3.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 143/1

(1)

Uredba Sveta (EGS) št. 4045/89 z dne 21. decembra 1989 o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, s strani držav članic in o razveljavitvi Direktive 77/435/EGS (2) je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Na podlagi člena 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (4), države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovljanje učinkovitega varovanja finančnih interesov Skupnosti in zlasti, da preverijo avtentičnost in skladnost poslovanja, ki ga financira Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), za preprečevanje in sledenje nepravilnosti ter povrnitev zneskov, izgubljenih zaradi nepravilnosti ali malomarnosti.

(3)

Pregled trgovinskih dokumentov podjetij, ki prejemajo ali izplačujejo plačila, je lahko zelo učinkovito sredstvo nadzora nad transakcijami, ki tvorijo del sistema financiranja EKJS. Ti pregledi dopolnjujejo druge fizične preglede, ki jih države članice že izvajajo. Poleg tega ta uredba ne vpliva na nacionalne predpise, ki se nanašajo na preglede in so obsežnejši od tistih v tej uredbi.

(4)

Dokumente, ki se uporabljajo kot podlaga za takšne preglede, je treba določiti tako, da omogočajo izvajanje celovitih pregledov.

(5)

Podjetja, ki se pregledujejo, je treba izbrati glede na vrsto transakcij, opravljenih na njihovo odgovornost, in razčlenitev podjetij, ki prejemajo ali izplačujejo plačila v skladu s svojim finančnim pomenom v sistemu financiranja EKJS.

(6)

Poleg tega je treba določiti najmanjše število inšpekcijskih pregledov trgovinskih dokumentov. To število je treba določiti z metodo, ki preprečuje občutna razlikovanja med državami članicami na podlagi razlik v strukturi njihovih izdatkov v okviru EKJS. Ta metoda se lahko uvede s sklicevanjem na število podjetij, ki imajo določen finančni pomen v sistemu financiranja EKJS.

(7)

Treba je opredeliti pooblastila uradnikov, odgovornih za preglede, in dolžnost podjetij, da dajejo takšnim uradnikom trgovinske dokumente na voljo za določeno obdobje in jim na zahtevo predložijo takšne informacije. Treba je določiti tudi, da se smejo trgovinski dokumenti v nekaterih primerih zaseči.

(8)

Zaradi mednarodne strukture kmetijskega trgovanja in za delovanje notranjega trga je treba uskladiti sodelovanje med državami članicami. Prav tako je treba vzpostaviti centraliziran dokumentacijski sistem na ravni Skupnosti za podjetja, ki prejemajo ali izplačujejo plačila in so ustanovljena v tretjih državah.

(9)

Čeprav je prvotna odgovornost držav članic, da sprejmejo programe pregledov, je treba o teh programih poročati Komisiji, tako da ta lahko prevzame nadzorno in usklajevalno vlogo in zagotovi, da se programi sprejemajo na podlagi ustreznih meril. S tem se lahko pregledi osredotočijo na sektorje ali podjetja, v katerih je nevarnost goljufij velika.

(10)

Bistveno je, da ima vsaka država članica poseben oddelek, odgovoren za spremljanje uporabe te uredbe in usklajevanje izvajanja preiskav v skladu s to uredbo. Uslužbenci tega oddelka lahko izvajajo inšpekcijske preglede podjetij v skladu s to uredbo.

(11)

Oddelke, ki izvajajo preglede na podlagi te uredbe, je treba urediti neodvisno od oddelkov, ki izvajajo preglede pred plačilom.

(12)

Podatke, zbrane med pregledi trgovinskih dokumentov, je treba zavarovati s poklicno molčečnostjo.

(13)

Treba je sprejeti ureditev za izmenjavo informacij na ravni Skupnosti, da se lahko rezultati uporabe te uredbe učinkoviteje izkoristijo –

(a)

„trgovinski dokumenti“ pomenijo vse knjige, registre, knjigovodske listine in dodatno dokumentacijo, knjigovodstvo, evidence o proizvodnji in kakovosti ter korespondenco, ki se nanaša na poslovno dejavnost podjetja, in poslovne podatke v kakršni koli obliki, vključno z elektronsko shranjenimi podatki, če se ti dokumenti ali podatki neposredno ali posredno nanašajo na transakcije iz odstavka 1;

(b)

„tretja oseba“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, neposredno ali posredno povezano s transakcijami, ki jih v okviru sistema financiranja izvaja EKJS.

(a)

primerjave s poslovno dokumentacijo dobaviteljev, strank, prevoznikov in drugih tretjih oseb;

(b)

fizična preverjanja, kjer je to ustrezno, količine in narave zalog;

(c)

primerjavo s poročili finančnih tokov, ki vodijo ali izhajajo iz transakcij, opravljenih v okviru sistema financiranja EKJS, in

(d)

preverjanja, povezana z vodenjem poslovnih knjig ali evidenc finančnih gibanj, ki med pregledom pokažejo, da so listine, ki jih ima plačilna agencija kot dokazilo za izplačilo pomoči upravičencu, pravilne.

(a)

če ima podjetje ali tretja oseba sedež v državi članici, ki ni država članica, v kateri je bil ali bi moral biti izplačan oziroma prejet zadevni znesek;

(b)

če ima podjetje ali tretja oseba sedež v državi članici, ki ni država članica, v kateri so dokumenti in podatki, ki so potrebni za pregled.

(a)

število podjetij, ki jih je treba preiskati, in njihovo razčlenitev po sektorjih na podlagi zneskov, ki se nanje nanašajo;

(b)

merila, sprejeta za izdelavo programa.

(a)

uspešnost pregledov, predvidenih s to uredbo, ki ga izvajajo uradniki, neposredno zaposleni na tem oddelku, ali

(b)

usklajevanje in splošen nadzor nad pregledi, ki jih izvajajo uradniki iz drugih oddelkov.

(a)

usposabljanje državnih uradnikov, odgovornih za izvajanje pregledov iz te uredbe, da pridobijo zadostno znanje za opravljanje svojih dolžnosti;

(b)

upravljanje poročil o preiskovanju in vseh drugih dokumentov v zvezi s preiskavami, ki se izvajajo in ki so predvidene v tej uredbi;

(c)

izdelavo in pošiljanje poročil iz člena 9(1) ter programov iz člena 10.

3.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 143/10

(1)

Uredba (ES) št. 1580/2007 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

3.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 143/12

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 in členom 17(2) navedene uredbe je bila vloga Italije za registracijo imena „Casatella Trevigiana“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

3.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 143/13

(1)

Svet evropske kemične industrije (CEFIC) („pritožnik“) je 23. julija 2007 v imenu proizvajalca, ki predstavlja glavni delež, v tem primeru več kot 25 %, celotne proizvodnje citronske kisline v Skupnosti, vložil pritožbo v zvezi z uvozom citronske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(2)

Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu zadevnega proizvoda in dokaze o znatni škodi, ki je iz tega izhajala, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Postopek se je začel 4. septembra 2007 z objavo obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(4)

Komisija je o začetku protidampinškega postopka uradno obvestila proizvajalce izvoznike, uvoznike, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, in njihova združenja, združenja potrošnikov, predstavnike države izvoznice in proizvajalce Skupnosti. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(5)

Da bi proizvajalci izvozniki lahko vložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“), če tako želijo, je Komisija kitajskim proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, ter predstavnikom LRK poslala obrazce za zahtevek. Osem proizvajalcev izvoznikov, vključno s skupinami povezanih družb, je vložilo zahtevek za TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe ali IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO.

(6)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov in uvoznikov, vključenih v to preiskavo, je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje, v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(7)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in če bi bilo, izbrala vzorec, so bili proizvajalci izvozniki, uvozniki ter njihovi predstavniki naprošeni, da se javijo Komisiji in predložijo, kot je določeno v obvestilu o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom, in sicer v roku 15 dni od objave obvestila o začetku.

(8)

V zvezi s proizvajalci izvozniki je Komisija v skladu s členom 17 osnovne uredbe izbrala vzorec, ki temelji na največjem reprezentativnem obsegu izvoza citronske kisline v Skupnosti, ki bi se lahko primerno proučili v razpoložljivem času. Na podlagi prejetih informacij proizvajalcev izvoznikov je Komisija izbrala štiri družbe ali skupine povezanih družb („vzorčene družbe“), ki imajo največji obseg izvoza v Skupnost. Glede na obseg izvoza pomenijo štiri vzorčene družbe 79 % celotnega izvoza citronske kisline iz LRK v Skupnost med obdobjem preiskave. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe je bilo opravljeno posvetovanje z zadevnimi strankami, ki niso predložile pripomb.

(9)

Vsi štirje proizvajalci, ki niso vključeni v vzorec, so zahtevali izračun individualne stopnje dampinga v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe. Le ena družba DSM Citric Acid (Wuxi) Ltd. je v predvidenem roku predložila zahtevane informacije. Zato je bil prejet le en zahtevek za individualno stopnjo dampinga. Ker se ta zahtevek ni štel za preveč obremenjujočega in ne bi onemogočil pravočasnega zaključka preiskave, je bil zahtevek sprejet.

(10)

V zvezi z nepovezanimi uvozniki v Skupnosti je Komisija v skladu s členom 17 osnovne uredbe izbrala vzorec, ki temelji na največjem reprezentativnem obsegu uvoza citronske kisline v Skupnost, ki bi se lahko primerno proučil v razpoložljivem času. Na podlagi prejetih informacij nepovezanih uvoznikov v Skupnosti je Komisija izbrala štiri družbe ali skupine povezanih družb („vzorčene družbe“), ki imajo največji obseg uvoza v Skupnost. Glede na obseg uvoza pomenijo štiri vzorčene družbe 36 % celotnega uvoza citronske kisline iz LRK v Skupnost med obdobjem preiskave. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe je bilo opravljeno posvetovanje z zadevnimi strankami, ki niso predložile pripomb. Eden izmed vzorčenih uvoznikov ni predložil zahtevanih informacij. Ostali trije uvozniki pomenijo 29 % celotnega uvoza citronske kisline iz LRK v Skupnost med obdobjem preiskave.

(11)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, potrebne za predhodno ugotovitev dampinga, škode, ki je zaradi tega nastala, in interesa Skupnosti, ter izvedla preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(12)

Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(13)

Ker je bilo treba določiti normalno vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO mogoče ne bo odobren, je bil opravljen preveritveni obisk za določitev normalne vrednosti na podlagi podatkov iz primerljive države, v tem primeru Kanade (glej uvodne izjave 40 do 44, in sicer v prostorih naslednje družbe:

(14)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2006 do 30. junija 2007 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Glede na gibanja, pomembna za oceno škode, je Komisija analizirala podatke za obdobje od 1. januarja 2004 do 30. junija 2007 („obravnavano obdobje“).

(15)

Zadevni izdelek je citronska kislina (vključno z natrijevim citratom), sredstvo za kisanje in pH regulator, ki se uporablja v pijačah, hrani, čistilnih sredstvih, kozmetičnih izdelkih in farmacevtskih izdelkih. Večinoma se ga pridobiva iz sladkorja/melase, tapioke, koruze ali glukoze (pridobljene iz žit) in različnih agensov za submerzno mikrobno fermentacijo ogljikovih hidratov.

(16)

Zadevni izdelek vključuje monohidrat citronske kisline, brezvodno citronsko kislino in trinatrijev citrat dihidrat. Te tri snovi tvorijo zadevni izdelek, saj imajo podobne osnovne kemijske lastnosti in podobno uporabo. Snovi izdelka so uvrščene pod oznako KN 2918 14 00 (monohidrat citronske kisline, brezvodna citronska kislina) in oznako ex 2918 15 00 (trinatrijev citrat dihidrat). Oznaka KN 2918 15 00 zajema tudi druge soli in estre, ki pa niso zadevni izdelek.

(17)

Preiskava je pokazala, da imajo različne snovi zadevnega izdelka enake osnovne tehnične in kemične lastnosti ter se uporabljajo v enake namene. Zato se za namen tega postopka štejejo za en izdelek.

(18)

Ugotovljeno je bilo, da imata citronska kislina, ki jo industrija Skupnosti proizvede in proda v Skupnosti, ter citronska kislina, ki se proizvede in proda v LRK in v Kanadi, ki je bila primerljiva država, enake tehnične in kemijske lastnosti ter enake osnovne uporabe kot citronska kislina, ki se proizvede v LRK in izvozi v Skupnost. Zato se začasno obravnavata kot podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(19)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 6, je bilo v obvestilu o začetku vzorčenje predvideno za proizvajalce izvoznike v LRK. V roku je na vprašalnik za vzorčenje skupaj odgovorilo osem skupin družb, ki so predložile zahtevane informacije. Po podatkih Eurostata te skupine pomenijo 96 % celotnega uvoza. Zato se stopnja sodelovanja šteje za visoko. Vsi proizvajalci izvozniki so zahtevali TGO in IO. Kot je navedeno v uvodni izjavi 8, so bile v vzorcu izbrane štiri skupine družb na podlagi njihovega obsega izvoza v Skupnost.

(20)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila, določena v členu 2(7)(c) osnovne uredbe.

(21)

Merila za TGO so na kratko in samo zaradi lažjega sklicevanja povzeta v nadaljevanju:

(22)

Vseh osem družb ali skupin družb kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so sodelovali v tem postopku, je zahtevalo TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in v danih rokih izpolnilo obrazec zahtevka za TGO za proizvajalce izvoznike. Vse te skupine so vključevale proizvajalce zadevnega izdelka ter družbe, povezane s proizvajalci in vključene v prodajo citronske kisline. Ustaljena praksa Komisije je preveriti, ali skupina povezanih družb kot celota izpolnjuje pogoje za TGO. TGO so zahtevale naslednje skupine:

(23)

Komisija je pridobila vse potrebne informacije o sodelujočih proizvajalcih izvoznikih in informacije, navedene v zahtevku za TGO, za katere je menila, da je to potrebno, preverila v prostorih zadevnih družb.

(24)

Dve družbi ali skupini družb (Laiwu Taihe in DSM Wuxi) sta izpolnjevali vsa merila iz uvodne izjave 21 in se jima TGO odobri.

(25)

Tri družbe ali skupine družb (RZBC Co. Ltd, TTCA Co., Ltd. in Yixing Union Biochemical) so za posojila dale pod hipoteko večino svojega premoženja. Kljub temu so še vedno lahko jamčile za posojila, ki so bila odobrena drugim družbam. V zameno so RZBC, TTCA Co., Ltd. in Yixing Union Biochemical od družb, za katere so nastopile kot poroki, prejele podobna jamstva za svoja posojila. Družbe so ta jamstva uporabile za pridobitev nadaljnjih posojil od bank pod državnim nadzorom v višini 25 do 50 % celotnega premoženja. Te družbe so trdile, da se takšen sistem uporablja tudi v državah s tržnim gospodarstvom in zlasti v okviru kitajske bančne zakonodaje. Vendar so informacije, zbrane med preiskavo, pokazale, da je treba posojila v okviru bančne politike zagotavljati le za delež vrednosti premoženja, uporabljenega kot jamstvo in ne za znesek, ki presega takšno vrednost. Poleg tega je bančni sistem, v okviru katerega se pridobivajo posojila, pod znatnim državnim vplivom. Zato se sklene, da tri zgoraj navedene družbe niso izpolnjevale merila št. 1 iz uvodne izjave 21. TGO se jim zato ne odobri.

(26)

Pri dveh družbah (TTCA Co., Ltd. in Weifang Ensign) je vrednost pravice do uporabe zemljišč in/ali osnovnih sredstev znatno narasla (500 % do 1 500 %) v relativno kratkem časovnem obdobju, med časom pridobitve ali vnosa v družbo v obliki kapitalskega vložka in poznejšim datumom (v obdobju od 1 do 5 let pozneje), ko je bilo izvedeno ponovno vrednotenje. To kaže, da je bilo zadevno premoženje pridobljeno po ceni, ki je bila nižja od tržne cene, kar lahko pomeni prikrito subvencijo. Obe družbi sta trdili, da porast ni bil tako velik in da je bil v skladu s porastom, običajnim za primerljivo premoženje na Kitajskem. Vendar dokazi za to niso bili predloženi. Glede na prednost, ki so jo bile te družbe deležne zaradi pridobitve premoženja po cenah, ki so bile znatno nižje od tržne vrednosti, merilo št. 3 iz uvodne izjave 21 ni izpolnjeno.

(27)

Družba Anhui BBCA Biochemical Co., Ltd. je prejela veliko vsoto denarja med OP (skoraj 10 % celotnega premoženja ali 15 % letnega prometa. Poleg tega za uporabo nekaterih nepremičnin najemnina ni bila zaračunana. Zaradi tega in glede na znatno višino prejete subvencije se šteje, da merili št. 1 in 3 iz uvodne izjave 21 nista izpolnjeni. Glede tega pripombe družbe niso bile tako utemeljene, da bi vplivale na spremembo ugotovitev.

(28)

Družba Shanxi Ruicheng je prejela zasebna posojila v vrednosti okoli 20 % premoženja. Za vsa ta posojila pogoji odplačila (doslej) še niso bili dogovorjeni, prav tako obresti niso bile pripisane ali plačane. Zato so bili stroški kredita družbe predmet precejšnjih izkrivljanj. Ker družba ni mogla predložiti pogodb za ta posojila, ni mogoče izključiti tega, da je v zvezi s temi posojili prišlo do vmešavanja države, kar pomeni, da ni izpolnjevala merila št. 1 iz uvodne izjave 21.

(29)

Na podlagi navedenega šest od osmih kitajskih družb ali skupin družb, ki so zahtevale TGO, niso mogle dokazati, da so izpolnile vsa merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(30)

Zato je bilo ugotovljeno, da se TGO odobri dvema družbama (Laiwu Taihe in DSM Wuxi), medtem ko se TGO za preostalih šest družb/skupin družb zavrne. Opravljeno je bilo posvetovanje s svetovalnim odborom in ta ugotovitvam ni nasprotoval.

(31)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, uvede dajatev na ravni države, če je to potrebno, razen v primerih, ko lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(32)

Vsi proizvajalci izvozniki, ki so zahtevali TGO, so zahtevali tudi IO, če jim TGO ne bi bil odobren.

(33)

Od šestih družb ali skupin družb, ki jim ni bilo mogoče odobriti TGO, so vse izpolnjevale merila iz člena 9(5) in se jim lahko odobri IO.

(34)

Normalno vrednost je bilo treba določiti za vse štiri vzorčene družbe in tudi za edino družbo, ki je predložila popoln zahtevek za individualno stopnjo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 9 („proučevane družbe“).

(35)

Kar zadeva določitev normalne vrednosti, je Komisija v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe za proizvajalce izvoznike, ki se jim lahko odobri TGO, najprej ugotovila, ali je bila njihova domača prodaja zadevnega izdelka reprezentativna, tj., ali je celoten obseg take prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Skupnost. Eni (DSM Wuxi) od petih proučevanih družb se lahko odobri TGO. Za to družbo, ki se ji lahko odobri TGO, je bilo ugotovljeno, da je njena domača prodaja zadevnega izdelka reprezentativna.

(36)

Komisija je nato proučila, ali se domača prodaja v reprezentativnih količinah vsake snovi zadevnega izdelka lahko šteje kot prodaja v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno z določitvijo deleža dobičkonosne domače prodaje neodvisnim kupcem edine vrste izvoženega izdelka.

(37)

Za DSM Wuxi je preiskava pokazala, da prodaja edine vrste izvoženega izdelka ni potekala v običajnem poteku trgovine. Ker za določitev normalne vrednosti ni bilo mogoče uporabiti domače prodaje, je bilo treba uporabiti drugo metodo. V zvezi s tem je bila normalna vrednost konstruirana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe na podlagi proizvodnih stroškov zadevnega izdelka. Pri konstruiranju normalne vrednosti v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe se proizvodnim stroškom prištejejo razumni zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške („stroški PSA“) ter za dobiček.

(38)

Ker družba DSM Wuxi ni imela domače prodaje podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine, PSA stroškov in dobička ni bilo mogoče določiti v skladu z metodologijo iz uvodnega stavka člena 2(6) osnovne uredbe. Ker nobenemu vzorčenemu proizvajalcu izvozniku ni bil odobren TGO, ni bilo mogoče določiti PSA stroškov in dobička v skladu z metodologijo iz člena 2(6)(a) osnovne uredbe. Poleg tega zaradi dejstva, da DSM Wuxi prodaja skoraj izključno le citronsko kislino, ni bilo mogoče določiti PSA stroškov in dobička v skladu z metodologijo iz člena 2(6)(b) osnovne uredbe. Zato je bilo odločeno, da se PSA stroški in dobiček določijo v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe. V zvezi s tem so bili uporabljeni zneski za PSA stroške in dobiček za domačo prodajo podobnega izdelka, določeni za sodelujočo družbo v primerljivi državi.

(39)

Kjer je bilo primerno, so bili preverjeni proizvodni stroški in PSA stroški uporabljeni pri konstruiranju normalne vrednosti.

(40)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bil odobren, določena na podlagi cen ali konstruirane vrednosti v primerljivi državi.

(41)

V obvestilu o začetku je Komisija izrazila svoj namen, da kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK predvideva uporabo Združenih držav Amerike. Zainteresirane stranke so bile pozvane k predložitvi pripomb v zvezi s tem. Dve zainteresirani stranki sta temu predlogu nasprotovali. RZBC Co. je predlagal Tajsko kot primerljivo državo.

(42)

V zvezi s Tajsko razpoložljive informacije kažejo, da celotna proizvodnja dveh tajskih proizvajalcev obsega le okoli 10 000 ton, od tega se 5 000 ton izvozi (predvsem na Japonsko). Če to domačo prodajo (v povprečju 2 500 ton na družbo) primerjamo s kitajskim izvozom v Skupnost (več kot 50 000 ton pri največjem izvozniku), ni verjetno, da ima kateri koli tajski proizvajalec reprezentativno domačo prodajo. Poleg tega RZBC navaja, da je stroškovna struktura tajskih družb verjetno bolj primerljiva s stanjem v LRK. Glavni argument za to primerljivost je dejstvo, da sta Tajska in LRK azijski državi. Treba je navesti, da stroški dela običajno obsegajo 5 do 10 % prometa, zato zagotovo niso glavni element v stroškovni strukturi katerega koli proizvajalca citronske kisline.

(43)

Poleg tega je treba omeniti, da so tajske družbe bistveno manjše od družb v glavnih državah proizvajalkah (na Kitajskem, v EU, ZDA, Kanadi in Braziliji). Glavni kitajski proizvajalci so okoli 10- do 20-krat večji od tajskih proizvajalcev, velikost kanadskega proizvajalca in glavnih kitajskih proizvajalcev pa je primerljiva.

(44)

ZDA so bile prvotno izbrane kot primerljiva država, dve ameriški družbi pa sta na začetku potrdili sodelovanje. Sodelovanje sta nato odklonili. Za sodelovanje pri preiskavi so bili nato zaprošeni edini proizvajalec v Kanadi in dva proizvajalca v Braziliji. V preiskavi je nato sodeloval le edini kanadski proizvajalec. Posledično so bile kot osnova za določitev normalne vrednosti za primerljive vrste izdelka proizvajalcev izvoznikov, ki jim ni bil odobren TGO, uporabljene cene citronske kisline na kanadskem trgu, ki se prodaja v običajnem poteku trgovine.

(45)

Proizvajalci izvozniki so izdelke v Skupnost izvažali neposredno neodvisnim kupcem ali prek povezanih ali nepovezanih trgovinskih družb s sedežem v Skupnosti in zunaj nje. Vsem družbam ali skupinam družb bi se lahko odobril TGO ali IO.

(46)

Kadar so se izdelki v Skupnost izvažali neposredno neodvisnim kupcem v Skupnosti ali prek nepovezanih trgovinskih družb, so bile izvozne cene določene na podlagi dejansko plačanih cen ali cen, ki se plačujejo za zadevne izdelke, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(47)

Kadar so se izdelki v Skupnost izvažali prek povezanih trgovinskih družb s sedežem v Skupnosti, so bile izvozne cene določene na podlagi cen teh povezanih trgovcev pri nadaljnji prodaji prvemu neodvisnemu kupcu v Skupnosti, v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

(48)

Normalna vrednost in izvozne cene so se primerjale na podlagi cene izdelka franko tovarna in na isti ravni trgovine. Za zagotovitev pravične primerjave med normalno vrednostjo in izvoznimi cenami so bile v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe narejene prilagoditve za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen.

(49)

Na podlagi tega so bili izvedeni popravki za prevozne, zavarovalne in manipulativne stroške, stroške natovarjanja in s tem povezane stroške, stroške pakiranja in kreditov, kadar je bilo to ustrezno in upravičeno.

(50)

Za prodajo prek povezanih uvoznikov v Skupnosti je bila uporabljena prilagoditev v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe, če so te družbe opravljale svojo dejavnost podobno kot neodvisni uvoznik. Ta prilagoditev je temeljila na PSA stroških uvoznikov in podatkih o dobičku od nepovezanih uvoznikov v Skupnosti.

(51)

V skladu s členoma 2(11) in 2(12) osnovne uredbe so bile za vzorčene proizvajalce izvoznike stopnje dampinga določene na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno. Ker ta skupina družb zajema dva proizvajalca izvoznika, je bila za RZBC stopnja dampinga določena kot povprečje stopenj dampinga obeh družb.

(52)

Za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec in jim ni bila odobrena individualna obravnava, je bila stopnja dampinga izračunana kot tehtano povprečje stopenj, določenih za vse družbe v vzorcu.

(53)

Glede na visoko stopnjo sodelovanja (96 %), navedeno v uvodni izjavi 19, se je stopnja dampinga za vso državo določila na najvišji ravni, ki je bila ugotovljena za sodelujočo družbo.

(54)

Na podlagi tega znašajo začasne stopnje dampinga, izražene v odstotku cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve:

(55)

V Skupnosti podobni izdelek izdelujeta dve družbi: Jungbunzlauer, Avstrija, in S.A. Citrique Belge v Belgiji (del skupine DSM, s sedežem v Švici). Pritožnik Jungbunzlauer predstavlja večji delež celotne znane proizvodnje Skupnosti podobnega izdelka, tj. v tem primeru več kot 25 %. Oba proizvajalca sta v preiskavi v celoti sodelovala, drug evropski proizvajalec pa je v preiskavi zavzel nevtralni položaj.

(56)

S.A. Citrique Belge N.V. je v OP iz LRK uvozil nekaj izdelka. Vendar je bil obseg uvoza neznaten (med 1 in 6 % proizvodnje v OP – ta razpon je naveden zaradi zaupnosti), zato se ni zdelo ustrezno, da bi tega proizvajalca izključili iz opredelitve industrije Skupnosti.

(57)

Ker sta dva sodelujoča proizvajalca iz uvodne izjave 11 pomenila 100 % celotne proizvodnje Skupnosti med OP, se šteje, da predstavljata industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe in bosta v nadaljnjem besedilu imenovana „industrija Skupnosti“.

(58)

Glede na to, da industrijo Skupnosti sestavljata le dva proizvajalca, so podatki za industrijo Skupnosti izraženi v obliki indeksa in/ali v razponu, da se ohrani zaupnost, v skladu s členom 19 osnovne uredbe.

(59)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi obsega prodaje lastne proizvodnje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti, in podatkov o obsegu uvoza na trg Skupnosti, ki jih je pridobil Eurostat.

(60)

Med 2004 in OP se je trg Skupnosti za zadevni izdelek in podobni izdelek močno povečal, in sicer za 15 %, kar je posledica uporabe citronske kisline.

(61)

Obseg uvoza zadevnega izdelka iz LRK v Skupnost se je znatno povečal med obravnavanim obdobjem. Uvoz v EU se je od leta 2004 povečal za 37 %.

(62)

Tržni delež uvoza iz LRK se je v celotnem zadevnem obdobju enakomerno povečal za sedem odstotnih točk. Podrobneje, med 2004 in 2005 se je povečal za dve odstotni točki, med 2005 in 2006 za nadaljnji dve odstotni točki, med OP pa za tri odstotne točke. Med OP je tržni delež kitajskega uvoza znašal 46 %.

(63)

Med 2004 in 2005 se je povprečna cena uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK zvišala za 3 % in nato med 2005 in 2006 sunkovito padla za devet odstotnih točk. Med OP je cena ostala na ravni iz leta 2006. Na splošno so se cene uvoza iz zadevnih držav znižale za 6 % med obravnavanim obdobjem.

(64)

Pri določanju nelojalnega nižanja cen so bili analizirani podatki o cenah, ki se nanašajo na OP. Prodajne cene industrije Skupnosti, ki so pomembne pri preiskavi, so neto cene po odbitju popustov in znižanj. Kjer je bilo potrebno, so bile te cene usklajene na raven franko tovarna, se pravi brez stroškov prevoza znotraj Skupnosti. Uvozne cene LRK so bile tudi neto cene po odbitju popustov in znižanj in so bile prilagojene, kjer je bilo to potrebno, na ceno CIF meja Skupnosti z ustrezno prilagoditvijo za carine (6,5 %) in stroške, nastale po uvozu. Stroški, nastali po uvozu, so zajemali tudi prilagoditev za stroške posebne obravnave, nastale na strani uvoznikov v Skupnosti za razčlenitev nekaterih obsegov zadevnega izdelka pred nadaljnjo prodajo. Prodajne cene industrije Skupnosti in uvozne cene LRK so bile primerjane na isti ravni trgovanja, in sicer na ravni neodvisnih kupcev na trgu Skupnosti. Med OP je bila tako izračunana tehtana povprečna stopnja nelojalno znižanih cen za LRK, izražena v odstotku prodajne cene industrije Skupnosti, 17,42 %.

(65)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava vplivov dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti zajela oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so imeli vpliv na stanje industrije Skupnosti med obravnavanim obdobjem. Glede na to, da se analiza nanaša samo na dve družbi, je zaradi zaupnosti podatkov večina kazalcev izraženih v obliki indeksov ali pa so navedeni razponi.

(66)

Proizvodnja industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju povečala za 5 %, za 3 % pa se je povečala tudi proizvodna zmogljivost, da bi se povečana potrošnja izkoristila. Med obravnavanim obdobjem se je izkoriščenost zmogljivosti povečala za 2 %.

(67)

Glede na to, da industrijo Skupnosti sestavljata le dva proizvajalca, in da ima trg Skupnosti za citronsko kislino le tri dobavitelje (industrija Skupnosti, LRK, Izrael), so podatki v zvezi s tržnim deležem industrije Skupnosti izraženi v obliki indeksa, da se ohrani zaupnost podatkov, ki jih je industrija Skupnosti predložila v zaupnosti, v skladu s členom 19 osnovne uredbe.

(68)

Spodnja preglednica prikazuje storilnost industrije Skupnosti v zvezi s prodajo neodvisnim kupcem v Skupnosti. Obseg prodaje industrije Skupnosti neodvisnim kupcem v Skupnosti se je med 2004 in OP povečal za 5 %. To je treba upoštevati v okviru 15-odstotnega povečanja potrošnje v Skupnosti. Na podlagi tega se je tržni delež industrije Skupnosti med 2004 in OP enakomerno zmanjševal, skupno pa je bil v OP za pet odstotnih točk nižji.

(69)

Prodajne cene na enoto so se razvijale, kot sledi:

Preglednica prikazuje, da se je cena med obravnavanim obdobjem zvišala za 3 %. Upošteva se, da so glavne surovine za proizvodnjo citronske kisline sladkor/melasa ali glukoza (pridobljena iz žit). Poleg tega je velik strošek v proizvodnji citronske kisline tudi energija. Skupno znesek stroška energije pri proizvodnji citronske kisline tako znaša 16 % in je zato, v običajnih okoliščinah, mogoče pričakovati, da imajo velike spremembe v cenah nafte in plina neposreden vpliv na prodajno ceno citronske kisline.

(70)

Ugotovljeno je bilo, da so se cene glavnih surovin (sladkorja/melase, glukoze in energije) na svetovnih trgih med obravnavanim obdobjem znatno zvišale, kar je privedlo do precej višjih proizvodnih stroškov. To povišanje v prodajnih cenah industrije Skupnosti ni bilo odraženo, saj so se te cene v enakem obdobju zvišale le za 3 %. Zato je industrija Skupnosti, da ne bi izgubila kupcev, nanje prenesla le manjši del višjih stroškov.

(71)

Spodnje številke predstavljajo obseg zalog ob koncu vsakega obdobja. Raven zalog se je znižala za 28 %, da bi zadostili povečanemu povpraševanju na trgu.

(72)

Letne naložbe industrije Skupnosti v proizvodnjo podobnega izdelka so se v obravnavanem obdobju zelo zmanjšale in so bile v OP omejene le na vzdrževalna dela.

(73)

Zaradi zelo visokih in izrednih stroškov prestrukturiranja enega od proizvajalcev Skupnosti se ni zdelo razumno določiti dobičkonosnost na podlagi čistega dobička pred obdavčitvijo. Zato je bila dobičkonosnost industrije Skupnosti določena z izraženim dobičkom iz poslovanja pri prodaji podobnega izdelka neodvisnim kupcev v odstotku prometa iz te prodaje.

(74)

V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost industrije Skupnosti znatno zmanjšala. Donosnost vseh naložb je bila izračunana z izraženim dobičkom iz poslovanja s podobnim izdelkom v odstotku neto knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev, dodeljenih podobnemu izdelku. Ta kazalec se je razvil v skladu z dobičkonosnostjo, ki se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala. V zvezi z denarnim tokom je bil ugotovljen podoben negativni trend, ki se je pokazal v občutno splošnem poslabšanju finančnega stanja industrije Skupnosti v OP.

(75)

Število zaposlenih industrije Skupnosti v zvezi s podobnim izdelkom se je med 2004 in OP zmanjšalo za 9 %. Povprečni stroški dela na zaposlenega so se zmanjšali za 11 %.

(76)

Prizadevanja za prestrukturiranje, namenjena zmanjšanju proizvodnih stroškov, racionalizacija in zmanjšanje števila zaposlenih so povzročili povečan izkoristek delovne sile (15-odstotno povečanje v obravnavanem obdobju). Zato je mogoče skleniti, da je v obravnavanem obdobju industrija Skupnosti izjemno napredovala na področju stroškovne učinkovitosti.

(77)

Vpliv višine dejanske stopnje dampinga na industrijo Skupnosti se glede na obseg in ceno uvoza iz zadevne države ne more šteti kot zanemarljiv.

(78)

Zaradi pomanjkanja kakršnih koli informacij o obstoju dampinga pred oceno položaja v sedanjem postopku se ta dejavnik šteje za nepomembnega.

(79)

Med obravnavanim obdobjem je več kazalcev škode pokazalo očiten pozitivni razvoj: industrija Skupnosti je, v prizadevanju po izboljšanju učinkovitosti, uspela povečati prodajo in obseg proizvodnje, proizvodno zmogljivost, izkoriščenost proizvodnje in produktivnost, ob hkratnem zmanjšanju zalog in letnih stroškov dela.

(80)

Vendar pa se je njen tržni delež zaradi povečane potrošnje zmanjšal za 9 % v obravnavanem obdobju. Poleg tega so se njeni finančni kazalci razvijali negativno, dobičkonosnost se je nenehno zmanjševala. Donosnost naložb in denarni tok sta se prav tako razvijala negativno. Razlog za ta razvoj je, da se je znaten dvig cen surovin le delno odražal v prodajni ceni podobnega izdelka. Majhen dvig prodajne cene ni zadostoval za to, da bi industrija Skupnosti obdržala stopnjo dobička.

(81)

Glede na prej navedeno se začasno sklepa, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(82)

Komisija je v skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz povzročil škodo industriji Skupnosti do stopnje, ki se lahko opredeli kot znatna. Poleg dampinškega uvoza so bili preverjeni tudi znani dejavniki, ki bi hkrati lahko povzročali škodo industriji Skupnosti, da bi se zagotovilo, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti drugi dejavniki, ni bila pripisana dampinškemu uvozu.

(83)

Občutno povečanje obsega dampinškega uvoza za 37 % med letom 2004 in v OP ter temu ustreznega deleža na trgu Skupnosti, tj. za sedem odstotnih točk, in ugotovljeno znatno nelojalno nižanje cene (med 15 % in 21 % med OP) je sovpadlo s poslabšanjem gospodarskega stanja industrije Skupnosti, medtem ko se je povprečna cena vseh proizvajalcev izvoznikov v LRK zmanjšala za 6 %.

(84)

Zato je to nepošteno oblikovanje cen dampinškega uvoza iz LRK je preprečilo dvig cen na trgu Skupnosti, industrija Skupnosti pa je zaradi dampinškega uvoza izgubila tudi tržni delež. Da ne bi izgubila še več tržnega deleža, industrija Skupnosti zvišanih cen surovin ni mogla prenesti na kupce v obsegu, ki bi še zagotavljal ohranitev dobičkonosnosti.

(85)

Zaradi jasno ugotovljenega časovnega sovpadanja na eni strani navala dampinškega uvoza po ceni, ki je znatno nelojalno znižala cene industrije Skupnosti, in na drugi strani zmanjšanja dobičkonosnosti industrije Skupnosti in pa poslabšanja drugih njenih finančnih kazalcev, se začasno sklene, da je bil dampinški uvoz odločilen za škodo, povzročeno industriji Skupnosti.

(86)

Izrael je po navedbah Eurostata glavna tretja država, iz katere se uvaža citronska kislina. Vendar pa je tržni delež uvoza iz Izraela omejen in je v obravnavanem obdobju padel, in sicer s 5 % v letu 2004 na zgolj 3 % v OP. Poleg tega so bile povprečne cene uvoza iz Izraela enake ali so celo presegale cene Skupnosti v obravnavanem obdobju.

(87)

Poleg uvoza iz Izraela ni drugega pomembnega uvoza iz drugih držav. Na podlagi ugotovitev v zvezi s tem uvozom se lahko začasno sklene, da uvoz, ki ni bil uvoz iz LRK, ni prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(88)

Nekaj zainteresiranih strank je navedlo, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, povezana z zvišanjem cene sladkorja, ki se uporablja kot surovina pri proizvodnji podobnega izdelka, in sicer zaradi reforme režima za sladkor v EU in posledične odprave proizvodnega nadomestila, dodeljenega kemični industriji.

(89)

V zvezi s tem se navede, da eden od proizvajalcev Skupnosti kot surovino uporablja predvsem melaso, ki pa nikoli ni bila predmet proizvodnega nadomestila, četudi formalno spada v skupno kmetijsko politiko za sladkor.

(90)

Preiskava je pokazala, da je bila industrija Skupnosti v zvezi z uporabo sladkorja kot surovine res upravičena do proizvodnega nadomestila po skupni tržni ureditvi Skupnosti za sladkor, in sicer z namenom ohraniti konkurenčnost na svetovnem trgu. Proizvodna nadomestila so ustrezala razliki med intervencijsko ceno sladkorja EU po odbitju cene sladkorja na svetovnem trgu in standardnem znesku, ki je ustrezal stroškom odpošiljanja za izvoz sladkorja Skupnosti. Tako je industrija Skupnosti zaloge sladkorja pridobivala po cenah na svetovnem trgu.

(91)

Od julija 2006 je bil ta sistem reformiran z zmanjšanjem zaščite za sektor sladkorja. Kot je določeno z Uredbo Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (3), se po novem sistemu kemični industriji dovolijo prosta pogajanja o količinah in cenah industrijskega sladkorja s proizvajalci sladkorja in pridelovalci sladkorne pese, tj. v tem sektorju so bili opuščeni metodologija referenčne cene in kvote. Drugič, industrija Skupnosti lahko kupi določene količine industrijskega sladkorja na svetovnem trgu brez dajatev. Če ne bi bilo na voljo sladkorja po ceni, ki bi ustrezala svetovni ceni sladkorja, bi kemična industrija lahko zahtevala dodelitev proizvodnega nadomestila. Določba za ta proizvodna nadomestila, čeprav še obstaja, že od julija 2006 ni bila uporabljena. To lahko ocenjujemo kot močan pokazatelj dejstva, da so bile na voljo zadostne količine sladkorja po cenah na svetovnem trgu.

(92)

Poleg tega je analiza pokazala, da je, glede na delež surovine industrije Skupnosti, ki se uporablja za proizvodnjo podobnega izdelka, sladkor predstavljal od 6 do 21 % (razpon je naveden zaradi zaupnosti) stroškov proizvodnje od januarja do junija 2006, to stanje pa se je med OP spreminjalo v skladu z razvojem cen sladkorja na svetovnem trgu.

(93)

Preiskava je pokazala, da reforma trga sladkorja ni pomembno vplivala na razmere v zvezi s stroški industrije Skupnosti.

(94)

Na podlagi zgoraj navedenega se začasno sklene, da reforma trga sladkorja ni prispevala k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(95)

Nekaj zainteresiranih strank je navedlo, da je bila škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, povezana z višanjem stroškov energije.

(96)

V zvezi s tem se navede, da je proizvodnja citronske kisline energetsko intenzivna, če skupni znesek stroška energije v proizvodnji znaša 16 % (glej uvodno izjavo 69). Strošek energije je v obravnavanem obdobju dejansko nekoliko zrasel, to pa se je odražalo v proizvodnih stroških.

(97)

V vsakem primeru ni povišanje stroška energije kot takšno negativno vplivalo na finančne razmere industrije Skupnosti, temveč nezmožnost prenosa teh povišanih stroškov energije na stranke v potrebnem obsegu, in sicer zaradi znižanja cen, ki je bilo posledica velikega obsega dampinškega uvoza.

(98)

Domnevalo se je tudi, da bi povišane cene energije posredno vplivale tudi na proizvodnjo citronske kisline, saj bi evropska industrija citronske kisline z industrijo biogoriv konkurirala za ogljikove hidrate, ki so ena izmed sestavin pri proizvodnji citronske kisline. Ker se potreba po energiji povečuje in s tem tudi potreba po biogorivih, bi lahko proizvajalci biogoriv za ogljikove hidrate plačali več (tj. za sladkor in ostanke melase, glukozo). To pa bi zvišalo stroške industrije Skupnosti za ogljikove hidrate. Vendar pa, kot je pokazala analiza stroška proizvodnje industrije Skupnosti (glej uvodni izjavi 69 in 92), ni prišlo do zvišanja stroška proizvodnje za sladkor ali melaso, kar ni bilo povezano s splošnim zvišanjem cen sladkorja na svetovnem trgu. Zato ni mogoče ugotoviti posrednega vpliva industrije biogoriv na proizvajalce citronske kisline. Ta trditev se torej zavrne.

(99)

Na podlagi zgoraj navedenega se začasno sklene, da posledice zvišanja stroškov energije niso prispevale k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(100)

Nekaj zainteresiranih strank je navedlo, da so evropski proizvajalci sami krivi za izgubo tržnega deleža, in sicer zaradi omejevalnega sporazuma na trgu citronske kisline (1991–1995), pri katerem sta sodelovala pritožnik in drug evropski proizvajalec, tedaj pod drugim lastnikom. Te zainteresirane stranke trdijo, da je bila prodajna cena zaradi protikonkurenčnih praks umetno visoka, kar je kitajskim proizvajalcem omogočilo vstop na trg. Analiza statističnih podatkov kaže, da je do velikega porasta kitajskega uvoza citronske kisline prišlo med letoma 1998 in 1999 (64 %), še večji porast (137 %) pa se je zgodil med letoma 2002 in 2004, več let po zaključku omejevalnega sporazuma.

(101)

Na podlagi zgoraj navedenega se začasno sklene, da posledice protikunkurenčnih praks, pri katerih je sodelovala industrija Skupnosti, niso prispevale k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(102)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je padec vrednosti ameriškega dolarja v primerjavi z eurom olajšal uvoz citronske kisline v Evropsko skupnost.

(103)

Med 2004 in koncem OP je dolar v primerjavi z eurom izgubil 6,01 % vrednosti. Tega nizkega padca vrednosti dolarja v primerjavi z eurom ne odražata niti razvoj cene industrije Skupnosti niti obseg uvoza iz zadevne države ali drugih tretjih držav.

(104)

Zato je treba padec vrednosti ameriškega dolarja v primerjavi z eurom obravnavati kot zanemarljivega in ga ni mogoče označiti kot pomemben razlog za izgubo tržnega deleža industrije Skupnosti.

(105)

Poleg tega je treba opozoriti, da je treba v preiskavi proučiti, ali je dampinški uvoz (glede cen in obsega) industriji Skupnosti povzročil znatno škodo oziroma ali so jo povzročili drugi dejavniki. V zvezi s tem člen 3(6) osnovne uredbe glede cen navaja, da je treba dokazati, da je raven cene dampinškega uvoza povzročila škodo. Nanaša se torej le na razliko med ravnmi cene, ne vsebuje pa zahteve za analizo dejavnikov, ki vplivajo na raven teh cen.

(106)

Vendar pa bi bilo, kljub upoštevanju tečajnega nihanja med ameriškim dolarjem in eurom med letom 2004 in OP in tudi ob domnevi, da je bil ves izvoz v Skupnost plačan v ameriški valuti, nelojalno nižanje cen še vedno več kot 10-odstotno.

(107)

Posledično je bilo začasno sklenjeno, da povečana vrednost eura v primerjavi z ameriškim dolarjem ni bila tolikšna, da bi pretrgala vzročno zvezo med ugotovljeno škodo in zadevnim uvozom v Skupnost. Trditev je bila zato zavrnjena.

(108)

Zgoraj opisana analiza je pokazala, da obstaja stvarno povečanje obsega in tržnega deleža uvoza iz zadevne države zlasti med obravnavanim obdobjem, skupaj s hudim padcem prodajne cene uvoza in visoko ravnjo nelojalnega nižanja cen med OP. Večji tržni delež poceni uvoza je sovpadel s padcem tržnega deleža industrije Skupnosti ter padcem cen in manjšo dobičkonosnostjo.

(109)

Na drugi strani pa je preverjanje drugih dejavnikov, ki bi industriji Skupnosti lahko povzročili škodo, pokazalo, da noben dejavnik ne bi mogel imeti pomembnega negativnega vpliva.

(110)

Na podlagi navedene analize, ki je pravilno označila in ločila učinke vseh znanih dejavnikov, ki so vplivali na položaj industrije Skupnosti, od škodljivega učinka dampinškega uvoza, se začasno sklene, da je dampinški uvoz iz LRK povzročil znatno škodo industriji Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(111)

Komisija je proučila, ali kljub sklepom o dampingu, škodi in vzroku škode obstajajo utemeljeni razlogi za sklep, da uvedba ukrepov v tem primeru ni v interesu Skupnosti. V ta namen in v skladu s členom 21 osnovne uredbe, je Komisija proučila morebitni vpliv ukrepov za vse zadevne stranke.

(112)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 11, je industrija Skupnosti sestavljena iz dveh družb, ki imata proizvodne zmogljivosti v Avstriji in Belgiji in zaposlujeta med 500 in 600 oseb, ki so neposredno udeležene v proizvodnji, prodaji in upravljanju podobnega izdelka. Če se uvedejo ukrepi, se pričakuje, da se bo padanje cen na trgu Skupnosti ustavilo in da se bo prodajna cena industrije Skupnosti zvišala, posledično pa se bodo izboljšale finančne razmere industrije Skupnosti.

(113)

Če pa se protidampinški ukrepi ne uvedejo, pa obstaja verjetnost, da se bo negativni trend v razvoju finančnih kazalcev industrije Skupnosti in predvsem njeni dobičkonosnosti nadaljeval. Industrija Skupnosti bo še naprej izgubljala tržni delež, saj ni sposobna slediti umetno nizkim tržnim cenam, ki jih določa uvoz iz LRK. Rezultat tega bodo verjetno zmanjšana proizvodnja in naložbe, zaprtje določenih proizvodnih zmogljivosti in zmanjšanje števila delovnih mest v Skupnosti.

(114)

V zvezi s tem je treba omeniti, da so od leta 2003 v Skupnosti prenehali poslovati trije proizvajalci citronske kisline.

(115)

Če povzamemo, uvedba protidampinških ukrepov bi industriji Skupnosti omogočila, da si ta opomore od učinkov ugotovljenega škodljivega dampinga.

(116)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 10, so štirje vzorčeni uvozniki poslali izpolnjene vprašalnike, predstavljali pa so okoli 36 % uvoza zadevnega izdelka v Skupnost med OP. Eden izmed vzorčenih uvoznikov ni predložil zahtevanih informacij. Zato poslan vprašalnik ni bil upoštevan. Ostali trije vprašalniki so bili preverjeni na mestu.

(117)

Skupni delež citronske kisline v skupnem prometu teh uvoznikov je bil zelo majhen. Povprečno bi lahko okoli 1 % dejavnosti teh uvoznikov povezali z uvozom citronske kisline iz LRK, kar pa se kljub temu šteje za pomembno za dopolnitev njihove proizvodne linije. Nekateri uvozniki preiskovani izdelek kupujejo ne le v LRK, temveč tudi pri drugih virih v Skupnosti in zunaj nje, vključno od industrije Skupnosti. Povprečna stopnja dobička vzorčenih uvoznikov pri trgovanju s citronsko kislino je okoli 4,4 %.

(118)

Uvozniki v Skupnosti niso naklonjeni uvedbi ukrepov. Sodelujoči uvozniki so navedli, da bi uvedba ukrepov resno škodila njihovemu poslovanju, saj zvišanja cen ne bi mogli prenesti na uporabnike. V zvezi s tem bo uvedba protidampinške dajatve na uvoz iz LRK zelo verjetno povzročila dvig tržnih cen. Po vsej verjetnosti učinek dajatev pri skupnem rezultatu pri uvoznikih ne bi bil velik, saj citronska kislina predstavlja le delček njihovega skupnega prometa. Znatno nelojalno nižanje cen, ki je po prilagoditve cene CIF meja Skupnosti za stroške, nastale po uvozu, še vedno prisotno, nakazuje, da je zvišanje cene še mogoče. Zato ni mogoče izključiti, da lahko uvozniki del dajatev prenesejo na svoje stranke v industriji hrane in pijač. Ob upoštevanju omejenega deleža prodaje tega izdelka v dejavnostih uvoznikov in ob upoštevanju stopnje dobička, ki izhaja iz vse prodaje in iz prodaje citronske kisline, se pričakuje, da začasno določena dajatev ne bo znatno vplivala na finančne razmere teh gospodarskih subjektov.

(119)

Nadalje je bilo navedeno, da bi lahko uvedba dajatev privedla do dvopolnih razmer na trgu Skupnosti, kar bi izključilo konkurenco iz tretjih držav. Nekaj zainteresiranih strank je izrazilo zaskrbljenost glede zmožnosti evropskih proizvajalcev v zvezi z izpolnjevanjem povpraševanja v Evropi. Preiskava je pokazala, da bi lahko industrija Skupnosti celo ob angažiranju vseh zmogljivosti med OP zadostila le 75 % povpraševanja v Evropi. V zvezi s tem je treba poudariti, da namen protidampinških dajatev ni ustaviti ves uvoz, temveč ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje. Skupaj z uvozom iz drugih tretjih držav, kot je Izrael, se začasno sklene, da bo to zagotovilo zadostne zaloge za zadostitev povpraševanja v Skupnosti. Vendar pa bo raven kitajskega uvoza podrobno proučena po uvedbi začasnih ukrepov z namenom analize stanja zalog na trgu EU.

(120)

Čeprav uvozniki/distributerji nasprotujejo uvedbi ukrepov, je mogoče na podlagi razpoložljivih informacij skleniti, da morebitne koristi, ki jih lahko imajo od neuvedbe ukrepov, ne odtehtajo interesa, ki ga bo industrija Skupnosti imela od nevtralizacije učinka nepravičnih in škodljivih trgovinskih praks iz LRK.

(121)

Vprašalnik je izpolnilo deset uporabnikov. Noben vprašalnik ni bil popoln in jih zato ni bilo mogoče v celoti vključiti v analizo, čeprav je jasno, da se citronska kislina uporablja v veliko različnih aplikacijah, vendar le v manjših količinah. Zato učinek protidampinške dajatve ne bi bil velik za njihove celotne stroške proizvodnje. Le en sodelujoči uporabnik je navedel, da bi uvedba katerih koli ukrepov imela velik učinek na njegovo poslovanje, vendar te trditve ni podkrepil.

(122)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega in glede na splošno nizko raven sodelovanja ni verjetno, da bi predlagani ukrepi pomembneje vplivali na stanje uporabnikov v Skupnosti.

(123)

Pričakuje se, da bodo učinki uvedbe ukrepov industriji Skupnosti dali možnost, da zopet pridobi izgubljeno prodajo in tržne deleže ter da izboljša svojo dobičkonosnost. Glede na neugodne finančne razmere industrije Skupnosti obstaja tveganje, da brez ukrepov industriji Skupnosti grozi zaprtje proizvodnih zmogljivosti in odpuščanje delovne sile. Na splošno bi uvedba ukrepov prinesla koristi tudi uporabnikom v Skupnosti, saj zaloga zadostnih količin citronske kisline ne bi bila ogrožena, skupno povišanje nakupne cene citronske kisline pa bi bilo zmerno. Ob upoštevanju zgoraj navedenega se začasno sklene, da v tem primeru ne obstajajo nujni razlogi za neuvedbo ukrepov na podlagi interesa Skupnosti.

(124)

Glede na sklepe v zvezi z dampingom, škodo, vzročnostjo in interesom Skupnosti bi bilo treba sprejeti začasne ukrepe, da se prepreči nadaljnja škoda industriji Skupnosti, ki jo povzroča dampinški uvoz.

(125)

Stopnja začasnih protidampinških ukrepov mora zadostovati za odpravo škode, ki jo je industriji Skupnosti povzročil dampinški uvoz, ne da bi presegla ugotovljene stopnje dampinga. Pri izračunu zneska dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da bi morali ukrepi industriji Skupnosti omogočati, da doseže dobiček pred obdavčitvijo, ki bi lahko bil dosežen v okviru normalnih konkurenčnih pogojev, tj. če dampinškega uvoza ne bi bilo. V zvezi s tem je bil uporabljen ciljni dobiček v višini 9 %, in sicer na podlagi dobička, ki je bil dosežen pred velikim porastom kitajskega uvoza citronske kisline.

(126)

Glede na zgoraj navedeno in v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je treba uvesti začasno protidampinško dajatev na najnižji stopnji ugotovljene stopnje dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve, ki je v vseh primerih ugotovljena stopnja škode.

(127)

Raven sodelovanja je bila zelo visoka, zato se je zdelo primerno, da se dajatev določi za preostale družbe, ki niso sodelovale v preiskavi, na stopnji najvišje dajatve, ki se uvede za družbe, ki so sodelovale v preiskavi. Zato je bila preostala dajatev določena na stopnji 49,3 %.

(128)

Posledično so začasne protidampinške dajatve, kot sledi:

(129)

Zgornji protidampinški ukrepi se začasno določijo v obliki dajatev ad valorem. Ob upoštevanju dejstva, da proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti morda ne bo zadostovala za zadostitev potreb trga Skupnosti (glej uvodno izjavo 119), se bo raven uvoza iz LRK po uvedbi začasnih dajatev podrobneje proučila. Če se bodo ugotovile razlike v dobavi citronske kisline na trgu Skupnosti, se bo obravnavala uvedba drugih ukrepov.

(130)

Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku, v pisni obliki izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba poudariti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev za namen te uredbe začasne in se lahko v zvezi z dokončno dajatvijo spremenijo.

(131)

Posamezne stopnje protidampinške dajatve iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo položaj, ki je bil za te gospodarske družbe ugotovljen med preiskavo. Te stopnje dajatve (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz LRK, ki jih proizvedejo te družbe in tako poimensko navedene pravne osebe. Ta stopnja dajatev ne velja za uvožene izdelke, ki so jih proizvedle družbe, ki v izvedbenem delu uredbe niso navedene s svojim imenom in naslovom, vključno z družbami, povezanimi s to poimensko navedeno družbo; za te uvožene izdelke velja stopnja dajatve na ravni države.

(132)

Zahtevke za uporabo individualne protidampinške stopnje dajatve družb (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novega proizvodnega in prodajnega subjekta) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji, skupaj s potrebnimi informacijami, zlasti o spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezane z, na primer, to spremembo imena ali to spremembo proizvodnega in prodajnega subjekta. Če je primerno se bo Uredba ustrezno spremenila z dopolnitvijo seznama družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatve –

3.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 143/30

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 806/2007 (2) je odprla nekatere tarifne kvote za uvoz proizvodov v sektorju prašičjega mesa.

(2)

Glede na vprašanja o uvozu nekaterih proizvodov v okviru kvot z zaporednima številkama 09.4038 in 09.4074 ter zaradi enotne uporabe je treba razjasniti poimenovanje blaga iz navedenih zaporednih številk.

(3)

Uredbo (ES) št. 806/2007 je zato treba spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za prašičje meso –

3.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 143/31

(1)

Leta 2002 je družba Arcelor Huta Warszawa (v nadaljevanju „družba AHW“), ki se je takrat imenovala Huta L.W. Sp. z o.o. (v nadaljevanju „družba HLW“), poljskim organom predstavila načrt prestrukturiranja (imenovan tudi individualni poslovni načrt). Načrt je bil spremenjen marca 2003 (v nadaljevanju „IPN iz leta 2003“).

(2)

Postopek prestrukturiranja jeklarske industrije na Poljskem se je začel junija 1998, ko je Poljska Skupnosti predstavila prvi program za prestrukturiranje železarske in jeklarske industrije za uskladitev s členom 8(4) Protokola št. 2 k Evropskemu sporazumu s Poljsko (v nadaljevanju „člen 8(4)“), ki je izjemoma dopuščal odobritev državne pomoči za prestrukturiranje v sektorju jeklenih izdelkov v prvih petih letih po začetku veljavnosti Sporazuma.

(3)

5. novembra 2002 je Svet ministrov Republike Poljske odobril program za prestrukturiranje in razvoj poljske železarske in jeklarske industrije do leta 2006 in 25. marca 2003 na tej podlagi sprejel končni Nacionalni program prestrukturiranja (v nadaljevanju „NPP“). Ta načrt v bistvu dopušča odobritev državne pomoči za prestrukturiranje poljski jeklarski industriji v obdobju od leta 1997 do leta 2006 v višini do 3,387 milijarde PLN (846 milijonov EUR) (3).

(4)

NPP je bil predložen Komisiji in ta ga je ocenila 25. marca 2003 ter na podlagi svoje ocene podala predlog za odločbo Sveta za podaljšanje obdobja odloga (ki bi se prvotno izteklo leta 1997) za odobritev državne pomoči poljskemu jeklarskemu sektorju na podlagi Evropskega sporazuma do konca leta 2003, pod pogojem, da prejemniki pomoči dosežejo rentabilnost do leta 2006. Svet je odobril ta predlog julija 2003 (4).

(5)

EU je tako z odstopanjem od pravil EU (5) Poljski omogočila, da jeklarski industriji odobri pomoč za prestrukturiranje. To je bilo dokončno določeno v Protokolu št. 8 k Aktu o pristopu glede prestrukturiranja poljske jeklarske industrije (v nadaljevanju „Protokol št. 8“) (6). Ta protokol potrjuje prejetje državne pomoči v višini največ 3,387 milijarde PLN, ki se odobri osmim navedenim podjetjem, vključno z družbo HLW, do konca leta 2003, pod pogojem, da se prestrukturiranje konča najpozneje do 31. decembra 2006 (7). V programu NPP je odobrenih 322 milijonov PLN pomoči za prestrukturiranje družbi HLW (glej tabelo 8) in pomoč je podrobneje potrjena v načrtu IPN iz leta 2003 ter se bo izvajala v skladu s točko 9(a) in (h) Protokola št. 8.

(6)

Za zagotavljanje skladnosti s pogoji Protokola št. 8 ta vsebuje podrobne določbe za izvajanje in spremljanje. Poljska je morala med drugim predložiti dvoletna poročila o spremljanju, neodvisni svetovalec pa je opravil neodvisne presoje v letih 2004, 2005 in 2006. Poslovna poročila za družbo HLW/AHW so bila doslej predložena februarja 2004, aprila 2005, maja 2006 in junija 2007. O poročilih se je razpravljalo s poljskimi organi in prejemniki pomoči, poročila pa so sprejele službe Komisije in poljski organi.

(7)

Leta 2005 je družba AHW spremenila načrt IPN družbe HLW (v nadaljevanju „IPN iz leta 2005“) in za odobritev zaprosila Komisijo v skladu s točko 10 Protokola št. 8.

(8)

Z dopisom z dne 6. decembra 2006 je Komisija sporočila Poljski, da bo sprožila postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES glede morebitne zlorabe pomoči.

(9)

Odločitev Komisije, da sproži formalni postopek preiskave, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (8). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe o pomoči.

(10)

Poljska je odgovorila z dopisom z dne 2. marca 2007. 19. marca 2007 je Komisija prejela pripombe tudi od prejemnice pomoči, družbe AHW, ki jih je skupaj z vprašanji posredovala poljskim organom. Po sestanku s poljskimi organi in prejemnico pomoči marca 2007 so bila Poljski 2. aprila 2007 in 6. avgusta 2007 poslana dodatna vprašanja. Poljska je odgovorila 4. junija 2007 in 1. oktobra 2007.

(11)

18. oktobra 2007 so službe Komisije obvestile Poljsko o svoji predhodni oceni zadeve in po nadaljnjih izmenjavah med poljskimi organi in Komisijo so poljski organi 16. novembra 2007 navedli, da družba namerava vrniti pomoč „ne glede na pravni položaj“.

(12)

Z dopisom z dne 22. novembra 2007 so poljski organi potrdili, da je 20. novembra 2007 družba AHW plačala 2 089 768 EUR na račun, zamrznjen za poljsko Ministrstvo za finance. V skladu s pogoji iz sporazuma nima nihče dostopa do denarja na računu, dokler se ne sprejme ta odločba. Na dan njenega sprejetja bo Ministrstvo prejelo znesek skupaj z obrestmi, ki se bodo nabrale od 20. novembra 2007. Če odločba ne bo izdana do konca februarja 2008, bo denar vrnjen družbi AHW.

(13)

Družba AHW je poljska proizvajalka jekla, ki proizvaja izdelke iz tekočega jekla in podolgovate izdelke, zlasti kakovostna in posebna jekla (lahkih in težkih profilov).

(14)

Leta 1991 je italijanski proizvajalec jekla Lucchini prevzel večinski delež družbe HLW in ga leta 2005 prodal družbi Arcelor, ki se je leta 2006 združila z družbo Mittal Steel (9).

(15)

Komisija razume, da se je družba HLW med sprejemanjem poslovnega načrta spopadala z resnimi finančnimi omejitvami. Prejemala ni nobenih dodatnih denarnih sredstev od materinske družbe Lucchini, ki je bila po navedbah Poljske v globoki finančni krizi, in zaradi regulativnih težav ni mogla prodati lastnih vrednostnih sredstev. Med letoma 1997 in 2003 je družbi zelo primanjkovalo denarja, kar se je kazalo v načrtu prestrukturiranja (10).

(16)

Za ponovno vzpostavitev rentabilnosti je bilo v načrtu IPN družbe HLW iz leta 2003 opredeljenih več ključnih nalog prestrukturiranja (v točki 3.2), od katerih so bile najpomembnejše:

(17)

V načrtu IPN iz leta 2003 (točka 3.3) je bilo navedeno, da je industrijska strategija družbe HLW „osredotočati se na postopno izboljšanje svoje ponudbe izdelkov prek bistvenega zmanjšanja proizvodnje trgovskih palic in gredic ter razvoj proizvodnje s poudarkom na specialnih in konstrukcijskih jeklih“. Zato je družba HLW pričakovala, „… da bo uresničevala program postopnih naložb na naslednjih področjih jeklarne: valjarni za srednje težko profilirano jeklo, kovačnici, jeklovleki in dvorani za ulivanje ingotov“, valjalno progo za ozke trakove pa naj bi zaprla.

(18)

Za uresničevanje zgornje strategije je družba načrtovala program naložb [med 150 milijoni PLN in 220 milijoni PLN] (11), ki je bil v načrtu IPN iz leta 2003 prikazan, kot sledi:

Tabela 1

Načrtovane naložbe v proizvodnjo jekla (= preglednica 21 v načrtu IPN iz leta 2003)

(19)

Kot je navedeno v točki 4.4 načrta IPN iz leta 2003, so se naložbe osredotočale na posodobitev vročih valjarn (glej preglednico 22 v načrtu IPN iz leta 2003). To je vključevalo posodobitev valjarne za srednje težko profilirano jeklo in zamenjavo peči za pogrevanje v bluming valjarni in valjarni za težko profilirano jeklo. Časovni načrt za izvajanje naložb je bil naveden v tabeli 23 načrta IPN iz leta 2003, v skladu s katerim naj bi se skoraj vse naložbe začele izvajati leta 2002.

(20)

V skladu z načrtom IPN iz leta 2003 (točko 4.11) je družba načrtovala zmanjšanje števila zaposlenih s 1 249 na 850. V načrtu IPN iz leta 2005 je zdaj navedeno, da se bo delovna sila zmanjšala na 700 zaposlenih. V načrtu IPN iz leta 2003 je bilo 4,03 milijona PLN odobrenih za prestrukturiranje zaposlovanja, od katerih bi se 1,5 milijona PLN pokrilo iz posebej namenjene državne pomoči, 1,17 milijona PLN iz programa PHARE, 1,34 milijona PLN pa bi pokrila družba (12).

(21)

V načrtu IPN iz leta 2003 sta bili predvideni tudi finančno prestrukturiranje in prestrukturiranje sredstev, ki sta se v skladu z načrtom (točko 3.2) nanašali na: „odplačilo kratkoročnih posojil in prodajo nepotrebnih sredstev, ki niso povezana s proizvodnjo“.

(22)

V načrtu IPN iz leta 2003 (točki 4.7) je bilo predvideno prestrukturiranje dolga v višini 513 369 milijonov PLN (v skladu z bilanco stanja je bil to skupni znesek dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti). To naj bi se financiralo iz prihodnjega dobička in prestrukturiranja sredstev. V letih 2004 in 2005 so bili pričakovani prihodki v višini 363 milijonov PLN iz prestrukturiranja sredstev, izmed katerih naj bi bilo 60 milijonov PLN namenjenih za pokritje novih dolgov.

(23)

Natančneje, Komisija razume, da so bili v načrtu IPN iz leta 2003 določeni naslednji ukrepi za finančno prestrukturiranje: prvič, odpisan je bil javni dolg, kar je imelo za posledico pomoč v višini 21,5 milijona PLN (glej točko 4.12.2); drugič, družba HLW od leta 2000 izvaja stalno prestrukturiranje sredstev s prodajo neproizvodnih sredstev, kar naj bi ustvarilo sredstva za financiranje programa naložb.

(24)

V zvezi s prestrukturiranjem sredstev je treba upoštevati, da so bila sredstva družbe HLW že predmet finančne transakcije, ki jo je družba HLW opisala kot „transakcijo prodaje in povratnega najema.“ Leta 2000 je družba pridobila posojilo v višini 250 milijonov PLN, ki je bilo zavarovano predvsem z zastavitvijo zemljišč in zgradb v lasti družbe. To se je nanašalo na proizvodna in neproizvodna sredstva. Odplačilo naj bi se izvajalo v dveh plačilih na leto do leta 2010. Ta transakcija je bila nujna, saj je družba HLW potrebovala denarna sredstva, vendar ni mogla takoj prodati svojih neproizvodnih sredstev. To naj bi bilo izvedeno v prihodnjih letih in naj bi imelo za posledico ustvarjanje denarnih sredstev in znižanje finančnih stroškov.

(25)

V skladu z načrtom IPN iz leta 2003 naj bi prestrukturiranje zadevalo neproizvodna sredstva (točki 4.7 in 4.8). Kot kaže, je bil konec leta 2001 prodan prvi del (53 hektarjev) od 100 hektarjev. Vendar je bila prodaja drugih neproizvodnih sredstev odložena, saj je imela družba AKR (Agencja Kapitałowo Rozliczeniowa S.A. – družba, katere delničarja sta Agencija za industrijski razvoj in državna zakladnica) težave pri urejanju pravnega statusa dela zemljišča, ki ni bil povezan s proizvodnjo.

(26)

Ker niso bila na voljo sredstva od prodaje zemljišč, je bilo predvideno premostitveno posojilo v višini 300 milijonov PLN, za katero jamči država. Posojilo naj bi se uporabilo za naložbe in pokritje kratkoročnih obveznosti (skupaj 219 milijonov PLN). Poleg tega je bilo odobrenih 53 milijonov PLN za pospešitev naložb, ki so bile prvotno načrtovane po letu 2006 (teh 219 + 53 milijonov skupaj z 10-odstotnimi stroški financiranja (tj. 27 milijonov) znaša 299 milijonov). Iz tega izhaja, da je treba od skupnih sredstev v višini [150–220 milijonov PLN], načrtovanih za naložbe, v 219 milijonov PLN vključiti vsaj […] milijonov PLN (tj. […] milijonov PLN – 53 milijonov PLN). Preostali znesek v višini […] milijonov PLN (219 milijonov PLN – […] milijonov PLN) je tako moral biti sestavljen iz stroškov kratkoročnega finančnega prestrukturiranja.

(27)

Načrt IPN iz leta 2003 (točka 4.9) je vključeval tudi ločen program naložb v zvezi z okoljem, ki je bil sestavljen iz izvajanja sistema okoljskega upravljanja po standardu ISO 14001 (0,5 milijona PLN), več naložb pod okriljem projekta melioracije zemljišč s stroški v višini 50 milijonov PLN in posodobitev energetskega oddelka (za kar niso bila odobrena nobena sredstva). Ukrepi naj bi se začeli izvajati leta 2002.

(28)

Preiskava je pokazala, da so se nekateri – vendar ne vsi – ukrepi iz načrta IPN iz leta 2003 izvajali v skladu s časovnim načrtom. Zlasti izgradnja obrata za predelavo starega železa je bila odložena na leti 2007/2008 in se do poletja 2007 še ni začela izvajati. Poleg tega je bila opuščena izgradnja obrata za predelavo odrezkov ingotov, saj predelavo odrezkov izvaja podizvajalec (13), kar je cenovno najugodnejša rešitev.

(29)

Preiskava pa je potrdila tudi trditev Poljske, da naj se stroški okoljskega prestrukturiranja ne bi plačevali na podlagi načrta prestrukturiranja, temveč bi se krili iz lastnih sredstev, kot so prihodki iz prestrukturiranja sredstev.

(30)

V načrtu IPN iz leta 2003 (točki 4.12) je opredeljena vrzel v financiranju v višini 300 milijonov PLN (glej tudi izkaz denarnih tokov, točka 5.1). Ker ni podana nobena navedba, ki bi trdila nasprotno, je mogoče domnevati, da je bilo to edino potrebno financiranje.

(31)

V točki 4.12 je navedeno, da je prestrukturiranje zahtevalo finančna sredstva v višini 113,6 milijona PLN leta 2002 in 105,3 milijona PLN leta 2003 ter da so stroški financiranja, ki so nastali zaradi izposoje teh sredstev, znašali 21,9 milijona PLN. Poleg tega je bilo dodatnih 53 milijonov PLN odobrenih za pospešitev naložb. Vendar pa ni nikjer navedeno, za kaj natančno je bilo potrebno financiranje.

(32)

Zdi se, da po letu 2003 ni potrebno nobeno financiranje. Družba AHW v svojem načrtu IPN iz leta 2005 pri opisovanju načrta IPN iz leta 2003 dejansko potrjuje, da „[…] se je v programu prestrukturiranja predpostavljalo, da bo sprejeta vrsta strateških in operativnih ukrepov, na podlagi katerih se pričakuje bistveno izboljšanje dobičkonosnosti dejavnosti, kar bo privedlo do finančne likvidnosti. V programu prestrukturiranja je bilo sprejeto, da se bodo dejavniki finančne likvidnosti od leta 2003 začeli postopno izboljševati“.

(33)

Prestrukturiranje, predvideno v načrtu IPN, za katero je bila potrebna izredna podpora, vključuje naložbe ([150–220] milijonov PLN, vključno s 53 milijoni PLN prenesenih naložb), prestrukturiranje zaposlovanja (4,03 milijona PLN), del odpisa javnega dolga (21,5 milijona PLN), nekaj finančnega prestrukturiranja (81,5 milijona PLN) in nekaj stroškov financiranja za posojilo (27,1 milijona PLN), kar skupaj znaša 324,63 milijona PLN.

(34)

Prestrukturiranje naj bi se financiralo predvsem iz posojila z državnim jamstvom, katerega namen je bil zapolniti vrzel v financiranju, ki je nastala zaradi odložitve dela prestrukturiranja sredstev. Da se je družbi omogočilo izvajanje finančnega prestrukturiranja in naložb v letih 2002/2003 in po možnosti tudi v letu 2004, ji je bilo odobreno premostitveno posojilo, za katero je jamčila državna zakladnica. Projekt prestrukturiranja je bil zato jasno vezan na časovni načrt.

(35)

V načrtu IPN iz leta 2003 pa ni bilo navedeno, da bo prestrukturiranje sredstev povzročilo nastanek stroškov prestrukturiranja. Namesto tega je bilo to stalna dejavnost, ki ni bila odvisna od načrta prestrukturiranja, podprtega z državno pomočjo, in ki očitno ni zahtevala dodatnega državnega financiranja. Tudi nekaj ukrepov, ki niso bili neposredno povezani s ponovno vzpostavitvijo rentabilnosti, kot so okoljski ukrepi, se je financiralo s prestrukturiranjem sredstev in so se, kot je ponovila Poljska, tako izvajali zunaj okvira prestrukturiranja.

(36)

Dejansko je edini razlog omembe prestrukturiranja sredstev ta, da naj bi ustvarilo finančna sredstva s prodajo neproizvodnih sredstev. Vendar pa ni omenjeno odplačilo transakcije prodaje in povratnega najema.

(37)

Od pomoči v višini 322 milijonov PLN (izračunane kot neto ekvivalent dotacije), ki je bila prvotno sprejeta v program NPP, je družba AHW prejela pomoč, prikazano v priloženi tabeli, ki jo je predložila Poljska:

Tabela 2

Odobrena in prejeta državna pomoč v letih 2002 in 2003 (14)

(38)

Pomoč je bila odobrena za tri različne namene:

(39)

Banka Pekao S.A. je dala družbi HLW posojilo, podprto z državnim jamstvom, na podlagi pogodbe, ki sta jo družba HLW in banka sklenili 10. decembra 2003. V posojilni pogodbi je navedeno, da je posojilo treba odplačati pet let po podpisu pogodbe, tj. do 10. decembra 2008.

(40)

Družba AHW je zaprosila za jamstvo avgusta 2003. Jamstvo je bilo odobreno s sklepom Sveta ministrov z dne 31. decembra 2003 in se je nanašalo na nominalno vrednost 46,3 milijona EUR, skupaj z obrestmi in drugimi povezanimi stroški v višini do 58,3 milijona EUR. V sklepu Sveta ministrov je bilo priznano, da družba HLW najprej potrebuje pomoč za financiranje naložb, povezanih z vročo valjarno, in stroškov nakupa premoženja na podlagi pogodbe o prodaji in povratnem najemu, ter odrejeno, da je treba pomoč porabiti v ta namen. Podrobneje:

(41)

Družba je navedla, da je skupaj plačala obresti v višini 1 132 788,35 EUR, in sicer v tranšah. V ta namen se je štelo, da je treba prvo tranšo obresti, plačano 30. decembra 2004, dodeliti ustreznim izkoriščenim deležem posojila, od tedaj pa bi bilo mogoče zneske obresti razdeljevati med ustrezne skupne vrednosti. Poljski organi so navedli, da je to povzročilo naslednjo razdelitev plačil obresti:

Tabela 3

Plačane obresti

(42)

Družba AHW je imela tudi naslednje postavke izdatkov, povezane z zajamčenim posojilom:

(43)

V prošnji za posojilo družbe HLW iz leta 2003 je prav tako navedeno, da je zmanjšanje posojila (v zvezi z zneskom, ki je bil že odobren na podlagi načrta IPN iz leta 2003) temeljilo na lastni pobudi družbe HLW, saj je že izpogajala posojilo. Družba HLW si je kljub temu pridržala pravico do vložitve zahtevka za preostali del pomoči pod mejo 75 milijonov PLN, česar ni storila.

(44)

Dejstvo, da je bil načrt IPN iz leta 2003 izveden le delno, ni sporno. Med letoma 2002 in 2004 je družba HLW porabila samo 58,7 milijona PLN za prestrukturiranje. Za naložbe v posodabljanje vroče valjarne, načrtovane za obdobje med letoma 2002 in 2004, je bilo porabljenih samo [približno 25 % skupnega zneska naložb iz tabele 1] milijonov od […] milijonov PLN. Naložbe so zadevale samo posodobitev valjarne za srednje težko profilirano jeklo, izvedene pa niso bile nobene naložbe v peči za pogrevanje v bluming valjarni ali valjarno za težko profilirano jeklo. Poleg tega je bilo manj kot milijon od […] milijonov PLN naložen v jeklarno, […] milijonov PLN pa v druge splošne naložbe (za podrobnosti glej stolpce za leta 2002, 2003 in 2004 v tabeli 4 spodaj).

(45)

Komisija ni prejela nobenih informacij o tem, ali je bilo izvedeno finančno prestrukturiranje. Vendar Komisija na podlagi načrta IPN iz leta 2005 opaža, da je bila zadolženost družbe HLW dne 30. junija 2005 približno enaka njeni zadolženosti konec leta 2001 (glej točko 1.8 načrta IPN iz leta 2005). Poleg tega je družba HLW dosegla pozitiven operativni rezultat že leta 2004. Komisija zato domneva, da je družba dosegla svoje načrtovano kratkoročno finančno prestrukturiranje.

(46)

Poročila neodvisnega svetovalca, ki je bil odgovoren za spremljanje, potrjujejo, da družba HLW ni bila rentabilna v letu 2004, konec leta 2004 ali konec leta 2005. Družba AHW pa je bila rentabilna na koncu obdobja prestrukturiranja (konec leta 2006).

(47)

Nesporno je, da je rentabilnost na koncu leta 2006 posledica številnih dejavnikov, ki razen delne posodobitve valjarne izhajajo iz razcveta v jeklarskem sektorju, ki je imel zelo pozitiven vpliv na promet družbe. Poleg tega so po tem, ko je družba Arcelor, zelo močna vlagateljica, prevzela družbo HLW, izginile vse težave z likvidnostjo družbe HLW. Vendar družba ni mogla utemeljiti svoje splošne trditve, da je dosežena rentabilnost družbe posledica dejanske uporabe jamstva za namene refinanciranja.

(48)

Leta 2005 je nastop novega lastnika imel za posledico bistveno spremembo strategije naložb. Namesto posodobitve obstoječih vročih valjarn namerava družba AHW zdaj zgraditi novo valjarno z zmogljivostjo za proizvodnjo podaljšanih izdelkov, ki se uporabljajo v gradbeništvu. Valjarna naj bi kot surovino uporabljala kvadratne 160-milimetrske palice CC, njen proizvodni asortiment pa bo vključeval palice za armiranje betona iz ogljikovega jekla, okrogle in ploščate palice, lahke profile ter profile kvadratnega in prečnega prereza. Poljska pojasnjuje, da je ta prilagoditev odziv na razvoj gradbenega trga, za katerega se napoveduje večletna precejšnja rast na območju Varšave, ki bo lahko družbi AHW dala prednost prvega na trgu zaradi svoje lokacije v Varšavi.

(49)

Nova valjarna bo v celoti delovala do sredine leta 2008 in bo nadomestila obstoječe vroče valjarne, v posodobitev katerih je bilo vloženih že [približno 25 % skupnega zneska naložbe iz tabele 1] milijonov PLN. Skupni stroški programa naložb so povzeti v naslednji tabeli:

Tabela 4

Stroški novega programa naložb v načrtu IPN iz leta 2005

(50)

Skupni stroški naložb bodo tako zdaj znašali [približno 140 % skupnega zneska naložb iz tabele 1] milijonov PLN, od katerih se načrtuje odobritev [približno 120 % skupnega zneska naložb iz tabele 1] PLN vroči valjarni, kar je […] milijonov PLN več, kot je bilo prvotno predvideno za naložbo. Ti stroški vključujejo […] milijonov PLN za že dokončano valjarno za srednje težko profilirano jeklo. Če bi se ta znesek odštel od […] milijonov PLN, bi stroški nove valjarne znašali [manj kot 200] milijonov PLN.

(51)

Razvoj zmogljivosti družbe AHW je ponazorjen v naslednji tabeli:

Tabela 5

Največja proizvodna zmogljivost na leto v tisoč tonah

(52)

Po tem, ko bo nova valjarna leta 2008 začela v celoti delovati, se bo stara valjarna zaprla. Pred letom 2007 ni skupna proizvodnja družbe nikoli presegla največje zmogljivosti v višini […] ton. Sprememba programa naložb bo tako povzročila dodatno zmanjšanje zmogljivosti družbe za […] ton.

(53)

V dopisu z dne 6. decembra 2006 je Komisija navedla, da načrt prestrukturiranja družbe AHW ni bil izveden, in sporočila, da namerava preiskati, ali je to zloraba odobrene pomoči za prestrukturiranje. Komisija je zlasti navedla, da velik del zneska pomoči ni bil ustrezno uporabljen.

(54)

Poleg tega je Komisija dvomila, ali lahko sprejme posodobljeni poslovni načrt na podlagi točke 10 Protokola št. 8, saj zadeva novo naložbo, ki je lahko koristna, ni pa potrebna za prestrukturiranje družbe.

(55)

Poljski organi vztrajajo, da je družba AHW uporabljala državno jamstvo v skladu s pogoji, pod katerimi je bilo odobreno, in pojasnjujejo, da:

(56)

Poljski organi nato trdijo, da je transakcija prodaje in povratnega najema prispevala tudi k rentabilnosti družbe, vendar tega ne utemeljujejo.

(57)

Poljski organi potrjujejo, da je bil čas pomoči ključen. Dejansko navajajo, da „je potreba po državni pomoči obstajala samo v letih 2003/2004“, ko je v bistvu obstajala vrzel v financiranju (17).

(58)

Poljski organi ponovno poudarjajo, da je družba AHW odplačala pomoč. Predvideno je bilo, da bo državno jamstvo le dopolnjevalo druga zavarovanja za posojilo. Banki so bila dejansko dana poroštvo na zemljišče in vsa osnovna sredstva ter sedem menic. Poleg tega je Poljska predložila podrobne podatke o različnih drugih finančnih instrumentih, ki jih je takrat prav tako uporabljala družba HLW, in na tej podlagi trdi, da bi lahko družba HLW pridobila financiranje na trgu brez jamstva.

(59)

Poljski organi opozarjajo, da družba Arcelor ne bi kupila družbe HLW, če ne bi bila prepričana, da je bila ta „upravičena do državne pomoči, ki jo je prejela za postopek prestrukturiranja“.

(60)

Poljski organi poudarjajo, da bo zaradi spremembe načrta program naložb širši, kot je bilo predvideno v prvotnem načrtu, in da so bile vse naložbe dokončno izvedene do konca leta 2006 (tj. do konca obdobja prestrukturiranja). Poljski organi zato menijo, da se pomoč ne sme šteti za zlorabljeno in da je treba predlagano spremembo načrta šteti za združljivo s pravili Skupnosti.

(61)

Poljski organi navajajo, da se je o naložbi, predvideni v načrtu IPN iz leta 2005, tj. zamenjavi valjarne za srednje težko profilirano jeklo, razpravljalo že leta 1997. Vendar pa družba med letoma 1997 in 2003 ni imela na voljo dovolj finančnih sredstev za financiranje te naložbe. Šele ko je družba Arcelor prevzela družbo HLW, so bila na voljo zadostna sredstva za financiranje (18). Poleg tega Poljska trdi, da je bil proizvodni asortiment v načrtu IPN iz leta 2003 le splošno opredeljen, in kar je bilo opredeljeno, ni bilo optimalno za zadostitev spremenjene strukture povpraševanja na poljskem trgu, kar je zahtevalo prilagoditev proizvodnega asortimenta.

(62)

Poljski organi trdijo, da spremembe načrta IPN iz leta 2005 nimajo negativnega vpliva na Protokol št. 8. Nov načrt je potreben za dosego „trajne rentabilnosti“. Sedanja rentabilnost na koncu obdobja prestrukturiranja je samo posledica pozitivnega stanja na trgu in stanja cen/prihodkov/stroškov. V tem smislu se trdi, da tehnologija bluming ne bo zagotovila dolgoročne konkurenčnosti družbe in da jo je treba nadomestiti z najsodobnejšim postopkom kontinuiranega litja.

(63)

Poljski organi navajajo, da tudi če se pridobljena pomoč obravnava kot dodatna pomoč za poslovanje, jo je treba šteti za uravnoteženo z izravnalnimi ukrepi, tj. dodatnim zmanjšanjem zmogljivosti družbe po spremembi strategije. Poljski organi prav tako potrjujejo, da družba HLW ni izvedla vseh svojih naložb, saj je bilo njeno prestrukturiranje sredstev odloženo.

(64)

Poljska je Komisijo obvestila tudi o obrestni meri, zaračunani za posojilo, kot je navedeno v točki (41) zgoraj, in drugih stroških, zaračunanih v zvezi s posojilom in jamstvom, kot je navedeno v točki 42.

(65)

Prejemnik pomoči je predložil pripombe o sprožitvi postopka, po tem je bil obveščen o izmenjavi informacij med Komisijo in poljskimi organi.

(66)

Družba AHW trdi, da je bil velik del pomoči porabljen za odkup nekaterih sredstev, danih v zakup, za znižanje finančnih stroškov. Ker so naložbe zadevale premoženje, dano v zakup, bi bilo mogoče odkup tega premoženja šteti za del prestrukturiranja.

(67)

Prejemnik pomoči prav tako trdi, da je bilo jamstvo odobreno pred pristopom Poljske k Evropski uniji (resolucija Sveta ministrov je bila sprejeta decembra 2003), zato je bila poljska vlada tista, ki je določila namen pomoči. Poleg tega družba navaja, da je uporabila pomoč popolnoma v skladu z odločbo o odobritvi jamstva.

(68)

Družba AHW ponovno poudarja, da bo novi načrt ustrezal cilju starega načrta in da je sprememba strategije potrebna za dolgoročno rentabilnost družbe.

(69)

Točka 1 Protokola št. 8 določa, da se „ne glede na člena 87 in 88 Pogodbe ES državna pomoč, ki jo je odobrila Poljska za namene prestrukturiranja določenih delov poljske jeklarske industrije, šteje za združljivo s skupnim trgom“, če so med drugim izpolnjeni pogoji, ki so določeni v Protokolu.

(70)

Obdobje odloga za odobritev pomoči za prestrukturiranje poljski jeklarski industriji v skladu z Evropskim sporazumom je Svet podaljšal do pristopa Poljske k Evropski uniji. Ta dogovor je bil priznan v Protokolu št. 8 kot del poljskega pristopa k Evropski uniji. Za dosego tega cilja Protokol pokriva časovno obdobje pred pristopom in po njem. Natančneje, v Protokolu je odobren omejen znesek pomoči za prestrukturiranje za leta od 1997 do 2003 in prepovedana kakršna koli dodatna državna pomoč za namene prestrukturiranja poljski jeklarski industriji med letoma 1997 in 2006. S tega vidika se Protokol jasno razlikuje od drugih določb Pogodbe o pristopu, kot je začasni mehanizem, določen v Prilogi IV („postopek obstoječe pomoči“), ki zadeva samo državno pomoč, dodeljeno pred pristopom, če je ta „še vedno veljavna po“ datumu pristopa. Protokol št. 8 se tako lahko obravnava kot lex specialis, ki v zadevah, ki jih ureja, izpodrinja vse druge določbe Pogodbe o pristopu (19).

(71)

In čeprav se člena 87 in 88 Pogodbe ES običajno ne bi uporabljala za pomoč, dodeljeno pred pristopom, ki ni veljavna po pristopu, določbe Protokola št. 8 razširjajo spremljanje državne pomoči v skladu s Pogodbo ES na vso pomoč, dodeljeno za prestrukturiranje poljske jeklarske industrije v obdobju med letoma 1997 in 2006.

(72)

Ta odločba se lahko sprejme po pristopu Poljske v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES, ker se v odsotnosti posebnih določb v Protokolu št. 8 uporabljajo običajna pravila in načela. Posledično se bo uporabljala tudi Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 (v nadaljevanju „postopkovna uredba“) (20).

(73)

Točka 18(a) Protokola št. 8 Komisiji daje pooblastilo, da „naredi vse potrebno, da se od zadevnih družb zahteva povrnitev vseh pomoči, ki so bile dodeljene s kršenjem pogojev iz tega Protokola […], če spremljanje prestrukturiranja pokaže, da niso bile izpolnjene zaveze v zvezi s prehodno ureditvijo iz tega protokola“.

(74)

Po formalnem postopku preiskave je Komisija sklenila, da Poljska ni odpravila njenih dvomov glede zlorabe pomoči za prestrukturiranje. Komisija ugotavlja, da družba ni ustrezno izvedla svojega načrta prestrukturiranja, kot je izrecno določeno v točki 9(a) in (h) Protokola št. 8. Komisija opozarja, da se je od finančnih sredstev, ki so bila dana na voljo (približno 34 milijonov EUR), le zanemarljiv del uporabil za financiranje naložb v skladu z načrtom IPN iz leta 2003, medtem ko se je preostali del, tj. 31,2 milijona EUR, uporabil za namene, ki niso bili navedeni v načrtu.

(75)

Za oblikovanje svojega sklepa je Komisija pred upoštevanjem zneska pomoči najprej ocenila, katere vrste ukrepi so bili načrtovani v prvotnem načrtu IPN, zatem, ali so bili ukrepi, ki jih je izvajala družba, kakor koli nezdružljivi s skupnim trgom, in nato učinek nezdružljivosti zlorabljene pomoči glede na splošni načrt. O vprašanju, ali novi načrt lahko spremeni ta sklep, se razpravlja v naslednjem poglavju (3).

(76)

Komisija najprej pojasnjuje obseg načrta IPN iz leta 2003 in ali je bilo odplačilo pogodbe o prodaji in povratnem najemu proizvodnih sredstev, za katero se je v glavnem uporabila pomoč za prestrukturiranje, zajeto v načrt IPN iz leta 2003.

(77)

Kot je navedeno v točki (34) zgoraj, je bila glavna naloga načrta prestrukturiranja zagotoviti izvedbo nekaterih ukrepov, ki jih je družba HLW potrebovala za pravočasno ponovno vzpostavitev rentabilnosti. To se je nanašalo predvsem na naložbe in finančno prestrukturiranje. Poudarek načrta je bil na tem, da se družbi omogoči prestrukturiranje v letih 2002 in 2003.

(78)

Prvič, v skladu z načrtom IPN iz leta 2003 bi morala družba HLW vložiti [150–220] milijonov PLN. Vendar se zdi, da prejemnik pomoči in poljski organi sklepajo, da je mogoče nakup proizvodnih sredstev šteti za del naložbenega programa. Poljska trdi, da so bile naložbe opisane kot zelo splošen ukrep, pri čemer niso bile nobene naložbe podrobno opisane. Poleg tega prejemnik pomoči trdi, da je bil nakup potreben za postopek prestrukturiranja, „saj jeklarna med prestrukturiranjem ne bi mogla obratovati brez teh zmogljivosti“.

(79)

Komisija ne more sprejeti teh utemeljitev. Očitno je, da so bile v načrtu IPN iz leta 2003 naložbe predvidene na podlagi točke 4.4 z vidika stroškov (tabela 21 načrta IPN iz leta 2003, prikazana kot tabela 1 v točki 18 zgoraj), namena (tabela 22 načrta IPN iz leta 2003) in časa (tabela 23 načrta IPN iz leta 2003). Odplačilo pogodbe o prodaji in povratnem najemu proizvodnih sredstev ni bilo mogoče. Ta poskus dejansko kaže, da niti poljski organi niti prejemnik pomoči niso našli nobene verodostojne utemeljitve za odplačilo pogodbe o prodaji in povratnem najemu. V nasprotnem primeru bi bilo to vključeno v načrt.

(80)

Drugič, v načrtu IPN iz leta 2003 je bilo predvideno omejeno finančno prestrukturiranje. V poznejših predložitvah so poljski organi trdili, da je treba znesek ponovnega odkupa proizvodnih sredstev vključiti v finančno prestrukturiranje (21). Trdijo, da je finančno prestrukturiranje pokrivalo tudi sedanje izgube v višini 150 milijonov PLN in reprogramiranje dolga v višini 513 milijonov PLN, zato skupni stroški prestrukturiranja znašajo približno 858 milijonov PLN.

(81)

Vendar Komisija ne more sprejeti trditve, da so sedanje izgube v višini 150 milijonov PLN in reprogramiranje dolga v višini 513 milijonov PLN stroški prestrukturiranja. Kot je navedeno v točki 22, Komisija ne zanika, da je v točki 4.7 načrta IPN iz leta 2003 navedeno, da „družba namerava prestrukturirati obveznost v višini 513 milijonov PLN“. Vendar pa ni navedeno, da je to nujno del nalog prestrukturiranja. Dejansko sta bila v točki 3.2 le „odplačilo kratkoročnih posojil in prodaja nepotrebnih sredstev, ki niso povezana s proizvodnjo,“ poudarjena kot nalogi prestrukturiranja.

(82)

Poleg tega ni običajno šteti vse vrste izgub preprosto za stroške prestrukturiranja, kot trdi Poljska. Bilančne obveznosti niso nujno enake stroškom prestrukturiranja, saj so obveznosti kot take del običajnih poslovnih dejavnosti. Res je, da čezmerne obveznosti lahko povzročijo težave, vendar morajo biti v tem primeru v prestrukturiranju opredeljeni posebni ukrepi, kot so dokapitalizacije, posojila ali pogodbe o reprogramiranju, za izvajanje obveznosti. Načrt ne vključuje nobenega izmed teh ukrepov za finančno prestrukturiranje (točka 4.7, peti odstavek).

(83)

V točki 4.7 načrta IPN iz leta 2003 je dejansko navedeno, da je bilo za financiranje prestrukturiranja potrebnih samo 363 milijonov PLN. To je manj od skupnega sedanjega dolga v višini 513 milijonov PLN. Poleg tega se zdi, da se 60 milijonov PLN, navedenih v točki 4.7, nanaša na prihodnja obratna sredstva. Tako je bilo največ 300 milijonov PLN namenjenih za prestrukturiranje (glej točko 30 zgoraj)).

(84)

Vendar pa je uporaba 300 milijonov PLN pojasnjena v točki 4.12.1 načrta IPN iz leta 2003 v zvezi s stroški in viri programa. V tej točki je obrazloženo, da je bilo za obdobje 2002–2003 potrebno skupno finančno kritje v višini 219 milijonov PLN. Glede na to, da bi moral ta znesek kriti tudi naložbe, kot je navedeno v točki (26) zgoraj, so sredstva, ki so ostala na voljo za finančno prestrukturiranje, znašala samo […] milijonov PLN.

(85)

Znesek v višini 81,5 milijona PLN ne bi pokril niti zneska za odplačilo pogodbe o prodaji in povratnem najemu. V točki 3.2 je bilo jasno navedeno, da bo finančno prestrukturiranje zadevalo samo kratkoročni dolg. Zato je bilo finančno prestrukturiranje, vključeno v načrtu, omejeno na 81,5 milijona PLN in ni zadevalo odplačila pogodbe o prodaji in povratnem najemu, ki je bila očitno dolgoročna obveznost, saj jo je bilo treba odplačati do leta 2010. Odplačila pogodbe o prodaji in povratnem najemu prav tako ni mogoče obravnavati kot del finančnega prestrukturiranja, ki ga dopolnjuje pomoč.

(86)

Nazadnje, zdi se, da poljski organi sprejemajo, da odplačilo pogodbe o prodaji in povratnem najemu ni bilo del prestrukturiranja sredstev, saj tega ne trdijo. Vendar pa se posredno sklicujejo na prestrukturiranje sredstev, ko navajajo odlomek iz dela o prestrukturiranju sredstev: „zgoraj navedena prodaja bo družbi Huta L. W. omogočila odplačilo dela njenih posojil in ohranila finančno likvidnost“ (točka 64 dopisa z dne 4. junija).

(87)

Vendar pa poljski organi ne sprejemajo, da ni nikjer navedeno, da se bo reprogramiral celotni dolg iz prodaje in povratnega najema, medtem ko je v načrtu v več točkah navedeno, da se reprogramiranje nanaša samo na neproizvodna sredstva. To je ponovljeno dvakrat v istem poglavju, iz katerega je bil vzet zgornji navedek poljskih organov. Dejansko je jasno določeno, da bodo nekateri dolgovi na podlagi pogodbe o prodaji in povratnem najemu, in sicer tisti, ki zadevajo neproizvodna sredstva (glej točko 4.12.1 načrta IPN iz leta 2003), predmet prestrukturiranja sredstev. Ti se nanašajo na tako imenovani 100-hektarski projekt in 88-hektarski projekt. Namen tega prestrukturiranja sredstev je bil sprostiti denarna sredstva za izvedbo naložb. To bi sočasno znižalo finančne stroške dolga. Vendar pa ni bilo navedeno, da je treba celotno pogodbo o prodaji in povratnem najemu odplačati pred rokom za znižanje finančnih sredstev. Cilj prestrukturiranja sredstev je namreč zgolj „znižanje“ finančnih stroškov, ne pa njihova odprava.

(88)

Nazadnje, glede na finančne omejitve družbe HLW Komisija ne vidi nobenega razloga, zakaj je morala družba HLW kupiti svoja proizvodna sredstva, ko pa je bil rok odplačila šele pozneje. Dejansko ni bilo nikakor navedeno, da bo pogodba o najemu ovira za prestrukturiranje. Tega ne podpira zlasti točka 4.12 načrta IPN iz leta 2003, saj je v njej navedeno le, da bo družba HLW s prodajo nekaterih svojih sredstev, ki so bila predhodno opredeljena kot neproduktivna, lahko znižala stroške izvajanja pogodbe o najemu. To je popolnoma logično, saj bi se sredstva prodala za (delno) odplačilo posojila, in družba HLW bi bila tako razbremenjena plačila obresti za posojilo. Nikakor pa to ne velja za ponovni nakup proizvodnih sredstev, ki ne bi mogel ustvariti denarnih sredstev, saj bi ta sredstva obdržala družba.

(89)

Odkup proizvodnih sredstev zato v načrtu IPN iz leta 2003 ni bil predviden. Družba HLW je uporabila pomoč za namen, ki ni bil zajet v načrtu prestrukturiranja, na podlagi katerega je bila pomoč odobrena. To pomeni, da je bila pomoč uporabljena v nasprotju s programom NPP in odločbo o odobritvi, tj. Protokolom št. 8. Na podlagi člena 1(g) postopkovne uredbe je to mogoče šteti za zlorabo, saj je ta opredeljena kot uporaba pomoči v nasprotju z odločbo o odobritvi državne pomoči (22).

(90)

Po tem, ko je bilo ugotovljeno, da prejeta državna pomoč ni bila uporabljena v skladu z načrtom, je treba dokazati, da je ta zlorabljena pomoč tudi nezdružljiva s skupnim trgom.

(91)

To je mogoče formalno sklepati že na podlagi dejstva, da, prvič, družba ni uporabila pomoči v skladu z načrtom, čeprav jo mora na podlagi Protokola št. 8 izvajati pravilno, in, drugič, da je vsaka druga državna pomoč zunaj načrta IPN, programa NPP in Protokola št. 8 nezdružljiva s skupnim trgom v skladu s točko 18 Protokola št. 8.

(92)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da dejanske uporabe ne bi mogla šteti za združljivo s skupnim trgom kljub dejstvu, da je družba AHW znova vzpostavila rentabilnost. Glede na zgoraj navedeno želi Komisija pojasniti, da je treba, čeprav prejemnik pomoči dvomi, da trenutna rentabilnost prejemnika pomoči zadostuje, upoštevati dejstvo, da njegovo razumevanje rentabilnosti odstopa od prej določene opredelitve rentabilnosti iz Priloge 3 k Protokolu št. 8. To razumevanje je bilo dogovorjeno na podlagi Protokola št. 8, spremljali sta ga obe pogodbenici in ga prejemnik pomoči ne more spremeniti z učinkom za nazaj.

(93)

Vendar pa Komisija ponovno poudarja, da, prvič, združljivost ne izhaja le iz dejstva, da je družba HLW leta 2006 ponovno vzpostavila rentabilnost. Ponovna vzpostavitev rentabilnosti sama po sebi dejansko ne zadostuje, da je projekt prestrukturiranja združljiv s skupnim trgom. Poleg tega je treba zagotoviti, da se ponovna vzpostavitev rentabilnosti doseže z minimalnim zneskom državne pomoči, potrebne za prestrukturiranje, in da se izvajajo izravnalni ukrepi. Komisija poudarja, da so ti pogoji določeni v členu 8(4) Evropskega sporazuma, na katerega se sklicuje v točki 1 Protokola št. 8. Zlasti koncept državne pomoči kot najnižjega zneska pomeni, da se pomoč ne sme uporabljati za financiranje naložb ali ukrepov, ki niso bistveni za prestrukturiranje (23).

(94)

Drugič, Komisija opozarja, da mora načrt, tj. naloge prestrukturiranja in ukrepi za njihovo financiranje, z vidika ex ante zagotoviti, da bo rentabilnost dosežena. Dejansko so bile v načrtu IPN iz leta 2003 posebej poudarjene naložbe in pospešena izvedba naložb v njegovi uporabi državne pomoči. V načrtu je bilo navedeno, da bodo naložbe pospešene zaradi premostitvenega posojila in bodo izvedene že leta 2003. Poleg tega je navedeno pričakovanje, da se bodo sredstva prestrukturirala v letih 2004 in 2005, kar je bilo očitno prepozno za izvajanje programa naložb. Posojilo je bilo tako zagotovljeno za premostitev vrzeli v financiranju. Dejansko je v uvodu v načrt ponovno poudarjeno, da „bosta izvajanje programa prestrukturiranja v skladu s sprejetim časovnim načrtom in nadaljevanje spodbud zahtevala potrebno premostitveno posojilo“. Nazadnje, premostitveno posojilo se je štelo za nujno za preložitev naložb na zgodnejši datum v skladu s posebnim časovnim načrtom.

(95)

Dejstvo, da se je družba HLW odločila odplačati pogodbo o prodaji in povratnem najemu proizvodnih sredstev, ne pa pravočasno izvesti naložbe, zato kaže, da je z vidika ex ante ukrep družbe HLW ogrozil njene možnosti za obnovitev sposobnosti preživetja. Dejansko niso poljski organi sporočili nobenega razloga, zakaj bi se položaj avgusta leta 2003, ko je družba HLW zaprosila za jamstvo, moral spremeniti, glede na to, da je preteklo le pet mesecev od zadnje posodobitve načrta marca 2003. Tovrstna uporaba pomoči zato ni bila izvajanje načrta, temveč glede na to, da so bile naložbe vezane na časovni načrt, oviranje ustreznega izvajanja načrta. Z vidika ex ante je zato družba očitno ogrozila svojo rentabilnost ne glede na to, da jo je pozneje ponovno vzpostavila.

(96)

Res je, da so finančna sredstva zamenljiva, in dejstvo, da državna pomoč ni bila uporabljena v skladu z načrtom, lahko pomeni, da bi se načrt prestrukturiranja financiral iz drugih sredstev, ki so bila prvotno načrtovana za uporabo v druge namene, za katere se pomoč uporablja zdaj. Vendar taka utemeljitev ni sprejemljiva v primeru projekta prestrukturiranja, kjer je treba finančna sredstva družbe uporabiti za preusmeritev podjetja in kjer zaradi težav družbe ne bi smela biti za projekte zunaj načrta na voljo nobena rezervna sredstva. Zato je bila uporaba sredstev iz posojila z državnim jamstvom za odplačilo posojila za proizvodna sredstva vzročni dejavnik pri zmanjšanju dejavnosti prestrukturiranja na drugih področjih, zlasti pravočasnega izvajanja zgoraj navedenih naložb.

(97)

Poleg tega Komisija ne razume pomena utemeljitve, ki so jo predložili poljski organi in prejemnik pomoči, da je bila družba v letu 2003 v tako velikih finančnih težavah, da ni mogla izvajati nobenih naložb. To je posledica dejstva, da Komisija ne razume, zakaj bi se družba v takem položaju odločila za odplačilo dolgoročnega dolga in ne za druge ukrepe, ki so bili opredeljeni kot nujni za ponovno vzpostavitev rentabilnosti.

(98)

Nazadnje, prav tako ni pomembno sedanje ponujanje družbe, da bo nadoknadila naložbe, ki so bile opuščene leta 2004, saj je bilo izvajanje vezano na točno določen časovni načrt, ki se je štel za edini način za ponovno vzpostavitev rentabilnosti do konca leta 2006. Ta kršitev je dokončna in je ni mogoče spremeniti s spremembo načrta IPN. To drži kljub dejstvu, da so v načrtu IPN iz leta 2005 predvidene dodatne naložbe, saj te ne morejo odpraviti zlorabe.

(99)

Tretjič, tudi če je družba HLW avgusta 2003 domnevala, da naložbe niso več potrebne za ponovno vzpostavitev rentabilnosti, bi to pomenilo, da je družba HLW navedla previsoke stroške prestrukturiranja v načrtu IPN iz leta 2003 in da prejeta pomoč ni bila nujna za prestrukturiranje. Vendar pa se Komisiji ne zdi verjetno, da bi si družba premislila samo pet mesecev po dokončanju načrta IPN iz leta 2003 (marca 2003), ko pa je avgusta 2003 zaprosila za jamstvo in navedla, da glavni del potrebuje za odplačilo posojila za proizvodna sredstva. Za utemeljitev take ugotovitve bi morala družba vsekakor pravočasno naznaniti to dejstvo Komisiji, česar pa ni storila.

(100)

Tudi če naložbe ne bi bile potrebne, se zdi, da preusmeritve sredstev za odplačilo pogodbe o prodaji in povratnem najemu proizvodnih sredstev ne bi bilo mogoče upravičiti kot stroškov prestrukturiranja. Dejansko so bila zagotovljena finančna sredstva za odplačilo pogodbe o prodaji in povratnem najemu proizvodnih sredstev, ki bi lahko bila odplačana po koncu obdobja prestrukturiranja. Morda je res, da je to povzročilo finančna bremena, vendar so bila ta domnevno upoštevana v finančnih projekcijah v načrtu IPN iz leta 2003. Ker sredstev ni bilo mogoče prodati, bi bil edini učinek odplačila razbremenitev finančnih stroškov, kar bi družbi HLW zagotovilo dodatno likvidnost. To pomeni, da je družba HLW pridobila dodatna denarna sredstva, ki jih je mogoče obravnavati kot pomoč za tekoče poslovanje, kar bi lahko imelo za posledico ukrepe, ki vključujejo čezmerno izkrivljanje trga. Komisija zato ne razume, kako bi lahko bili taki ukrepi odobreni, če bi se priglasili Komisiji. Zato tudi če naložbe niso bile res potrebne, bi se tudi dejanska uporaba pomoči štela za nezdružljivo s skupnim trgom.

(101)

Nazadnje, Komisija ne zavrača utemeljitve prejemnika pomoči, da je bilo jamstvo uporabljeno v skladu z odločitvijo vlade in da je vlada pristojna za določanje namena pomoči. Vendar Komisija opozarja, da to ne vpliva na združljivost jamstva, ki jo je treba opredeliti v skladu s Protokolom št. 8 in načrtom IPN iz leta 2003, ki ne vključujeta pomoči za namen, ki ga odobri vlada v odločbi o odobritvi.

(102)

Glede na zgoraj navedeno mora Komisija skleniti, da je bila pomoč uporabljena na način, ki ni združljiv s točkama 9 in 18 Protokola št. 8. Zato je nezdružljiva s skupnim trgom.

(103)

Nazadnje, treba je opredeliti učinek nezdružljivosti zlorabe.

(104)

Zato želi Komisija najprej opozoriti, da ta preiskava ni odkrila, da so nekateri stroški prestrukturiranja zastareli, temveč da so bili deli državnih sredstev zlorabljeni. Mogoče je res, da so bile nekatere naložbe preklicane, po možnosti po odobritvi Komisije. To bi pomenilo, da so bili dejanski stroški prestrukturiranja nižji in da bi bilo treba vrniti ustrezen delež pomoči; tak pristop je Komisija sprejela v prejšnjih primerih prestrukturiranja jeklarske industrije (24). Vendar je v tem primeru težava ne le, da so nekateri stroški prestrukturiranja postali odveč, temveč kot je omenjeno zgoraj, da je celotno financiranje dela prestrukturiranja (tj. 31,2 milijona EUR) izgubilo svoj predmet glede na to, da je bilo z vidika ex ante premostitveno posojilo skoraj v celoti uporabljeno na način, ki ni bil skladen z načrtom IPN in je ogrozil ponovno vzpostavitev rentabilnosti, ali z vidika časa, v katerem se je sprememba zgodila, da je družbo oskrbelo s presežnimi denarnimi sredstvi, ki jih je treba vrniti. Poleg tega take zlorabe ni mogoče popraviti z učinkom za nazaj tako, da družba izvede naložbe pozneje, saj so bila sredstva dana za zagotovitev financiranja naložb in finančnega prestrukturiranja v določenem obdobju. Ta spodbuda za pomoč je bila v letu 2005 že zastarela. Če bi bilo prestrukturiranje predvideno pozneje, dejansko ne bi bila potrebna nobena pomoč, še zlasti ne premostitveno posojilo, za katero je jamčila država. Zato zloraba zadeva vsa sredstva, ki so bila zagotovljena s premostitvenim posojilom ter so bila uporabljena za prodajo in povratni najem proizvodnih sredstev.

(105)

Komisija se poleg tega zaveda, da presežek sredstev na koncu obdobja prestrukturiranja ni nič neobičajnega in da se družba ne sme kaznovati za dosego boljših rezultatov, kot se je pričakovalo ex ante. Vendar naj bi to privedlo do boljših poslovnih rezultatov, kar bo družbi na primer zagotovilo več kritja za predčasno odplačilo posojila. To ne pomeni, da lahko družba preusmeri skoraj celotno pomoč za namene, ki niso navedeni v poslovnem načrtu.

(106)

Drugič, opozoriti je treba, da je družba prejela tudi več drugih ukrepov državne pomoči, kot sta odpis dolga in del posojila z jamstvom, uporabljen za financiranje naložb. Ti ukrepi so se izvajali v skladu z načrtom in so družbi pomagali doseči rentabilnost.

(107)

Kljub temu je mogoče sklepati, da je treba šteti, da je bilo celotno prestrukturiranje neuspešno, saj je bil načrt izveden le delno in bi z vidika ex ante le polno izvajanje načrta prestrukturiranja zagotovilo ponovno vzpostavitev rentabilnosti. Vendar je tu morda pomembno, da je družba ponovno vzpostavila rentabilnost (25). To drži samo v primeru, če družba ni prejela nobene presežne pomoči, ki ni bila potrebna za ponovno vzpostavitev rentabilnosti. Povedano drugače, če bi se ta prednost vrnila, bi ponovno vzpostavila stanje ex ante, tj. popravila prejem prevelike pomoči. V tem primeru so lahko preostali ukrepi, ki so bili izvedeni v skladu z načrtom, dejansko prispevali k ponovni vzpostavitvi rentabilnosti. Če bi se prevelika pomoč povrnila, bi se tako lahko ti ukrepi šteli za združljive.

(108)

Ker je bilo s preostalimi ukrepi zagotovljeno, da je bila rentabilnost ponovno vzpostavljena z minimalno potrebno pomočjo, lahko Komisija zato sklene, da je bil zlorabljen le preusmerjeni znesek posojila z jamstvom in ne celotni znesek pomoči za prestrukturiranje in da so drugi ukrepi iz načrta IPN iz leta 2003 ostali združljivi.

(109)

Nazadnje, treba je določiti element pomoči posojila z državnim jamstvom v višini 31 245 684 EUR. Intenzivnost pomoči jamstva lahko načeloma znaša do 100 % (26).

(110)

Vendar pa Komisija priznava, da je imelo jamstvo kot oblika pomoči v tem primeru omejen učinek izkrivljanja, saj je družba Arcelor po enem letu odplačala posojilo, za katero je družba HLW pridobila jamstvo. Komisija zato meni, da je treba za vračilo vseh prednosti, ki jih je prejela družba, vrniti le subvencionirane obresti, prejete na podlagi jamstva, za obdobje, v katerem je bil družbi na voljo izposojen denar. Poleg tega Komisija ugotavlja, da je imela družba še vedno nekaj možnosti za pridobitev finančnih sredstev in je bila spodobna zagotoviti ustrezno kritje. To potrjuje pogodba o jamstvu, ki je kritje zahtevala.

(111)

V skladu s stalno prakso Komisije so subvencionirane obresti enake razliki med obrestmi, ki bi jih bilo treba plačati pod tržnimi pogoji, in obrestmi, ki jih je družba dejansko plačala. V tem primeru bi se tržne obresti izračunale na podlagi referenčne mere, ki se je uporabljala v času, ko je bil denar dan na voljo (avgusta 2004), plus 400 bazičnih točk, glede na to, da družba HLW v letu 2004 ni bila rentabilna (glej točko (46) zgoraj), temveč je bila družba s težavami (27). Uveljavljena praksa Komisije ne dopušča manj kot 400 bazičnih točk (28). Vendar pa ni potrebno nobeno nadaljnje povečanje, saj je družba predložila garancijo in je jeklarski sektor leta 2004 dobro deloval.

(112)

Ker posojilo ni bilo zagotovljeno v poljskih zlotih, temveč v eurih, Komisija uporablja referenčno mero za euroobmočje, tj. 4,43 %. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je treba dejansko doseženo ugodnost oceniti s primerjavo pogojev, ki jih je pridobila družba, in pogojev, ki bi jih dosegla pod tržnimi pogoji (brez državnega jamstva). Običajna tržna praksa je določiti kreditne obresti na podlagi referenčne mere (po navadi ustrezne medbančne referenčne mere) za valuto glavnice, saj je nihanje vrednosti denarja povezano z gospodarstvom, v katerem se uporablja določena valuta. Zato mora biti v primeru posojila, izraženega v eurih, referenčna mera, ki jo uporablja upnik v tržnem gospodarstvu, tudi tista, ki se uporablja za kredit, izražen v eurih, čeprav je bilo posojilo odobreno na Poljskem.

(113)

Obresti bi tako morale znašati 8,43 %, tj. znašati bi morale 2 807 206 EUR. To je treba primerjati z izdatki, ki jih je družba dejansko imela. Ti so sestavljeni iz obresti v višini 1 061 050 EUR in nekaterih premij za jamstvo (kot je navedeno v točki 42(a) in (b)), ki jih je treba v skladu s prakso Komisije upoštevati pri izračunavanju zneska pomoči jamstva (29).

(114)

Stroške jamstva je treba razporediti po celotnem znesku jamstva in povezati z zlorabljeno pomočjo skupaj z obrestmi, ki jih pokriva jamstvo. To je zato, ker je bila omejena uporaba dela posojila z jamstvom poslovna odločitev, ki še ni bila sprejeta, ko je bilo posojilo z jamstvom dogovorjeno kot posojilo v višini 46 milijonov EUR plus obresti za pet let. V nasprotnem primeru bi bilo posojilo z jamstvom urejeno drugače. Zato je treba narediti sorazmerno razdelitev z izračunom deleža pristojbine, ki se nanaša na dejanski zajamčeni in zlorabljeni znesek. Poleg tega je treba iz istih razlogov pristojbino izračunati sorazmerno s časom, ki je bil dejansko porabljen v zvezi z jamstvom, za skupno obdobje petih let, saj se je jamstvo v tem obdobju teoretično amortiziralo. Če se konča pred tem, je to revizija poslovne odločitve, ki je neodvisna od prejšnje ureditve.

(115)

To pomeni, da Komisija sprejema odbitek stroškov pristojbine za državno zakladnico in pristojbine za pripravo, kot je navedeno v točki 42, vendar na podlagi sorazmernega izračuna, ki temelji na a) razmerju med dejansko zajamčenim zneskom (32,3 (= 31,24 + 1,06 (glavnica plus dejansko plačane obresti)) in skupnim zneskom jamstva (58 330 000 EUR) in b) razmerju med dejansko uporabo in nameravano uporabo za pet let (tj. 388 dni od mogočih 1 826 dni).

(116)

Vendar pa v zvezi s pristojbinami za posojilo, navedenimi v točki 42(c) zgoraj, Komisija meni, da to niso stroški, ki se lahko odštejejo od prednosti, glede na dejstvo, da tudi vsako posojilo pod tržnimi pogoji vključuje podobne stroške, ki bi lahko bili celo višji.

(117)

Ob upoštevanju obrestnih obresti za obdobje od 24. avgusta 2004 do odplačila pri stopnji povračila v višini 7,26 % na leto to privede do naslednjega izračuna:

(118)

Če povzamemo, Komisija sklepa, da odplačilo pogodbe o prodaji in povratnem najemu za proizvodna sredstva v načrtu IPN iz leta 2003 ni bilo predvideno in je ogrozilo ponovno vzpostavitev rentabilnosti, vsaj v času, ko je bila pomoč potrebna. Ker pa je družba kljub temu ponovno vzpostavila rentabilnost, zloraba pomoči ne vpliva na združljivost preostale pomoči. Ker se je poleg tega jamstvo izteklo in je bilo posojilo že odplačano, je treba zdaj vrniti le subvencionirane obresti, od katerih je imela koristi družba HLW v obdobju, v katerem so bila na voljo denarna sredstva (tj. od prenosa denarnih sredstev do odplačila). Te subvencionirane obresti znašajo 1 645 682 EUR.

(119)

Poljska je Komisijo zaprosila, naj sprejme posodobljeni načrt IPN na podlagi točke 10 Protokola št. 8.

(120)

Komisija je v preteklosti obravnavala podobne primere in pojasnila, da: „mora soglasje Komisije k spremembi načrta IPN temeljiti na presoji, da ne obstajajo težave glede združljivosti spremembe s cilji Protokola št. 8. To drži v primeru, ko glavne številke, navedene v Protokolu, ki se nanašajo na državno pomoč, zmogljivost in časovni načrt, ostanejo nespremenjene in ko sorazmernost državne pomoči, kot je določena v Protokolu, ostane vzpostavljena, ne da bi se postavil pod vprašaj cilj rentabilnosti  (30).“

(121)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka pojasnila, da spremembe v tem primeru niso zadevale ne povečanja skupnega zneska državne pomoči niti povečanja proizvodne zmogljivosti (31) med prestrukturiranjem, temveč da spremenjeni načrt IPN pomeni predvsem bistveno spremembo strategije naložb družbe, da se zdi, da je bila zagotovljena državna pomoč zlorabljena kot pomoč za poslovanje in da za končanje naložb ni več potrebna državna pomoč (glej točki 54 in 56). Preiskava je predvsem potrdila, da ti dvomi niso bili odpravljeni, ker je bila pomoč dejansko zlorabljena, kot je sklenjeno zgoraj, in je nezdružljiva s skupnim trgom.

(122)

Načrt IPN iz leta 2005 ne odpravlja te nepravilnosti, tj. presežka državne pomoči, in ga zato ni mogoče odobriti v tej obliki. Zlasti dejstvo, da je družba AHW medtem oživila program naložb, ne zadostuje za odpravo te nepravilnosti. Kot je navedeno zgoraj, bi bilo enako tudi v primeru, če bi družba izvedla le naložbe, navedene v načrtu prestrukturiranja. Jasno je, da se bo novi program naložb izvajal bistveno pozneje, kot je bilo prvotno predvideno v načrtu. Jasno je tudi, da je bila prvotna pomoč odobrena za zagotovitev spoštovanja časovnega načrta programa prestrukturiranja. Namen pomoči je bil tako spodbuditi družbo HLW, naj izvede te naložbe v skladu z načrtom in pravočasno v letih 2003 in 2004. Če bi se časovni načrt prej odložil na leti 2004 in 2005, dejansko ne bi bilo potrebno nobeno premostitveno posojilo in posledično pomoč.

(123)

Ne glede na zlorabo Komisija ugotavlja, da lahko sprejme preostanek novega načrta, če se zlorabljena pomoč povrne. Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka navedla, da je pripravljena sprejeti novo poslovno strategijo z industrijskega vidika, saj sprejema dejstvo, da bo nova naložba koristna za prihodnjo gospodarsko učinkovitost družbe in bo lahko imela druge pozitivne učinke v zvezi z varstvom okolja in znižanjem stroškov.

(124)

Vsekakor Komisija ugotavlja, da sprememba načrta ne zahteva nobene dodatne pomoči, temveč se v celoti financira iz vlagateljevih sredstev. Komisija zato ne vidi nobenega razloga za nasprotovanje posodobljenemu programu, čeprav obstaja sprememba strategije (32).

(125)

Na kratko, Komisija v skladu s točkama 9 in 18 Protokola št. 8 sklepa, da je družba HLW zlorabila jamstvo za posojilo v višini 31,2 milijona EUR in ga uporabila na nezdružljiv način. Ob upoštevanju dejstva, da se je državno jamstvo izteklo in da je bilo posojilo odplačano, kar pomeni, da je imela družba HLW prednost, ki ustreza subvencioniranim obrestim v višini 1 645 682 EUR, je treba to prednost povrniti. Glede na to, da je 20. novembra 2007 družba AHW na zamrznjen račun prostovoljno nakazala 2 089 768 EUR, kar ustreza znesku, ki ga je treba vrniti skupaj z obrestnimi obrestmi, ki bi jih morali poljski organi prejeti na dan izdaje te odločbe, ni potrebno nobeno dodatno vračilo.

(126)

Poleg tega lahko Komisija, če je ta pomoč povrnjena, na podlagi točke 10 Protokola št. 8 odobri spremembo načrta, kot je navedena v načrtu IPN iz leta 2005, saj ne vključuje dodatne pomoči in krepi rentabilnost podjetja –

3.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 143/49

(1)

Direktiva 96/23/ES določa ukrepe za spremljanje snovi in skupin ostankov iz Priloge I k Direktivi. V skladu z Direktivo 96/23/ES morajo zadevne tretje države za vključitev na sezname tretjih držav, iz katerih je državam članicam dovoljeno uvažati živali in osnovne proizvode živalskega izvora, ki jih zajema ta direktiva, in za ohranitev na teh seznamih predložiti program z jamstvi, ki jih dajejo v zvezi z nadzorom skupin ostankov in snovi iz navedene direktive.

(2)

Odločba Komisije 2004/432/ES z dne 29. aprila 2004 o odobritvi programov nadzora nad ostanki škodljivih snovi, predloženih s strani tretjih držav v skladu z Direktivo Sveta 96/23/ES (2) vsebuje seznam tretjih držav, ki so predložile program nadzora nad ostanki z jamstvi, ki jih dajejo v skladu z zahtevami navedene direktive.

(3)

Nova Kaledonija in Tanzanija sta Komisiji predložili programa nadzora nad ostanki za živali in proizvode živalskega izvora, ki v Prilogi k Odločbi 2004/432/ES trenutno niso navedeni. Ocene navedenih programov in dodatne informacije, ki jih je pridobila Komisija, zadostujejo kot jamstva v zvezi z nadzorom nad ostanki za te živali in proizvode v navedenih tretjih državah. Zadevne živali in proizvode živalskega izvora je zato treba za navedeni tretji državi vključiti na seznam iz Priloge k navedeni odločbi.

(4)

Kostarika, ki trenutno ni navedena v Prilogi k Odločbi 2004/432/ES, je Komisiji predložila program nadzora nad ostanki za proizvode iz ribogojstva. Ocene navedenih programov in dodatne informacije, ki jih je pridobila Komisija, zadostujejo kot jamstva v zvezi z nadzorom nad ostanki za proizvode iz ribogojstva v navedeni tretji državi. Proizvode iz ribogojstva je zato treba za Kostariko vključiti na seznam iz Priloge k navedeni odločbi.

(5)

Južna Afrika je bila v zvezi s številnimi živalmi in proizvodi živalskega izvora črtana s Priloge k Odločbi 2004/432/ES, ki je bila spremenjena z Odločbo Komisije 2008/105/ES (3). Vendar je Južna Afrika po predložitvi bistvenih jamstev ohranila vnose za prostoživečo in gojeno divjad, vključno z noji. Čeprav je navedena tretja država dokazala, da izvaja program nadzora nad ostanki 2007/2008 za noje, ni predložila dokazov za izvajanje programa za prostoživečo in gojeno divjačino. Vnose za zadevne živali in proizvode živalskega izvora je zato treba za Južno Afriko črtati s seznama iz Priloge k navedeni odločbi.

(6)

Inšpekcijski pregled Urada za prehrano in veterinarstvo v Republiki Moldaviji je pokazal resne pomanjkljivosti glede izvajanja programa nadzora nad ostanki za med. Zadevni vnos za Republiko Moldavijo je zato treba črtati s seznama iz Priloge k navedeni odločbi. Organi navedene tretje države so bili ustrezno obveščeni.

(7)

Določiti je treba prehodno obdobje za pošiljke živali in proizvodov živalskega izvora s poreklom iz Južne Afrike in Republike Moldavije, ki so bile odpremljene iz navedenih tretjih držav v Skupnost pred datumom začetka uporabe te odločbe, tako da se upošteva čas, potreben za njihov prihod v Skupnost, in prepreči motnje v trgovini.

(8)

Odločbo 2004/432/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –