21.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/1

(1)

Uredba (ES) št. 1580/2007 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

21.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/3

(1)

Namen Uredbe (ES) št. 2160/2003 je zagotoviti sprejetje ustreznih in učinkovitih ukrepov za odkrivanje in nadzor salmonele in drugih povzročiteljev zoonoz v vseh ustreznih fazah proizvodnje, predelave in distribucije, zlasti na ravni primarne proizvodnje, da se zmanjša njihova razširjenost in tveganje, ki ga predstavljajo za javno zdravje.

(2)

Uredba (ES) št. 2160/2003 določa, da je treba vzpostaviti cilj Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti vseh serotipov salmonele, pomembnih za javno zdravje, pri puranih na ravni primarne proizvodnje. Tako zmanjšanje je pomembno zaradi strogih ukrepov, ki jih je v skladu z navedeno uredbo treba uporabljati za sveže meso okuženih jat puranov od 12. decembra 2010. Zlasti sveže perutninsko meso, vključno z mesom puranov, se ne sme dajati v promet za prehrano ljudi, razen če izpolnjuje naslednji pogoj: „odsotnost salmonele v 25 gramih“.

(3)

Uredba (ES) št. 2160/2003 določa, da je treba pri cilju Skupnosti numerično navesti najvišji odstotek epidemioloških enot, ki ostanejo pozitivne, in/ali najnižji odstotek zmanjšanja števila epidemioloških enot, ki ostanejo pozitivne, najdaljši rok, v katerem mora biti cilj dosežen, in opredelitev shem preskusov, potrebnih za preverjanje doseganja cilja. Kadar je ustrezno, je treba vključiti tudi opredelitev serotipov, pomembnih za javno zdravje.

(4)

Uredba (ES) št. 2160/2003 določa, da je treba pri določanju cilja Skupnosti upoštevati izkušnje, pridobljene v okviru obstoječih nacionalnih nadzornih ukrepov, ter informacije, predložene Komisiji ali Evropski agenciji za varnost hrane v skladu z obstoječimi zahtevami Skupnosti, zlasti v okviru informacij iz Direktive 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz (2) in zlasti člena 5 Direktive.

(5)

Uredba (ES) št. 2160/2003 določa, da Komisija pri opredeljevanju vsakega cilja Skupnosti pripravi analizo pričakovanih stroškov in koristi cilja. Vendar se lahko za prehodno obdobje z odstopanjem določi cilj Skupnosti za purane glede Salmonelle Enteritidis in Salmonelle Typhimurium brez takšne analize.

(6)

Zato so bili v skladu z Odločbo Komisije 2006/662/ES z dne 29. septembra 2006 o finančnem prispevku Skupnosti za temeljno raziskavo o razširjenosti salmonele pri puranih, ki se bo izvajala v državah članicah (3), zbrani primerljivi podatki o razširjenosti serotipov salmonele v jatah puranov v državah članicah.

(7)

Uredba (ES) št. 2160/2003 določa, da cilj Skupnosti za purane v prehodnem obdobju treh let zajema le Salmonello Enteritidis in Salmonello Typhimurium. Drugi serotipi, pomembni za javno zdravje, se lahko obravnavajo po navedenem obdobju.

(8)

Da bi se preveril napredek pri doseganju cilja Skupnosti, je treba v tej uredbi določiti ponovno vzorčenje jat puranov.

(9)

V skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 2160/2003 je bil opravljen posvet z Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA) o določitvi cilja Skupnosti za purane.

(10)

Delovna skupina EFSA o podatkovni zbirki za zoonoze je 28. aprila 2008 sprejela Poročilo o analizi temeljne raziskave o razširjenosti salmonele v jatah puranov v EU, 2006–2007, del A: Ocena razširjenosti salmonele.

(11)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 646/2007 z dne 12. junija 2007 o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede cilja Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti Salmonella Enteritidis in Salmonella Typhimurium v pitovnih piščancih in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1091/2005 (4) je treba za vzorčenje jat pitovnih piščancev za salmonelo uporabiti vsaj dva para obuval za odvzem vzorcev. Novi znanstveni dokazi navajajo, da je kombinacija enega para obuval za odvzem vzorcev in vzorca prahu vsaj toliko občutljiva kot vzorčenje z uporabo dveh parov obuval za odvzem vzorcev. Zato je treba dovoliti to kombinacijo kot alternativno metodo vzorčenja in Uredbo (ES) št. 646/2007 ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

zmanjšanje najvišjega odstotka jat pitovnih puranov, ki ostanejo pozitivne glede Salmonelle Enteritidis in Salmonelle Typhimurium, na 1 % ali manj do 31. decembra 2012 in

(b)

zmanjšanje najvišjega odstotka jat odraslih vzrejnih puranov, ki ostanejo pozitivne glede Salmonelle Enteritidis in Salmonelle Typhimurium, na 1 % ali manj do 31. decembra 2012.

1.

na koncu točke 2:

„Pristojni organ lahko kot alternativno metodo določi uporabo enega para obuval za odvzem vzorcev na 100 % območja poslopja, če se vzorec vzame v kombinaciji z vzorcem prahu z več mest v poslopju s površin, na katerih je prah vidno prisoten.“;

2.

na koncu drugega odstavka točke 3(1):

„Vzorec prahu se po možnosti analizira ločeno. Vendar lahko pristojni organ določi, da se za analizo združi s parom vzorcev z obuval za odvzem vzorcev.“

21.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/9

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 40/2008 z dne 16. januarja 2008 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2008 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3) določa kvote za leto 2008.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2008.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

21.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/11

(1)

Direktiva Sveta 95/50/ES (3) določa, da je treba nekatere ukrepe sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(2)

Sklep 1999/468/ES je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES, ki je uvedel regulativni postopek s pregledom za sprejemanje ukrepov splošnega obsega, namenjenih spreminjanju nebistvenih določb temeljnega akta, sprejetega v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe, med drugim s črtanjem nekaterih takih določb ali z njegovim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami.

(3)

V skladu z Izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (5) o Sklepu 2006/512/ES bi bilo treba že veljavne akte, sprejete v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe, prilagoditi v skladu z veljavnimi postopki, da bi se zanje uporabljal regulativni postopek s pregledom.

(4)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za prilagoditev prilog k Direktivi 95/50/ES znanstvenemu in tehnološkemu napredku. Ker so navedeni ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 95/50/ES, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(5)

Direktivo 95/50/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ker so spremembe Direktive 95/50/ES s to direktivo tehnične narave in zadevajo le postopek v odboru, ni treba, da jih države članice prenesejo v nacionalno zakonodajo. Določbe v ta namen torej niso potrebne –

21.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/13

(1)

Kot kaže razvoj na mednarodni ravni in ravni Skupnosti v zadnjih letih, pomembnost vprašanj biološke raznovrstnosti in ohranjanja rastlinskih genskih virov narašča. Primeri vključujejo Sklep Sveta 93/626/EGS z dne 25. oktobra 1993 o sklenitvi Konvencije o biološki raznovrstnosti (7), Sklep Sveta 2004/869/ES z dne 24. februarja 2004 o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, Mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo (8), Uredbo Sveta (ES) št. 870/2004 z dne 24. aprila 2004 o vzpostavitvi programa Skupnosti za ohranjanje, karakterizacijo, zbiranje in uporabo genskih virov v kmetijstvu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1467/94 (9) ter Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (10). Da bi se upoštevala ta vprašanja, je treba na podlagi zakonodaje Skupnosti vzpostaviti posebne pogoje, ki urejajo trženje semena poljščin, in sicer na podlagi direktiv 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/53/ES, 2002/54/ES, 2002/56/ES in 2002/57/ES.

(2)

Za zagotovitev ohranitve in situ in trajnostne rabe rastlinskih genskih virov je treba gojiti in tržiti krajevne populacije in sorte, ki so naravno prilagojene na lokalne in regionalne pogoje in so ogrožene zaradi genske erozije („ohranjevalne sorte“) tudi, če te ne izpolnjujejo splošnih zahtev za sprejetje sort ter trženje semena in semenskega krompirja. Da bi se dosegel navedeni cilj, je treba predvideti odstopanja glede sprejetja ohranjevalnih sort za vključitev v nacionalne kataloge poljščin, kakor tudi za proizvodnjo in trženje semena in semenskega krompirja navedenih sort.

(3)

Navedena odstopanja morajo zadevati bistvene zahteve za sprejetje sorte ter postopkovne zahteve, ki jih določa Direktiva Komisije 2003/90/ES z dne 6. oktobra 2003 o določitvi podrobnih pravil za člen 7 Direktive Sveta 2002/53/ES glede lastnosti, ki morajo biti zajete kot minimum pri preskušanju, in minimalnih pogojev za preskušanje nekaterih sort poljščin (11).

(4)

Države članice je treba pooblastiti zlasti za sprejemanje lastnih določb glede razločljivosti, nespremenljivosti in izenačenosti. Te določbe morajo glede razločljivosti in nespremenljivosti temeljiti vsaj na lastnostih, navedenih v tehničnem vprašalniku, ki ga mora izpolniti prijavitelj v zvezi z vlogo za sprejetje sorte iz prilog I in II k Direktivi 2003/90/ES. Kadar se ugotovi izenačenost na podlagi netipičnih rastlin, morajo določbe temeljiti na opredeljenih standardih.

(5)

Treba je določiti postopkovne zahteve, na podlagi katerih se sorta lahko sprejme brez uradnega preskušanja. Poleg tega je treba glede poimenovanja določiti nekatera odstopanja od zahtev iz Direktive Sveta 2002/53/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 930/2000 z dne 4. maja 2000 o oblikovanju pravil za izvajanje glede primernosti poimenovanja sort poljščin in zelenjadnic (12).

(6)

Glede proizvodnje in trženja semena in semenskega krompirja ohranjevalnih sort je treba določiti odstopanje od uradne potrditve.

(7)

Da se zagotovi trženje semena in semenskega krompirja ohranjevalnih sort v skladu z ohranjanjem rastlinskih genskih virov, je treba določiti omejitve zlasti glede regije porekla. Da bi prispevale k ohranjanju in situ in trajnostni rabi navedenih sort, je treba državam članicam omogočiti odobritev dodatnih regij, kadar se seme, ki presega količino, potrebno za ohranjanje zadevne sorte v njeni regiji porekla, lahko trži, če so navedene dodatne regije primerljive glede naravnih in polnaravnih življenjskih združb. Da se ohrani povezava z regijo porekla, to ne velja, kadar država članica odobri dodatne regije proizvodnje.

(8)

Za trženje vsake ohranjevalne sorte je treba določiti največje količine znotraj posamezne vrste in skupno količino za vse ohranjevalne sorte znotraj posamezne vrste skupaj. Za zagotovitev spoštovanja teh količin morajo države članice od proizvajalcev zahtevati, da predložijo uradno obvestilo o količinah ohranjevalnih sort, ki jih nameravajo proizvajati, in jim dodeliti količine.

(9)

Sledljivost semena in semenskega krompirja je treba zagotoviti s pomočjo ustreznih zahtev za pečatenje in označevanje.

(10)

Za zagotovitev pravilne uporabe pravil iz te direktive je treba spremljati semenske posevke, seme preskušati ter izvajati uradno naknadno kontrolo. Količine semena ohranjevalnih sort, danih v promet, morajo dobavitelji sporočati državam članicam, države članice pa jih sporočijo Komisiji.

(11)

Komisija po treh letih oceni, ali so ukrepi iz te direktive, zlasti določbe, ki zadevajo količinske omejitve, učinkoviti.

(12)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za seme in razmnoževalni material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo –

(a)

za sprejetje vključitve domačih sort in sort, ki so naravno prilagojene na lokalne in regionalne pogoje in so ogrožene zaradi genske erozije, v nacionalne kataloge poljščin, kot je določeno v Direktivi 2002/53/ES,

(b)

za trženje semena in semenskega krompirja takih domačih sort in sort.

(a)

„ohranjanje in situ“ pomeni ohranjanje genskega materiala v njegovih naravnih okoljih in, v primeru gojenih vrst rastlin, v pridelovalnem okolju, v katerem so razvile svoje razločevalne značilnosti;

(b)

„genska erozija“ pomeni izgubo genske raznovrstnosti med populacijami ali sortami iste vrste in v njih skozi čas ali zmanjšanje genetske baze vrste zaradi človekovega posega ali spremembe okolja;

(c)

„domača sorta“ pomeni niz populacij ali klonov rastlinskih vrst, ki so naravno prilagojene na okoljske razmere regije;

(d)

„seme“ pomeni seme in semenski krompir, razen če semenski krompir ni izrecno izključen.

(a)

tehničnih vprašalnikih, ki so sestavni del testnih protokolov Urada Skupnosti za rastlinske sorte (CPVO) iz Priloge I k Direktivi 2003/90/ES, ki se uporablja za navedene vrste, ali

(b)

tehničnih vprašalnikih smernic Mednarodne zveze za varstvo novih rastlinskih sort (UPOV) iz Priloge II k Direktivi 2003/90/ES, ki se uporablja za navedene vrste.

(a)

opis ohranjevalne sorte in njeno poimenovanje;

(b)

rezultati neuradnih testov;

(c)

znanje, pridobljeno iz praktičnih izkušenj med gojenjem, razmnoževanjem in uporabo, kot je razvidno iz uradnega obvestila prijavitelja zadevni državi članici, ter

(d)

drugi podatki, zlasti organov, pristojnih za rastlinske genske vire, ali organizacij, ki jih v ta namen priznajo države članice.

(a)

je že navedena v skupnem katalogu sort poljščin kot sorta, ki ni ohranjevalna sorta, ali je bila črtana iz skupnega kataloga v zadnjih dveh letih ali v zadnjih dveh letih po preteku obdobja, dodeljenega na podlagi člena 15(2) Direktive 2002/53/ES, ali

(b)

je zavarovana z žlahtniteljskimi pravicami Skupnosti, kot je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 2100/94 (13) ali z nacionalno žlahtniteljsko pravico, ali je zahtevek za tako pravico v teku.

(a)

če je bilo proizvedeno v svoji regiji porekla ali v regiji, navedeni v členu 11,

in

(b)

če se trži v svoji regiji porekla.

(a)

besede „Pravila in standardi ES“;

(b)

ime in naslov osebe, odgovorne za pritrjevanje etiket, ali njena oznaka;

(c)

leto zapiranja, izraženo kot: „zaprto…“ (leto), ali razen za semenski krompir, leto zadnjega vzorčenja za namen zadnjega preskušanja kalivosti, izraženo kot: „vzorčeno …“ (leto);

(d)

vrsta;

(e)

poimenovanje ohranjevalne sorte;

(f)

besedi „ohranjevalna sorta“;

(g)

regija porekla;

(h)

če se regija proizvodnje semena razlikuje od regije porekla, oznako regije proizvodnje semena;

(i)

referenčna številka lota, ki jo je dodelila oseba, odgovorna za pritrjevanje etiket,

(j)

navedena neto ali bruto masa, ali, razen za semenski krompir, navedeno število semen;

(k)

kadar je navedena masa in se uporabijo granulirana fitofarmacevtska sredstva, snovi za oblaganje ali drugi dodatki v trdnem stanju, se, razen za semenski krompir, navede lastnosti kemične obdelave ali dodatkov in približno razmerje med maso klobčičev ali čistih semen in celotno maso.

21.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/20

(1)

Direktiva Komisije 88/301/EGS z dne 16. maja 1988 o o konkurenci na trgih za telekomunikacijsko terminalsko opremo (1) je bila bistveno spremenjena (2). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

V vseh državah članicah so bile telekomunikacije bodisi v celoti bodisi delno državni monopol, ki so se navadno dodelile v obliki posebnih ali izključnih pravic enemu ali več organom, odgovornim za zagotavljanje in obratovanje omrežne infrastrukture in spremljajočih storitev. Te pravice pa pogosto niso zajemale samo zagotavljanja storitev za uporabo omrežja, temveč tudi dobavo uporabniške terminalske opreme za priključitev na omrežje. V zadnjih desetletjih je zaznati močan tehnični razvoj omrežij, hitrost razvoja pa je zlasti očitna na področju terminalske opreme.

(3)

Zaradi tehničnega in gospodarskega razvoja so države članice preučile svoj sistem odobritve posebnih ali izključnih pravic v telekomunikacijskem sektorju. Širjenje novih tipov terminalske opreme in možnost souporabe terminalov pomeni, da je treba uporabnikom dovoliti svobodno izbiro med različnimi tipi razpoložljive opreme, če bi hoteli v celoti izkoristiti tehnološki napredek, dosežen v tem sektorju.

(4)

Obstoj izključnih pravic povzroča omejevanje prostega pretoka telekomunikacijske terminalske opreme bodisi pri uvozu in trženju te opreme (vključno s satelitsko opremo), ker se nekateri proizvodi ne tržijo, bodisi pri priključitvi, spuščanju v obratovanje ali vzdrževanju, ker ob upoštevanju značilnosti trga, zlasti pa raznolikosti in tehnične narave proizvodov, monopol nima spodbude, niti da bi te storitve zagotavljal za proizvode, ki jih ni tržil ali uvažal, niti da bi svoje cene prilagodil stroškom, saj ne grozi konkurenca novih udeležencev na trgu. Ob upoštevanju dejstva, da je za večino trgov opreme značilna velika izbira telekomunikacijske terminalske opreme, ima vsaka posebna pravica, ki neposredno ali posredno omejuje število podjetij, pooblaščenih za uvoz, trženje, priključitev, spuščanje v obratovanje in vzdrževanje take opreme, verjetno enak učinek kakor odobritev izključnih pravic. Take izključne ali posebne pravice pomenijo ukrepe z enakim učinkom, kot ga imajo količinske omejitve, nezdružljive s členom 28 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Torej je treba odpraviti vse veljavne izključne pravice pri uvažanju, trženju, priključitvi, spuščanju v obratovanje in vzdrževanju telekomunikacijske terminalske opreme in tudi pravice s primerljivim učinkom – to pomeni vse posebne pravice, razen tistih, ki se enemu ali več podjetjem dodelijo v obliki prednosti z zakoni ali drugimi predpisi in omejujejo samo možnost drugih podjetij, da bi se vključila v eno od prej navedenih dejavnosti v istem geografskem območju pod dejansko enakovrednimi pogoji.

(5)

Posebne ali izključne pravice v zvezi s terminalsko opremo se v praksi izvajajo tako, da se zapostavlja oprema iz drugih držav članic, predvsem s preprečevanjem uporabnikom, da svobodno izbirajo opremo, ki najbolje ustreza njihovim potrebam po ceni in kakovosti, ne glede na njeno poreklo. Izvajanje teh pravic zato v nobeni državi ni združljivo s členom 31 Pogodbe.

(6)

Zagotavljanje montaže in vzdrževanja je ključni dejavnik pri nakupu ali najemu terminalske opreme. Ohranitev izključnih pravic na tem področju bi bila enaka pridržanju izključnih pravic trženja. Zato je tudi takšne pravice treba odpraviti, da bi odprava izključnih uvoznih pravic in pravic trženja imela praktični učinek.

(7)

Vzdrževanje terminalov je storitev po členu 50 Pogodbe. Zadevno storitev, ki je s komercialnega vidika nikakor ni mogoče ločiti od trženja terminalov, je treba izvajati svobodno skladno s členom 49 Pogodbe, še zlasti, če jo izvajajo kvalificirani operaterji.

(8)

Stanje na trgu še naprej povzroča kršitve pravil o konkurenci, ki jih določa Pogodba, in negativno vpliva na razvoj trgovine toliko, kolikor je to v nasprotju z interesi Skupnosti. Večja konkurenca na trgu terminalske opreme zahteva uvedbo preglednih tehničnih specifikacij, ki izpolnjujejo bistvene zahteve iz Direktive 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (3) in omogočajo prost pretok terminalske opreme. Vendar pa takšna preglednost nujno zahteva objavo tehničnih specifikacij.

(9)

Posebne ali izključne pravice glede uvoza in trženja terminalske opreme ustvarjajo stanje, ki je v nasprotju s ciljem člena 3(g) Pogodbe, ker ta predvideva vzpostavitev sistema, ki zagotavlja, da konkurenca na notranjem trgu ni izkrivljena, in še toliko bolj, da se ne sme izključiti. Po členu 10 Pogodbe se morajo države članice vzdržati vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev Pogodbe, vključno s cilji člena 3(g). Izključne pravice terminalske opreme je treba zato obravnavati kot nezdružljive s členom 82 Pogodbe v povezavi s členom 3, države članice pa po členu 86(1) Pogodbe takšnih pravic ne smejo sprejeti ali ohraniti.

(10)

Da bi uporabnikom omogočili dostop do terminalske opreme po lastni izbiri, je treba poznati karakteristike javnih mrežnih vmesnikov, na katere mora biti terminalska oprema priključena, in te karakteristike narediti pregledne. Zato morajo države članice zagotoviti, da so te karakteristike objavljene in da imajo uporabniki dostop do javnih mrežnih vmesnikov.

(11)

Proizvajalci terminalske opreme morajo vedeti, katere tehnične specifikacije morajo izpolnjevati, da bi lahko tržili svoje izdelke. Zato naj države članice formalizirajo in objavijo specifikacije o odobritvi tipa, ki jih morajo priglasiti Komisiji v obliki osnutka v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (4). Specifikacije se lahko razširijo na proizvode, uvožene iz drugih držav članic, samo, če so potrebne za zagotovitev skladnosti z bistvenimi zahtevami iz člena 3 Direktive 1999/5/ES, ki se lahko upravičeno zahtevajo po pravu Skupnosti. V vsakem primeru morajo države članice ravnati v skladu s členoma 28 in 30 Pogodbe, po katerih mora država članica uvoznica dovoliti, da se terminalska oprema, ki se zakonito proizvaja in trži v drugi državi članici, uvozi na njeno ozemlje.

(12)

Za zagotovitev pregledne, objektivne in nediskriminacijske uporabe specifikacij, nadzorovanja njihove uporabe, zaradi očitnega nasprotja interesov ni mogoče prenesti na konkurenta na trgu terminalske opreme. Države članice naj zato zagotovijo, da se odgovornost za nadzor dodeli organu, ki je neodvisen od operaterja omrežja in od vsakega drugega konkurenta na zadevnem trgu.

(13)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv določenih v Prilogi II, Del B –

1.

„terminalska oprema“

2.

„oprema satelitskih zemeljskih postaj“ pomeni opremo, ki se lahko uporablja samo za oddajanje ali za oddajanje in sprejemanje („oddajno/sprejemna“) ali samo za sprejemanje („sprejemna“) radiokomunikacijskih signalov s sateliti ali drugimi vesoljskimi sistemi;

3.

„podjetje“ pomeni javno ali zasebno telo, ki mu država članica odobri posebne ali izključne pravice za uvažanje, trženje, priključevanje, vključevanje telekomunikacijske terminalske opreme v obratovanje ali vzdrževanje takšne opreme;

4.

„posebne pravice“ pomenijo pravice, ki jih država članica odobri omejenemu številu podjetij s katerim koli zakonom ali drugim predpisom, s katerim v danem geografskem območju

(a)

drugače kakor po merilih objektivnosti, sorazmernosti in nediskriminacije omejujejo število takih podjetij na dve ali več podjetij; ali

(b)

drugače kakor po merilih iz točke (a), določijo več konkurenčnih podjetij.

(a)

pri opremi satelitskih zemeljskih postaj zavrnejo priključitev take opreme na javno telekomunikacijsko omrežje ali njeno spuščanje v obratovanje, kadar oprema ne izpolnjuje ustreznih enotnih tehničnih predpisov, sprejetih v skladu z Direktivo 1999/5/ES, ali če teh predpisov ni, bistvenih zahtev, določenih v členu 3 te direktive. Kadar enotni tehnični predpisi ali usklajeni regulativni pogoji ne obstajajo, morajo biti nacionalni predpisi v sorazmerju z bistvenimi zahtevami in se Komisiji sporočijo v skladu z Direktivo 98/34/ES, kjer se v direktivi tako zahteva;

(b)

pri drugi terminalski opremi zavrnejo priključitev take opreme na javno telekomunikacijsko omrežje, kadar oprema ne izpolnjuje ustreznih enotnih tehničnih predpisov, sprejetih v skladu z Direktivo 1999/5/ES, ali če teh predpisov ni, bistvenih zahtev, določenih v členu 3 te direktive;

(c)

od gospodarskih subjektov zahtevajo, da so tehnično usposobljeni za priključevanje, vključevanje terminalske opreme v obratovanje in njeno vzdrževanje na podlagi objektivnih, nediskriminacijskih in objavljenih meril.

21.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/27

(1)

Odločba št. 896/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa skupna pravila o enostranskem priznanju določenih dovoljenj za prebivanje, ki jih izdajata Švica in Lihtenštajn, s strani držav članic, kar omogoča poenostavljen režim za kontrole državljanov tretjih držav, ki imajo te dokumente na zunanjih mejah.

(2)

Na podlagi dvofaznega izvajanja schengenskega pravnega reda morajo države članice, ki so pristopile k Evropski uniji 1. maja 2004, od tega datuma državljanom tretjih držav, ki sta jim Švica ali Lihtenštajn izdala dovoljenje za prebivanje in morajo imeti vizum na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (3), izdati nacionalne vizume. Ta obveznost je povzročila dodatne upravne obremenitve za konzularna predstavništva teh držav članic v Švici in Lihtenštajnu.

(3)

Vendar se državam članicam ni zdelo nujno potrebno, da od te skupine oseb zahtevajo vizum za namene tranzita, saj pomenijo nizko tveganje nezakonitega priseljevanja za države članice.

(4)

Glede na to, da enako sklepanje velja za Bolgarijo in Romunijo, bi bilo treba poenostavljeni režim, ki ga uvaja Odločba št. 896/2006/ES, razširiti na Bolgarijo in Romunijo.

(5)

Če se Bolgarija in Romunija odločita za uporabo Odločbe št. 582/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o uvedbi poenostavljenega režima kontrole oseb na zunanjih mejah na podlagi enostranskega priznanja določenih listin s strani Bolgarije, Cipra in Romunije kot enakovrednih njihovim nacionalnim vizumom za namene tranzita prek njihovih ozemelj (4), bi jima morala takšna sprememba Odločbe št. 896/2006/ES omogočiti enostransko priznanje dovoljenj za prebivanje, ki jih izdajata Švica in Lihtenštajn in so našteta v Prilogi k Odločbi št. 896/2006/ES, kot enakovrednih svojim nacionalnim tranzitnim vizumom.

(6)

Priznanje bi moralo biti omejeno na namen tranzita preko ozemlja Bolgarije in Romunije in ne bi smelo posegati v možnost teh dveh držav članic, da izdajata vizume za kratkoročno bivanje.

(7)

Možnost, da Bolgarija in Romunija Odločbe št. 896/2006/ES ne uporabita, bi morala biti omejena na prehodno obdobje do datuma, ki ga določi Svet v skladu z drugim pododstavkom člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005.

(8)

Pogoji za vstop, določeni v členu 5(1) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (5), morajo biti izpolnjeni, razen pogoja, določenega v členu 5(1)(b) Uredbe, kolikor ta odločba vzpostavlja režim enakovrednosti med tranzitnimi vizumi, ki jih izdajata Bolgarija in Romunija, in določenimi dovoljenji za prebivanje, ki jih izdata Švica in Lihtenštajn.

(9)

Ker cilja te odločbe države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, ker neposredno zadeva pravni red Skupnosti o zunanjih mejah in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov ukrepa laže doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(10)

Kar zadeva Islandijo in Norveško, predstavlja ta odločba nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda, v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško, o pridružitvi teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (6), ki spadajo v okvir področja, navedenega v členu 1(A) Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 (7) o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma.

(11)

V skladu s členi 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa in zato ta zanjo ni zavezujoč niti ga ni dolžna uporabljati. Glede na to, da ta odločba temelji na schengenskem pravnem redu v skladu z določbami iz naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola odloči v roku šestih mesecev po sprejetju te odločbe, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(12)

Ta odločba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (8). Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju te odločbe in ga ta zato ne zavezuje niti je ni dolžno uporabljati.

(13)

Ta odločba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (9). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te odločbe in je ta zato ne zavezuje niti je ni dolžna uporabljati –

21.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/30

(1)

Evropska unija je ustanovila Solidarnostni sklad Evropske unije („Sklad“), da bi pokazala svojo solidarnost prebivalstvu območij, ki so jih prizadele nesreče.

(2)

Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 dopušča uporabo Sklada do letne zgornje meje v višini 1 milijarde EUR.

(3)

Uredba (ES) št. 2012/2002 vsebuje določbe, v skladu s katerimi se Sklad lahko uporabi.

(4)

Grčija je predložila vlogo za uporabo sklada v zvezi z nesrečo, ki so jo avgusta 2007 povzročili gozdni požari.

(5)

Slovenija je predložila vlogo za uporabo sklada v zvezi z nesrečo, ki so jo septembra 2007 povzročile poplave –

21.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/31

(1)

Z Odločbo Komisije 98/293/ES z dne 22. aprila 1998 o dajanju v promet gensko spremenjene koruze (Zea mays L. linija T25) na podlagi Direktive Sveta 90/220/EGS (2) je bilo sklenjeno, da se odobri dajanje v promet navedenega proizvoda.

(2)

Francoski organi so 3. avgusta 1998 dali ustrezno soglasje. Soglasje zajema vse vrste uporabe proizvoda, tj. uvoz, predelavo v živila in krmo ter pridelavo.

(3)

V skladu s členom 35(1) Direktive 2001/18/ES, ki je nadomestila Direktivo Sveta 90/220/EGS (3), veljajo za postopke v zvezi s priglasitvijo glede dajanja v promet gensko spremenjenih organizmov, ki niso bili zaključeni do 17. oktobra 2002, določbe Direktive 2001/18/ES.

(4)

Dne 8. maja 2000 je Avstrija v skladu s členom 16(1) Direktive 90/220/EGS obvestila Komisijo o svoji odločitvi, da začasno prepove uporabo in prodajo koruze Zea mays L. linija T25 za vse vrste uporabe in navedla razloge zanjo.

(5)

Proizvodi iz koruze Zea mays L. linija T25 (škrob in vsi njegovi derivati, surovo in rafinirano olje, vsi toplotno obdelani ali fermentirani proizvodi, pridobljeni iz Zea mays L. linija T25 ter krma iz Zea mays L. linija T25) so dovoljeni v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Za te uporabe ne velja zaščitna klavzula, ki jo je priglasila Avstrija.

(6)

Znanstveni odbor za rastline je 20. julija 2001 sklenil, da informacije, ki jih je predložila Avstrija, niso vsebovale novih pomembnih znanstvenih izsledkov, ki ne bi bili upoštevani že pri prvotnem vrednotenju dokumentacije in ki bi sprožili presojo prvotnega mnenja odbora o tem proizvodu.

(7)

Dne 9. januarja 2004 ter 9. in 17. februarja 2004 je Avstrija Komisiji predložila dodatne informacije v podporo nacionalnim ukrepom glede koruze linije T25.

(8)

V skladu s členom 28(1) Direktive 2001/18/ES se je Komisija posvetovala z Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (6), s katero je zamenjala ustrezne znanstvene odbore.

(9)

EFSA je 8. julija 2004 (7) sklenila, da informacije, ki jih je predložila Avstrija, niso vsebovale novih pomembnih znanstvenih izsledkov, ki bi ovrgli oceno tveganja za okolje za koruzo linije T25, in bi tako upravičili prepoved uporabe in prodaje navedenega proizvoda v Avstriji.

(10)

Ker tako ni bilo razloga za mnenje, da proizvod predstavlja tveganje za človekovo zdravje ali za okolje, je Komisija 29. novembra 2004 predložila osnutek odločbe, v kateri se je od Avstrije zahtevalo, da razveljavi začasno zaščitno klavzulo, odboru, ustanovljenemu v skladu s členom 30 Direktive 2001/18/ES, da o njem poda mnenje v skladu s postopkom iz člena 30(2) navedene direktive.

(11)

Vendar odbor ni izdal mnenja in Komisija je v skladu s členom 5(4) Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (8), predložila Svetu predlog ukrepov, ki naj se sprejmejo.

(12)

Svet je 24. junija 2005 v skladu s členom 5(6) Sklepa 1999/468/ES ta predlog s kvalificirano večino zavrnil.

(13)

Svet je v izjavi navedel, da „še vedno obstaja nekaj negotovosti glede nacionalnih zaščitnih ukrepov na trgu z gensko spremenjeno koruzo sorte […] T25“ in Komisijo pozval, „naj pridobi dodatne izsledke o zadevnem GSO in dodatno oceni upravičenost ukrepa, ki ga je sprejela [Avstrija] z namenom ukinitve začasnega preventivnega ukrepa dajanja proizvoda v promet, in ali odobritev takšnega organizma še vedno izpolnjuje varnostne zahteve Direktive 2001/18/ES“.

(14)

Novembra 2005 se je Komisija znova posvetovala z EFSA, ali obstaja morebitni znanstveni razlog za domnevo, da lahko nadaljnje dajanje v promet koruze T25 v promet povzroči kakršne koli škodljive učinke na zdravje ljudi ali okolje, če se upoštevajo pogoji odobritve. Od EFSA se je zlasti zahtevalo, da glede varnosti tega GSO upošteva morebitne nove znanstvene podatke, pridobljene po predhodnem znanstvenem mnenju.

(15)

V mnenju z dne 29. marca 2006 (9) je EFSA sklenila, da ni razloga za domnevo, da lahko nadaljnje dajanje v promet koruze T25 povzroči kakršne koli škodljive učinke na zdravje ljudi in živali ter na okolje, če se upoštevajo pogoji njegove odobritve.

(16)

Komisija je v skladu s členom 5(6) Sklepa 1999/468/ES Svetu predložila predlog, v katerem se zahteva, da Avstrija razveljavi svojo zaščitno klavzulo.

(17)

V skladu s členom 5(6) Sklepa 1999/468/ES je Svet za okolje 18. decembra 2006 s kvalificirano večino predlogu nasprotoval.

(18)

Svet se v odločbi sklicuje na oceno tveganja za okolje, kakor je navedena v Direktivi 2001/18/ES, in navaja, da „je treba v oceni tveganja za okolje bolj sistematično upoštevati različne kmetijske strukture in regionalne ekološke značilnosti v Evropski uniji“.

(19)

Da bi upoštevala Odločbo Sveta z dne 18. decembra 2006, ki se nanaša samo na okoljske vidike avstrijske zaščitne klavzule, tj. na pridelavo, je Komisija v skladu s členom 5(6) Sklepa 1999/468/ES predložila spremenjeni predlog.

(20)

Avstrija je začela zbirati pomembne znanstvene izsledke o teh vidikih, kar po mnenju Avstrije upravičujejo začasno ohranitev zaščitne klavzule, zlasti glede na „različne kmetijske strukture in regionalne ekološke značilnosti“, kakor je navedeno v uvodni izjavi 3 zgoraj navedene odločbe Sveta. Avstrija se v skladu s členom 23 Direktive 2001/18/ES poziva, naj Komisiji predloži vse zbrane znanstvene izsledke ter morebitno novo oceno tveganja, takoj ko bo dokončana, in o tem obvesti vse države članice.

(21)

Komisija bo na podlagi izsledkov, ki jih bo predložila Avstrija, in njihove znanstvene ocene ukrepala v skladu s členom 23 Direktive 2001/18/ES glede teh vidikov ukrepa Avstrije.

(22)

Varnostni vidiki v zvezi z živili in krmo za koruzo Zea mays L. linija T25, ki jih zajema odobritev v skladu z Direktivo 90/220/EGS (vključno z uvozom in predelavo), so povsod po Evropi enaki in jih je ocenila EFSA, ki je zaključila, da ta proizvod verjetno ne bo imel škodljivih učinkov na zdravje ljudi in živali.

(23)

Predlog Komisija zajema samo tiste vidike prepovedi Avstrije, ki se nanašajo na živila in krmo, tj. prepoved uvoza in predelave nepredelanih zrn kot surovin za nadaljnjo predelavo ali za neposredno uporabo za živila ali krmo.

(24)

Avstrija bi zato morala razveljaviti svoje zaščitne ukrepe vsaj za uvoz koruze Zea mays L. linija T25 ter njeno predelavo v živila in krmo.

(25)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, niso v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 30 Direktive 2001/18/ES, zato je Komisija Svetu predložila predlog glede teh ukrepov. Ker po izteku obdobja iz člena 30(2) Direktive 2001/18/ES Svet ni niti sprejel predlaganih ukrepov niti jim ni nasprotoval v skladu s členom 5(6) Sklepa 1999/468/ES, mora ukrepe sprejeti Komisija –

21.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/34

(1)

V Uredbi (EGS) št. 793/93 so bile naslednje snovi opredeljene kot prednostne snovi za oceno v skladu z uredbama Komisije (ES) št. 1179/94 (2) in (ES) št. 2364/2000 (3) v tem zaporedju o prvem in četrtem seznamu prednostnih snovi, kot določa Uredba (EGS) št. 793/93:

(2)

Države članice poročevalke, imenovane v skladu z navedenimi uredbami, so v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1488/94 z dne 28. junija 1994 o določitvi načel za ocenjevanje tveganja, ki ga obstoječe snovi predstavljajo za ljudi in okolje v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 793/93 (4), za navedene snovi dokončale ocenjevanje tveganja za ljudi in okolje ter predlagale strategijo za omejitev tveganja.

(3)

Opravljena so bila posvetovanja z Znanstvenim odborom za strupenost, strupenost za ekosisteme in okolje (SCTEE) ter Znanstvenim odborom za zdravstvena in okoljska tveganja (SCHER), ki sta o ocenah tveganja, ki so jih pripravile poročevalke, izdala svoja mnenja. Mnenja so objavljena na spletni strani znanstvenih odborov.

(4)

Rezultati ocene tveganja in nadaljnji rezultati strategij za omejitev tveganja so navedeni v ustreznem sporočilu Komisije (5).

(5)

Na podlagi navedene ocene je primerno priporočiti nekatere ukrepe za zmanjšanje tveganja za nekatere snovi.

(6)

Pri priporočenih ukrepih za zmanjšanje tveganja za delavce je treba upoštevati predpise za varnost pri delu, saj ti zagotavljajo ustrezen in zadosten okvir za omejitev tveganja zaradi zadevnih snovi.

(7)

Ukrepi za zmanjšanje tveganja, predvideni s tem priporočilom, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 15(1) Uredbe (EGS) št. 793/93 –

1.

Prostovoljni sporazum naj se obravnava z evropskim združenjem za klorirana topila v imenu evropskih proizvajalcev snovi, njenimi distributerji in potrošniki, ki omejuje prodajo snovi na kupce, ki upoštevajo listino o varni uporabi trikloroetilena pri čiščenju kovin. Ta listina zahteva od uporabnikov, da pri čiščenju kovin uporabljajo trikloroetilen samo v zaprtih ali zatesnjenih sistemih, kakor so opredeljeni v 4. delu evropskega standarda EN 12921, in da jih nadzoruje tretja stran.

2.

Zaradi odprave morebitnih tveganj za industrijske čistilne naprave v obratih za proizvodnjo/predelavo benzena se priporoča: Pristojni organi zadevnih držav članic v dovoljenjih, izdanih na podlagi Direktive 2008/1/ES (6) Evropskega parlamenta in Sveta (o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja), določijo pogoje, mejne vrednosti emisij ali enakovredne parametre ali tehnične ukrepe za benzen, da bi zadevni obrati delovali v skladu z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, pri čemer se upoštevajo tehnične lastnosti posameznega obrata, njegova umestitev v prostoru in krajevne razmere v okolju.

3.

Države članice morajo skrbno nadzorovati uporabo BAT za benzen in v okviru izmenjave informacij o BAT Komisiji sporočiti vsako pomembno novost.

4.

Zaradi lažjega izdajanja dovoljenj in nadzora v skladu z Direktivo 2008/1/ES (o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja) je treba benzen upoštevati pri izdelavi smernic o „najboljših razpoložljivih tehnologijah“ (BAT).

5.

Po potrebi morajo nadzorovanje izpostavljenosti mikroorganizmov v čistilnih napravah urejati nacionalni predpisi, da se onemogoči nastanek tveganja za mikroorganizme in okolje.

6.

Glavni cilj sedanje zakonodaje Skupnosti (7) je preprečevanje vseh vnosov, ki jih povzroči človek, v podzemne vode, vključno s TAME. Zato se priporoča, da se po potrebi izvajajo programi nadzora zaradi zgodnjega odkrivanja onesnaženja podzemnih voda s TAME.

7.

Nadalje se priporoča pogosta uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij pri gradnji in delovanju objektov za podzemno skladiščenje in distribuciji bencina na bencinskih servisih. Države članice bi morale s tem v zvezi preučiti možnost uvedbe zavezujočih zahtev, in sicer zlasti za bencinske servise na območjih obnavljanja podzemnih voda.

8.

Pristojni organi zadevnih držav članic morajo v dovoljenjih, izdanih na podlagi Direktive 2008/1/ES, določiti pogoje, mejne vrednosti emisij ali enakovredne parametre ali tehnične ukrepe za TAME, da bi zadevni obrati delovali v skladu z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (BAT), pri čemer se upoštevajo tehnične lastnosti posameznega obrata, njegova umestitev v prostoru in krajevne razmere v okolju.

9.

Države članice morajo skrbno nadzorovati uporabo BAT za TAME in v okviru izmenjave informacij o BAT Komisiji sporočiti vsak pomembni razvojni dosežek.

10.

Po potrebi morajo nadzorovanje krajevnih emisij v površinske vode urejati nacionalni predpisi, da se onemogoči nastanek tveganja za okolje.

11.

Ukrepi za zmanjšanje tveganja, priporočeni zaradi varovanje podzemnih voda, veljajo za zadostne za zaščito prebivalstva, izpostavljeno prek okolja.

12.

To priporočilo je naslovljeno na vse panoge, ki uvažajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo navedene snovi, ki jih formulirajo v pripravke ali drugače predelujejo, ki jih uporabljajo, odstranjujejo ali ponovno pridobivajo s predelavo odpadnih snovi, in na države članice.

21.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/37

(1)

V Uredbi (EGS) št. 793/93 so bile naslednje snovi opredeljene kot prednostne snovi za oceno v skladu z uredbama Komisije (ES) št. 143/97 (2) in (ES) št. 2364/2000 (3) v tem zaporedju o tretjem in četrtem seznamu prednostnih snovi, kot določa Uredba (EGS) št. 793/93:

(2)

Države članice poročevalke, imenovane v skladu z navedenimi uredbami, so v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1488/94 z dne 28. junija 1994 o določitvi načel za ocenjevanje tveganja, ki ga obstoječe snovi predstavljajo za ljudi in okolje v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 793/93 (4), za navedene snovi dokončale ocenjevanje tveganja za ljudi in okolje ter predlagale strategijo za omejitev tveganja.

(3)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Znanstvenim odborom za zdravstvena in okoljska tveganja (SCHER), ki je o ocenah tveganja, ki so jih pripravile poročevalke, izdal svoja mnenja. Mnenja so objavljena na spletni strani Znanstvenega odbora.

(4)

Rezultati ocene tveganja in nadaljnji rezultati strategij za omejitev tveganja so navedeni v ustreznem sporočilu Komisije (5).

(5)

Na podlagi navedene ocene je primerno priporočiti nekatere ukrepe za zmanjšanje tveganja za nekatere snovi. Glede snovi, ki niso izrecno navedene, za naslovnike tega priporočila ni priporočil.

(6)

Pri priporočenih ukrepih za zmanjšanje tveganja za delavce je treba upoštevati predpise za varnost pri delu, saj ti zagotavljajo ustrezen in zadosten okvir za omejitev tveganja zaradi zadevnih snovi.

(7)

Ukrepi za zmanjšanje tveganja, predvideni s tem priporočilom, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 15(1) Uredbe (EGS) št. 793/93 –

1.

Delodajalci, ki EPTAC uporabljajo pri proizvodnji in kot sredstvo za kationizacijo pri kationizaciji škrobov, morajo upoštevati posebna navodila, pripravljena za posamezne panoge na nacionalni ravni, ki temeljijo na praktičnih nezavezujočih smernicah, ki jih sestavi Komisija v skladu s členom 12(2) Direktive Sveta 98/24/ES (6) (Direktiva o kemičnih dejavnikih).

2.

Po potrebi morajo nadzorovanje krajevnih emisij EPTAC v okolje urejati nacionalni predpisi, da se onemogoči nastanek tveganja za okolje.

3.

Delodajalci, ki uporabljajo CHPTAC kot sredstvo za kationizacijo pri kationizaciji škrobov, morajo upoštevati posebna navodila, pripravljena za posamezne panoge na nacionalni ravni, ki temeljijo na praktičnih nezavezujočih smernicah, ki jih sestavi Komisija v skladu s členom 12(2) Direktive 98/24/ES.

4.

Po potrebi morajo nadzorovanje krajevnih emisij CHPTAC v okolje urejati nacionalni predpisi, da se onemogoči nastanek tveganja za okolje.

5.

To priporočilo je naslovljeno na vse panoge, ki uvažajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo navedene snovi, ki jih formulirajo v pripravke ali drugače predelujejo, ki jih uporabljajo, odstranjujejo ali ponovno pridobivajo s predelavo odpadnih snovi, in na države članice.

21.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/39

(1)

Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (1) določa najmanjšo uskladitev zahtev za obvezne revizije. Na podlagi člena 31 navedene direktive mora Komisija poročati o vplivu nacionalnih pravil o odgovornosti na izvajanje obveznih revizij na evropskih kapitalskih trgih in o zavarovalnih pogojih za zakonite revizorje in revizijska podjetja ter predložiti priporočila, če oceni, da je to primerno.

(2)

Za nemoteno delovanje kapitalskih trgov sta potrebna trajna zmogljivost izvajanja revizij in konkurenčni trg revizijskih storitev, na katerem je velika izbira revizijskih podjetij, ki so zmožna in pripravljena izvajati obvezne revizije podjetij, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu države članice. Vendar pa čedalje večja nestanovitnost na področju tržne kapitalizacije podjetij povzroča veliko višja tveganja v zvezi z odgovornostjo, medtem ko postaja zavarovalniško kritje za tveganja, ki so povezana s takšnimi revizijami, čedalje bolj omejeno.

(3)

Ker lahko neomejena solidarna odgovornost revizijska podjetja in mreže odvrne od vstopa na mednarodni revizijski trg javnih delniških družb Skupnosti, obstaja malo možnosti za oblikovanje novih revizijskih mrež, ki bi lahko v takšnih družbah izvajale obvezne revizije.

(4)

Zaradi tega je treba omejiti odgovornost revizorjev in revizijskih podjetij, vključno z revizorji skupine, ki obvezne revizije izvajajo v javnih delniških družbah. Vendar pa omejevanje odgovornosti ni upravičeno, kadar revizor naklepno krši svoje poklicne dolžnosti, zato v takšnih primerih ne sme veljati. Prav tako takšno omejevanje ne sme posegati v pravico oškodovane stranke do pravične odškodnine.

(5)

Zaradi precejšnjih razlik med sistemi civilne odgovornosti v državah članicah bi bilo na tej stopnji primerno, da bi vsaka država članica lahko sama izbrala metodo omejitve, ki po njenem mnenju najbolj ustreza njenemu sistemu civilne odgovornosti.

(6)

Države članice bi morale biti v skladu s tem zmožne na podlagi nacionalne zakonodaje določiti zgornjo mejo odgovornosti revizorjev. Po drugi strani morajo države članice imeti možnost, da na podlagi nacionalne zakonodaje oblikujejo sistem sorazmerne odgovornosti, v skladu s katerim bi bili zakoniti revizorji in revizorska podjetja odgovorni samo za škodo, ki so jo zakrivili sami, in ne bi bili solidarno odgovorni z drugimi strankami. V državah članicah, v katerih lahko morebitne terjatve do zakonitih revizorjev vložijo samo podjetja, v katerih je bila opravljena revizija, in ne posamezni delničarji ali katere koli druge tretje stranke, morajo imeti države članice tudi možnost, da podjetjem, njihovim delničarjem in revizorju omogočijo, da določijo omejitev odgovornosti, če veljajo ustrezni zaščitni ukrepi za vlagatelje v podjetja, v katerih je bila opravljena revizija –

1.

To priporočilo se nanaša na civilno odgovornost revizorjev in revizijskih podjetij, ki izvajajo obvezne revizije konsolidiranih ali letnih računovodskih izkazov podjetja, ki je registrirano v državi članici in katerega vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu države članice.

2.

Civilno odgovornost zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij, ki izhaja iz kršitve njihovih poklicnih dolžnosti, je treba omejiti, razen v primerih naklepne kršitve dolžnosti s strani zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja.

3.

Omejevanje odgovornosti je treba uporabiti, kadar je podjetje, v katerem je bila opravljena revizija, in katera koli tretja stranka na podlagi nacionalne zakonodaje upravičena do odškodninskega zahtevka.

4.

Z omejevanjem civilne odgovornosti se oškodovanim strankam ne sme preprečiti, da bi prejele pravično odškodnino.

5.

Države članice morajo sprejeti ukrepe za omejevanje odgovornosti. Za ta namen se priporoča uporaba ene ali več izmed naslednjih metod:

6.

Kadar se odgovornost omeji s sporazumom iz točke 5(c), morajo države članice zagotoviti, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

7.

Pred sprejemom ukrepov, ki izvajajo katero koli izmed metod iz točke 5(a), (b) ali (c), ali katero koli drugo metodo omejevanja odgovornosti, ki je skladna s točkami 2, 3 in 4, morajo države članice upoštevati vpliv obvezne revizije javnih delniških družb na finančne trge in vlagatelje ter na pogoje dostopa na trg, kakor tudi vpliv na kakovost revizije, možnost zavarovanja tveganj in podjetja, v katerih je treba opraviti revizijo.

8.

Komisija poziva države članice, naj jo obvestijo o ukrepih, sprejetih glede na to priporočilo, do 5. junija 2010.

9.

To priporočilo je naslovljeno na države članice.