrije, da pooblaščeni subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz tega poglavja ali nacionalnih določb, sprejetih na njegovi podlagi, ali kadar zbiralec ali prvi predelovalec ne dovoli ali ne omogoči pregledov na kraju samem, ki jih izvajajo pristojni organi, in/ali ne zagotovi informacij iz člena 163, države članice zagotovijo uporabo ustreznih kazni. Višina kazni se izračuna ob upoštevanju resnosti kršitve in sorazmerno z zaseženimi varščinami za neizpolnjevanje zahtev, kot je določeno v členu 159.

5.   Če pooblaščeni subjekt zaradi hude malomarnosti ne izpolnjuje določb tega poglavja ali nacionalnih določb, lahko država članica prekliče njegovo odobritev za obdobje, ki ga določi sama.

6.   Vse države članice dajo javnosti pred 15. decembrom v letu pred letom, za katerega se dodeli pomoč, na voljo seznam odobrenih zbiralcev in prvih predelovalcev.

7.   Če se država članica odloči uporabljati odstavek 1, se pomoč plača le vlagateljem, ki so sklenili pogodbe z odobrenimi zbiralci ali predelovalci, če imajo tudi oni sedež v državi članici, ki se je odločila uporabljati odstavek 1.“

16

Priloga XX in Priloga XXI se nadomestita z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

28.8.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 222/16

(1)

Aviarna influenca je nalezljiva virusna bolezen pri perutnini in ostalih pticah, ki povzroča smrt in motnje, ki lahko hitro dobijo epizootske razsežnosti ter lahko pomenijo resno nevarnost za zdravje živali in pod določenimi pogoji zdravje ljudi ter zmanjšajo donosnost reje perutnine.

(2)

V nekaterih delih Skupnosti in v tretjih državah je bil pri perutnini in prostoživečih pticah izoliran visoko patogeni podtip H5N1 virusa aviarne influence A. V Skupnosti narašča verjetnost širitve navedenega virusa na perutninske jate, zlasti prek prosto živečih ptic.

(3)

Na celotnem ozemlju Nizozemske so vzpostavljeni sistemi zgodnjega odkrivanja in ukrepi biološke varnosti za zmanjšanje tveganja prenosa aviarne influence na perutninske jate.

(4)

Znanstveni odbor za zdravje in dobro počutje živali Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) v svojih znanstvenih mnenjih o aviarni influenci glede vidikov zdravja in dobrega počutja živali, vloge prostoživečih ptic pri širjenju aviarne influence in glede cepljenja perutnine, ptic v ujetništvu ter ptic v živalskih vrtovih priporoča, da je treba proučiti uporabo cepiva, če na območjih z večjo gostoto perutnine obstaja veliko tveganje za prenos virusa.

(5)

Poleg tega EFSA navaja, da med epidemijo aviarne influence vedno obstaja veliko tveganje, da so ptice ljubiteljske reje in hišne ptice skrite, kar predstavlja stalno tveganje okužbe. To možnost je treba upoštevati, namesto množičnega izločanja takih ptic pa je morda priporočljiva politika povečanega nadzora in biološke varnosti. Pri teh vrstah ptic se lahko kot možnost upoštevata tudi karantena in cepljenje. Vendar taka praksa ne sme ogroziti strogih ukrepov biološke varnosti in drugih ukrepov, ki morajo veljati na takih območjih in so namenjeni preprečitvi vsakršnega prenosa virusa. Preventivno cepljenje se lahko uporablja zlasti pri jatah, za katere se uporabljajo splošni sistemi reje in ravnanja z živalmi, ki izključujejo ptice, ki so stalno v zaprtih prostorih ali so zadostno zaščitene pred stiki s prostoživečimi pticami.

(6)

Z Odločbo Komisije 2006/147/ES z dne 24. februarja 2006 o uvedbi preventivnega cepljenja proti visoko patogeni aviarni influenci H5N1 in s tem povezanih določb o premikih na Nizozemskem (2) je bil odobren načrt preventivnega cepljenja proti visoko patogeni aviarni influenci H5N1, ki ga je Nizozemska z njegovimi spremembami predložila Komisiji 21. februarja 2006, vključno z nadaljevanjem navedenega načrta do 31. julija 2007 („načrt preventivnega cepljenja“). Določeni so bili nekateri ukrepi, ki jih je na Nizozemskem treba uporabljati, kadar se izvaja preventivno cepljenje na nekaterih gospodarstvih s perutnino, pri katerih obstaja posebno tveganje infekcije s to boleznijo, vključno z omejitvijo premikov cepljene perutnine.

(7)

Glede na izkušnje s preventivnim cepljenjem v pogojih na terenu med izvajanjem načrta za preventivno cepljenje je primerno nadaljevati s tem pilotnim projektom, da se zagotovi boljše razumevanje razvoja in ravni imunosti ptic v nadzorovanih pogojih.

(8)

V ta namen je Nizozemska 29. junija 2007 predložila posodobljen načrt za preventivno cepljenje, ki ga je treba uporabljati do 31. julija 2009. Komisija je v sodelovanju z Nizozemsko proučila posodobljen načrt in meni, da bo z nekaterimi prilagoditvami v skladu z zakonodajo Skupnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom živali. Posodobljen načrt za preventivno cepljenje je treba zato odobriti.

(9)

Za namen takega preventivnega cepljenja je treba uporabiti samo cepiva, odobrena na podlagi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (3) ali Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (4).

(10)

Če se preventivno cepljenje izvaja na Nizozemskem, je treba spremljati cepljene in necepljene perutninske jate ter uvesti omejitve za premike cepljenih jat, da se prepreči morebitno kroženje virusa v cepljenih jatah, če so izpostavljene divjemu virusu.

(11)

Poleg tega je treba za premike perutnine in perutninskih proizvodov v okviru ukrepov določiti nekatere omejitve preventivnega cepljenja iz te odločbe. Take omejitve morajo upoštevati pravila iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (5), Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (6) in Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (7).

(12)

Zaradi jasnosti zakonodaje Skupnosti je treba Odločbo 2006/147/ES razveljaviti.

(13)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

„perutnina dvoriščne reje“ pomeni piščance, purane in druge vrste, ki spadajo v red Galliformes, ter race, gosi in druge vrste, ki spadajo v red Anseriformes, ki jih lastniki redijo:

(b)

„kokoši nesnice ekološke reje“ in „proste reje“ pomeni:

(a)

znotraj Nizozemske;

(b)

v drugi državi članici, po sporazumu z namembno državo članico.

(a)

na druga gospodarstva, kjer se izvaja preventivno cepljenje, znotraj Nizozemske;

(b)

v klavnice za takojšnji zakol znotraj Nizozemske; ali

(c)

v klavnico v drugi državi članici za takojšen zakol, po sporazumu z namembno državo članico.

(a)

konzumna jajca iz perutnine, ki izvira iz gospodarstev, ki so bila v skladu z načrtom preventivnega cepljenja redno pregledana in za katere so bili rezultati preskusov na visoko patogeno aviarno influenco negativni, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena kontrolnim pticam; ter

(b)

konzumna jajca se prevažajo neposredno:

(a)

meso je iz perutnine, ki:

(b)

meso je bilo proizvedeno v skladu s Prilogo II ter oddelkoma II in III Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 ter kontrolirano v skladu z oddelki I, II, III in poglavjema V in VII oddelka IV Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004.

28.8.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 222/21

(1)

Odločba Komisije 2006/415/ES z dne 14. junija 2006 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco podtipa H5N1 pri perutnini v Skupnosti in razveljavitvi Odločbe 2006/135/ES (3) določa nekatere zaščitne ukrepe, ki jih je treba uporabljati za preprečitev širjenja navedene bolezni, vključno z vzpostavitvijo območij A in B po sumu izbruha ali potrjenem izbruhu bolezni.

(2)

Nemčija je obvestila Komisijo o izbruhu H5N1 pri reji perutnine na svojem ozemlju v deželi Bavarski in sprejela ustrezne ukrepe, kot jih določa Odločba 2006/415/ES, vključno z vzpostavitvijo območij A in B, kot določa člen 4 navedene odločbe.

(3)

Komisija je preučila navedene ukrepe v sodelovanju z Nemčijo in presodila, da so meje območij A in B, ki ju je vzpostavil pristojni organ v navedeni državi članici, dovolj oddaljene od dejanskega kraja izbruha. Območji A in B v Nemčiji se zato lahko potrdita in trajanje navedene regionalizacije se lahko določi.

(4)

Odločbo 2006/415/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepe, predvidene s to odločbo, je treba na naslednji seji Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ponovno pregledati –