29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/1

(1)

Kriza brez primere, ki je prizadela mednarodne finančne trge, je za Skupnost velik izziv in zahteva hitro ukrepanje, da bi posledice za gospodarstvo v celoti kar najbolj ublažili, predvsem pa podprli naložbe in tako pripomogli k rasti in zaposlovanju.

(2)

Ureditveni okvir za programsko obdobje 2007–2013 je bil sprejet z ciljem nadaljnje poenostavitve programiranja in upravljanja Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada, doseganja njihove večje učinkovitosti in subsidiarnosti pri njihovem izvajanju.

(3)

Nekatere določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (1) je treba prilagoditi in uporabo sredstev Skupnosti za začetek izvajanja operativnih programov in projektov, financiranih v okviru teh programov poenostaviti, tako da bo njihovo izvajanje teklo hitreje in bodo te naložbe hitreje vplivale na gospodarstvo.

(4)

Treba je okrepiti možnosti za pomoč Evropske investicijske banke (EIB) in Evropskega investicijskega sklada (EIF) državam članicam pri pripravi in izvajanju operativnih programov.

(5)

Glede na vlogo EIB in EIF kot s Pogodbo priznanih finančnih organov bi bilo treba zagotoviti, da bi jima bilo pri organizaciji operacij finančnega inženiringa, pri katerih sodelujeta kot holdinška sklada, javno naročilo mogoče oddati neposredno.

(6)

Da bi olajšali uporabo instrumentov finančnega inženiringa, zlasti v sektorju trajnostnega razvoja mestnih območij, je treba predvideti možnost, da se prispevki v naravi obravnavajo kot upravičeni stroški pri vzpostavljanju skladov in prispevanju vanje.

(7)

Prav tako je treba v podporo podjetjem, zlasti malim in srednje velikim, poenostaviti pogoje glede izplačevanja predplačil v okviru državnih pomoči iz člena 87 Pogodbe.

(8)

Za pospešitev uresničevanja velikih projektov je treba zagotoviti možnost, da se izdatki v zvezi z velikimi projekti, ki jih Komisija še ni sprejela, lahko vključijo v izkaz o izdatkih.

(9)

V prid povečanju finančnih sredstev držav članic, kar bi olajšalo hiter začetek izvajanja operativnih programov v kriznih okoliščinah, je treba spremeniti določbe o vnaprejšnjem financiranju.

(10)

Predplačilo na začetku operativnih programov bi moralo zagotavljati stalen dotok denarja in olajšati plačila upravičencem med izvajanju operativnih programov. Zato bi bilo treba v zvezi s strukturnimi skladi z ustreznimi določbami omogočiti predplačila: 7,5 % (za države članice, ki so k Evropski uniji pristopile pred 1. majem 2004) oziroma 9 % (za države članice, ki so k Uniji pristopile 1. maja 2004 ali pozneje), s čimer bi pospešili izvajanje operativnih programov.

(11)

Sledeč načelu enakega obravnavanja in pravne varnosti bi morali spremembe členov 56(2) in 78(1) uporabiti za celotno programsko obdobje 2007–2013. Zato bi uporaba morala biti retroaktivna z učinkom od 1. avgusta 2006, tj. od dne, ko je začela veljati Uredba (ES) št. 1083/2006. Ker kriza brez primere, ki je prizadela mednarodne finančne trge, terja hiter odziv, da bi bile posledice za gospodarstvo v celoti čim blažje, bi druge spremembe morale začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(12)

Uredbo (ES) št. 1083/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

Drugi pododstavek člena 44 se spremeni:

2.

V členu 46(1) se doda naslednji drugi pododstavek:

„EIB in EIF lahko na zahtevo držav članic sodelujeta pri ukrepih tehnične pomoči iz prvega pododstavka.“

3.

Člen 56(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se prispevki v naravi, stroški amortizacije in režijski stroški lahko obravnavajo kot izdatki, ki so jih plačali upravičenci pri izvajanju projektov, pod pogoji iz tretjega pododstavka tega odstavka.

Z odstopanjem od odstavka 1 se prispevki v naravi, če gre za instrumente, ki izhajajo iz finančnega inženiringa, in za namene člena prvega pododstavka 78(6), lahko obravnavajo kot izdatki za vzpostavitev skladov ali holdinških skladov ali za prispevek vanje pod pogoji iz tretjega pododstavka tega odstavka.

Izdatki iz prvega in drugega pododstavka morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

4.

Člen 78 se spremeni:

5.

Točke (a), (b) in (c) drugega pododstavka člena 82(1) se nadomestijo z naslednjim:

29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/4

29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/6

(1)

Uredba (ES) št. 327/98 je odprla in določila način upravljanja nekaterih uvoznih tarifnih kvot za riž in lomljeni riž, porazdeljenih po državi porekla in razdeljenih v več podobdobij v skladu s Prilogo IX k navedeni uredbi.

(2)

Podobdobje januar je prvo podobdobje za kvote iz člena 1(1)(a), (b), (c) in (d) Uredbe (ES) št. 327/98.

(3)

Iz sporočila v skladu s členom 8(a) Uredbe (ES) št. 327/98 izhaja, da zahtevki za kvote z zaporednimi številkami 09.4148 – 09.4154 – 09.4112 – 09.4116 – 09.4117 – 09.4118 – 09.4119 – 09.4166, predloženi v prvih desetih delovnih dneh meseca januarja 2009 v skladu s členom 4(1) navedene uredbe, zajemajo količino, ki presega razpoložljivo količino. Zato je treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine za zadevne kvotoe, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja.

(4)

Iz zgoraj navedenega sporočila izhaja tudi, da zahtevki za kvote z zaporednimi številkami 09.4127 – 09.4128 – 09.4149 – 09.4150 – 09.4152 – 09.4153, predloženi v prvih desetih delovnih dneh meseca januarja 2009 v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 327/98, zajemajo količino, ki je manjša od razpoložljive količine.

(5)

Določiti je treba tudi skupne razpoložljive količine za kvote z zaporednimi številkami 09.4127 – 09.4128 – 09.4148 – 09.4149 – 09.4150 – 09.4152 – 09.4153 – 09.4154 – 09.4112 – 09.4116 – 09.4117 – 09.4118 – 09.4119 – 09.4166 za naslednje kvotno podobdobje v skladu s prvim pododstavkom člena 5 Uredbe (ES) št. 327/98 –

29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/9

(1)

Zahtevki za uvozna dovoljenja so bili pristojnim organom predloženi v obdobju od 19. do 23. januarja 2009 v skladu z Uredbo (ES) št. 950/2006 in/ali Uredbo (ES) št. 508/2007 z dne 7. maja 2007 o odprtju tarifnih kvot za uvoz surovega trsnega sladkorja v Bolgarijo in Romunijo za dobavo rafinerijam v tržnih letih 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009 (3) za skupno količino, ki je enaka ali presega razpoložljivo količino z zaporednimi številko 09.4332 (2008–2009).

(2)

V teh okoliščinah mora Komisija določiti koeficient dodelitve, ki omogoča izdajo dovoljenj sorazmerno z razpoložljivo količino, in/ali države članice obvestiti, da je bila določena meja dosežena –

29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/14

(1)

Protokol 2 k dvostranskemu Sporazumu o prosti trgovini med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško (3) ter Protokol št. 3 k Sporazumu EGP (4) določata trgovinske režime za nekatere kmetijske in predelane kmetijske proizvode med pogodbenicami.

(2)

Protokol 3 k Sporazumu EGP, kakor je bil spremenjen s Sklepom 138/2004 Skupnega odbora EGP (5), določa carinsko stopnjo nič, ki se uporablja za nekatere vode, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, uvrščene pod oznako KN 2202 10 00, in nekatere druge brezalkoholne pijače, ki vsebujejo sladkor, uvrščene pod oznako KN ex 2202 90 10.

(3)

Dajatev nič za vode in druge zadevne pijače je bila za Norveško začasno ukinjena s Sporazumom v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Norveško o Protokolu 2 k dvostranskemu Sporazumu o prosti trgovini med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško (6) (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“), potrjenim s Sklepom 2004/859/ES. V skladu s točko IV potrjenega zapisnika Sporazuma je dajatev prost uvoz blaga iz oznak KN 2202 10 00 in ex 2202 90 10 s poreklom iz Norveške dovoljen le v mejah dajatev proste kvote, za uvoz izven dodeljenih kvot pa je dajatev treba plačati.

(4)

Uredba Komisije (ES) št. 93/2008 (7) je ukinila začasno odpravo dajatev prostega režima za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2008 za uvoz v Skupnost nekaterega blaga, uvrščenega pod oznaki KN 2202 10 00 in ex 2202 90 10, s poreklom iz Norveške.

(5)

Treba je odpreti tarifno kvoto za zadevne brezalkoholne pijače za leto 2009. Zadnja letna kvota za leto 2007 za zadevne proizvode je bila odprta z Uredbo Komisije (ES) št. 1795/2006 (8). Za leto 2008 letna kvota ni bila odprta. Zato mora obseg kvote za leto 2009 ostati enak kot za leto 2007.

(6)

Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (9) določa pravila za upravljanje tarifnih kvot. Primerno je zagotoviti upravljanje tarifne kvote, odprte s to uredbo, v skladu z navedenimi pravili.

(7)

Ukrepi, predvideni s to Uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za horizontalna vprašanja o trgovini s predelanimi proizvodi, ki niso navedeni v Prilogi I –

29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/16

Mary Geraldine BAKER, rojena v Londonu (Združeno kraljestvo) dne 27. oktobra 1936,

Mike O'DONOVAN, rojen v Londonu (Združeno kraljestvo) dne 26. septembra 1946,

Lisette TIDDENS-ENGWIRDA, rojena v Amsterdamu (Nizozemska) dne 25. junija 1950,

in

Henk VAARKAMP, rojen v Terschuuru (Nizozemska) dne 22. junija 1950,

29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/17

(1)

Revizijo računovodskih izkazov Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank Eurosistema opravljajo neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB in odobri Svet Evropske unije.

(2)

Mandat sedanjega zunanjega revizorja za Bank Ċentrali ta’ Malta/Central Bank of Malta bo potekel po reviziji za poslovno leto 2008. Treba je torej imenovati zunanjega revizorja za obdobje od poslovnega leta 2009 dalje.

(3)

Svet Evropske centralne banke je kot zunanjega revizorja za poslovna leta 2009 do 2013 priporočil družbo KPMG.

(4)

Treba je upoštevati priporočilo Sveta ECB in ustrezno spremeniti Sklep Sveta 1999/70/ES (2) –

29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/18

(1)

V okviru t. i. Lamfalussyjevega postopka je Komisija sprejela Sklep 2001/527/ES z dne 6. junija 2001 o ustanovitvi Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (1) (v nadaljnjem besedilu „Odbor“). Odbor je svoje naloge začel opravljati 7. junija 2001, pri čemer deluje kot neodvisen organ Komisije za razmislek, razpravo in svetovanje na področju vrednostnih papirjev.

(2)

V skladu z določbami Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/1/ES z dne 9. marca 2005 o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS in 93/6/EGS ter direktiv 94/19/ES, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve (2) je Komisija leta 2007 izvedla pregled Lamfalussyjevega postopka ter svojo oceno predstavila v sporočilu z dne 20. novembra 2007 z naslovom Pregled Lamfalussyjevega postopka – Okrepitev konvergence nadzora (3).

(3)

V tem sporočilu je Komisija poudarila pomembnost Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, Odbora evropskih bančnih nadzornikov ter Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine (v nadaljnjem besedilu „odbori nadzornikov“) na vse bolj povezanem evropskem finančnem trgu. Ugotovila se je nujnost jasnega okvira za dejavnosti teh odborov na področju konvergence nadzora in sodelovanja na področju nadzora.

(4)

Med pregledom delovanja Lamfalussyjevega postopka je Svet pozval Komisijo, naj pojasni vlogo odborov nadzornikov in upošteva vse različne možnosti za krepitev delovanja teh odborov, pri čemer se ne bo ogrozilo ravnovesje sedanje institucionalne strukture ali zmanjšala odgovornost nadzornikov (4).

(5)

Evropski svet je na zasedanju 13. in 14. marca 2008 pozval k čimprejšnjemu izboljšanju delovanja odborov nadzornikov (5).

(6)

Svet je 14. maja 2008 (6) pozval Komisijo, naj pregleda sklepe Komisije o ustanovitvi odborov nadzornikov, da se zagotovi skladnost in doslednost njihovih pristojnosti in nalog ter okrepijo njihovi prispevki k sodelovanju in konvergenci na področju nadzora. Svet je ugotovil, da se odborom lahko izrecno dodelijo posebne naloge za pospešitev sodelovanja in konvergence na področju nadzora ter povečanje njihove vloge pri ocenjevanju tveganj za finančno stabilnost. Zato je treba določiti okrepljen pravni okvir v zvezi z vlogo in nalogami Odbora na tem področju.

(7)

Odbor mora delovati kot neodvisna svetovalna skupina Komisije na področju vrednostnih papirjev.

(8)

Odbor mora prispevati tudi k skupnemu in enotnemu vsakdanjemu izvajanju zakonodaje Skupnosti ter njeni dosledni uporabi v nadzornih organih.

(9)

Odbor nima regulativnih pooblastil na ravni Skupnosti. Organizirati mora preglede strokovnjakov, spodbujati najboljše prakse ter izdajati nezavezujoče smernice, priporočila in standarde za povečanje konvergence v vsej Skupnosti.

(10)

Izboljšanje dvostranskega in večstranskega sodelovanja na področju nadzora je odvisno od medsebojnega razumevanja in zaupanja med nadzornimi organi. Odbor mora prispevati k izboljšanju takšnega sodelovanja.

(11)

Odbor mora prav tako spodbujati konvergenco nadzora v vsej Skupnosti. Za večjo natančnost v zvezi s tem ciljem je treba pripraviti odprt okvirni seznam nalog, ki jih mora izvajati Odbor.

(12)

Za reševanje čezmejnih sporov med nadzornimi organi, zlasti v kolegijih nadzornikov, mora Odbor zagotoviti prostovoljni in nezavezujoč mehanizem mediacije.

(13)

Da se nadzornim organom zagotovijo koristi strokovnega znanja Odbora, pri čemer se ne posega v njihova pooblastila, morajo imeti nadzorni organi možnost predložitve zadeve Odboru, da bi pridobili njegovo nezavezujoče mnenje.

(14)

Izmenjava informacij med nadzornimi organi je temeljna za njihove naloge. Bistvena je za učinkovit nadzor nad trgi vrednostnih papirjev in finančno stabilnost. Medtem ko zakonodaja na področju vrednostnih papirjev nalaga nadzornim organom jasne pravne obveznosti za sodelovanje in izmenjavo informacij, mora Odbor pospešiti vsakdanjo izmenjavo informacij med nadzornimi organi v praksi, pri čemer veljajo ustrezne določbe o zaupnosti iz veljavne zakonodaje.

(15)

Za omejitev podvajanja nadzornih nalog ter s tem poenostavitev nadzornega postopka in zmanjšanje bremena za udeležence na trgu mora Odbor spodbujati prenos nalog med nadzornimi organi zlasti v primerih, določenih v ustrezni zakonodaji.

(16)

Za pospeševanje konvergence in doslednosti v kolegijih nadzornikov in s tem zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev mora Odbor spremljati njihovo delovanje, pri čemer ne omejuje neodvisnosti članov kolegija.

(17)

Kakovost, primerljivost in doslednost poročanja nadzornih organov so bistvene za stroškovno učinkovitost ureditve Skupnosti na področju nadzora in obremenitev čezmejnih institucij zaradi izpolnjevanja zahtev. Odbor mora pomagati zagotoviti, da se odpravita prekrivanje in podvajanje ter so podatki v poročilih primerljivi in ustrezno kakovostni.

(18)

Finančni sistemi v Skupnosti so tesno povezani, pri čemer lahko dogodki v eni državi članici pomembno vplivajo na finančne institucije in trge v drugih državah članicah. Nenehno nastajanje finančnih konglomeratov in vse manj jasne razlike med dejavnostmi podjetij v sektorjih bančništva, vrednostnih papirjev in zavarovalništva povzročajo dodatne izzive v zvezi z nadzorom na nacionalni ravni in ravni Skupnosti. Za zaščito finančne stabilnosti je potreben sistem na ravni Odbora, Odbora evropskih bančnih nadzornikov ter Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine, da se čim prej ugotovijo morebitna čezmejna in medsektorska tveganja ter se po potrebi obvesti Komisijo in druge odbore. Poleg tega je bistveno, da Odbor zagotovi obveščenost finančnih ministrstev in nacionalnih centralnih bank držav članic. Vloga Odbora v zvezi s tem je ugotovitev tveganj v sektorjih vrednostnih papirjev in redno poročanje Komisiji o rezultatih. O teh ocenah je treba obveščati tudi Svet. Odbor mora sodelovati tudi z Evropskim parlamentom in mu redno zagotavljati informacije o razmerah v sektorju vrednostnih papirjev. Odbor v zvezi s tem ne sme razkrivati podatkov o posameznih nadzorovanih subjektih.

(19)

Za ustrezno obravnavanje medsektorskih vprašanj je treba dejavnosti Odbora usklajevati z dejavnostmi Odbora evropskih bančnih nadzornikov, Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Odbora za bančni nadzor evropskega sistema centralnih bank. To je zlasti pomembno pri obvladovanju morebitnih medsektorskih tveganj za finančno stabilnost.

(20)

Za preprečevanje podvajanja dela in nedoslednosti, obveščanje Odbora o napredku ter zagotavljanje možnosti za izmenjavo informacij med njim ter Odborom evropskih bančnih nadzornikov in Odborom evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine v zvezi z nadzorom nad finančnimi konglomerati lahko Odbor sodeluje v Skupnem odboru za finančne konglomerate.

(21)

Ob upoštevanju globalizacije finančnih storitev in vse večjega pomena mednarodnih standardov mora Odbor prav tako pospeševati dialog in sodelovanje z nadzorniki zunaj Skupnosti.

(22)

Odgovornost Odbora do institucij Skupnosti je zelo pomembna in mora temeljiti na splošno sprejetem standardu, pri čemer se spoštuje neodvisnost nadzornikov.

(23)

Odbor mora sestaviti svoj poslovnik ter v celoti upoštevati posebne pravice institucij in institucionalno ravnovesje, določeno s Pogodbo. Okrepljeni okvir dejavnosti Odbora morajo spremljati izboljšani delovni postopki. Če soglasja ni mogoče doseči, je treba odločitve torej sprejemati s kvalificirano večino, kar je v skladu s pravili iz Pogodbe.

(24)

Zaradi pravne varnosti in jasnosti se Sklep 2001/527/ES razveljavi –

(a)

posreduje ali pospešuje mediacijo med nadzornimi organi v primerih, ki so določeni v ustrezni zakonodaji, ali na zahtevo nadzornega organa;

(b)

nadzornim organom zagotovi mnenje v primerih, ki so določeni v ustrezni zakonodaji, ali na njihovo zahtevo;

(c)

spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med nadzornimi organi, pri čemer se uporabljajo veljavne določbe o zaupnosti;

(d)

omogoča prenos nalog med nadzornimi organi, zlasti z določanjem nalog, ki se jih lahko prenese, in spodbujanjem najboljših praks;

(e)

prispeva k zagotavljanju učinkovitega in doslednega delovanja kolegijev nadzornikov zlasti z določitvijo smernic za operativno delovanje kolegijev, spremljanjem skladnosti praks različnih kolegijev in izmenjavo najboljših praks;

(f)

prispeva k razvoju visokokakovostnih in skupnih standardov za poročanje nadzornih organov;

(g)

pregleduje praktično uporabo nezavezujočih smernic, priporočil in standardov, ki jih izdaja Odbor.

29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/23

(1)

V okviru t. i. Lamfalussyjevega postopka je Komisija sprejela Sklep 2004/5/ES z dne 5. novembra 2003 o ustanovitvi Odbora evropskih bančnih nadzornikov (1) (v nadaljnjem besedilu „Odbor“). Odbor je svoje naloge začel opravljati 1. januarja 2004, pri čemer deluje kot neodvisen organ Komisije za razmislek, razpravo in svetovanje na področju pravne ureditve bančništva in bančnega nadzora.

(2)

V skladu z določbami Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/1/ES z dne 9. marca 2005 o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS in 93/6/EGS ter direktiv 94/19/ES, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve (2) je Komisija leta 2007 izvedla pregled Lamfalussyjevega postopka ter svojo oceno predstavila v sporočilu z dne 20. novembra 2007 z naslovom Pregled Lamfalussyjevega postopka – Okrepitev konvergence nadzora (3).

(3)

V tem sporočilu je Komisija poudarila pomembnost Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, Odbora evropskih bančnih nadzornikov in Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine (v nadaljnjem besedilu „odbori nadzornikov“) na vse bolj povezanem evropskem finančnem trgu. Ugotovila se je nujnost jasnega okvira za dejavnosti teh odborov na področju konvergence nadzora in sodelovanja na področju nadzora.

(4)

Med pregledom delovanja Lamfalussyjevega postopka je Svet pozval Komisijo, naj pojasni vlogo odborov nadzornikov in upošteva vse različne možnosti za krepitev delovanja teh odborov, pri čemer se ne bo ogrozilo ravnovesje sedanje institucionalne strukture ali zmanjšala odgovornost nadzornikov (4).

(5)

Evropski svet je na zasedanju 13. in 14. marca 2008 pozval k čimprejšnjemu izboljšanju delovanja odborov nadzornikov (5).

(6)

Svet je 14. maja 2008 (6) pozval Komisijo, naj pregleda sklepe Komisije o ustanovitvi odborov nadzornikov, da se zagotovi skladnost in doslednost njihovih pristojnosti in nalog ter okrepijo njihovi prispevki k sodelovanju in konvergenci na področju nadzora. Svet je ugotovil, da se odborom lahko izrecno dodelijo posebne naloge za pospešitev sodelovanja in konvergence na področju nadzora ter povečanje njihove vloge pri ocenjevanju tveganj za finančno stabilnost. Zato je treba določiti okrepljen pravni okvir v zvezi z vlogo in nalogami Odbora na tem področju.

(7)

Sestava Odbora mora odražati organizacijo bančnega nadzora in upoštevati tudi vlogo centralnih bank pri splošni stabilnosti bančnega sektorja na nacionalni ravni in ravni Skupnosti. Jasno je treba opredeliti pravice različnih skupin udeležencev. Zlasti je treba pravice do predsedovanja in glasovanja pridržati za pristojne nadzorne organe vsake države članice. Sodelovanje v zaupnih razpravah o posameznih nadzorovanih institucijah je treba po potrebi omejiti na pristojne nadzorne organe in centralne banke, pooblaščene za posebne operativne naloge za nadzor nad zadevnimi nadzorovanimi institucijami.

(8)

Odbor mora delovati kot neodvisna svetovalna skupina Komisije na področju bančnega nadzora.

(9)

Naloge Odbora morajo vključevati nadzor nad finančnimi konglomerati. Da se preprečijo podvajanje dela in kakršne koli nedoslednosti, da se Odbor obvešča o napredku ter se mu zagotovi možnost za izmenjavo informacij, je za nadzor nad finančnimi konglomerati potrebno sodelovanje z Odborom evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine v Skupnem odboru za finančne konglomerate.

(10)

Odbor mora prispevati tudi k skupnemu in enotnemu vsakdanjemu izvajanju zakonodaje Skupnosti ter njeni dosledni uporabi v nadzornih organih.

(11)

Odbor nima regulativnih pooblastil na ravni Skupnosti. Organizirati mora preglede strokovnjakov, spodbujati najboljše prakse ter izdajati nezavezujoče smernice, priporočila in standarde za povečanje konvergence v vsej Skupnosti.

(12)

Izboljšanje dvostranskega in večstranskega sodelovanja na področju nadzora je odvisno od medsebojnega razumevanja in zaupanja med nadzornimi organi. Odbor mora prispevati k izboljšanju takšnega sodelovanja.

(13)

Odbor mora prav tako spodbujati konvergenco nadzora v vsej Skupnosti. Za večjo natančnost v zvezi s tem ciljem je treba vzpostaviti odprt okvirni seznam nalog, ki jih mora izvajati Odbor.

(14)

Za reševanje čezmejnih sporov med nadzornimi organi, zlasti v kolegijih nadzornikov, mora Odbor zagotoviti prostovoljni in nezavezujoč mehanizem mediacije.

(15)

Da se nadzornim organom zagotovijo koristi strokovnega znanja Odbora, pri čemer se ne posega v njihova pooblastila, morajo imeti nadzorni organi možnost predložitve zadeve Odboru, da bi pridobili njegovo nezavezujoče mnenje.

(16)

Izmenjava informacij med nadzornimi organi je temeljna za njihove naloge. Bistvena je za učinkovit nadzor nad bančnimi skupinami in finančno stabilnost. Medtem ko bančna zakonodaja nalaga nadzornim organom jasne pravne obveznosti za sodelovanje in izmenjavo informacij, mora Odbor pospešiti vsakdanjo izmenjavo informacij med nadzornimi organi v praksi, pri čemer veljajo ustrezne določbe o zaupnosti iz veljavne zakonodaje.

(17)

Za omejitev podvajanja nadzornih nalog ter s tem poenostavitev nadzornega postopka in zmanjšanje bremena za bančne skupine mora Odbor spodbujati prenos nalog med nadzornimi organi zlasti v primerih, določenih v ustrezni zakonodaji.

(18)

Za pospeševanje konvergence in doslednosti v kolegijih nadzornikov in s tem zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev mora Odbor spremljati njihovo delovanje, pri čemer ne omejuje neodvisnosti članov kolegija.

(19)

Kakovost, primerljivost in doslednost poročanja nadzornih organov so bistvene za stroškovno učinkovitost ureditve Skupnosti na področju nadzora in obremenitev čezmejnih institucij zaradi izpolnjevanja zahtev. Odbor mora pomagati zagotoviti, da se odpravita prekrivanje in podvajanje ter da so podatki v poročilih primerljivi in ustrezne kakovosti.

(20)

Finančni sistemi v Skupnosti so tesno povezani, pri čemer lahko dogodki v eni državi članici pomembno vplivajo na finančne institucije in trge v drugih državah članicah. Nenehno nastajanje finančnih konglomeratov in vse manj jasne razlike med dejavnostmi podjetij v sektorjih bančništva, vrednostnih papirjev in zavarovalništva povzročajo dodatne izzive v zvezi z nadzorom na nacionalni ravni in ravni Skupnosti. Za zaščito finančne stabilnosti je potreben sistem na ravni Odbora, Odbora evropskih zakonodajalcev za varnostne papirje ter Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine, da se čim prej ugotovijo morebitna čezmejna in medsektorska tveganja ter se po potrebi obvesti Komisijo in druge odbore. Poleg tega je bistveno, da Odbor zagotovi obveščenost finančnih ministrstev in nacionalnih centralnih bank držav članic. Vloga Odbora v zvezi s tem je ugotovitev tveganj v bančnem sektorju in redno poročanje Komisiji o rezultatih. O teh ocenah je treba obveščati tudi Svet. Odbor mora sodelovati tudi z Evropskim parlamentom in mu redno zagotavljati informacije o razmerah v bančnem sektorju. Odbor v zvezi s tem ne sme razkrivati podatkov o posameznih nadzorovanih subjektih.

(21)

Za ustrezno obravnavanje medsektorskih vprašanj je treba dejavnosti Odbora usklajevati z dejavnostmi Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Odbora za bančni nadzor evropskega sistema centralnih bank. To je zlasti pomembno pri obvladovanju morebitnih medsektorskih tveganj za finančno stabilnost.

(22)

Ob upoštevanju globalizacije finančnih storitev in vse večjega pomena mednarodnih standardov mora Odbor prav tako pospeševati dialog in sodelovanje z nadzorniki zunaj Skupnosti.

(23)

Odgovornost Odbora do institucij Skupnosti je zelo pomembna in mora temeljiti na splošno sprejetem standardu, pri čemer se spoštuje neodvisnost nadzornikov.

(24)

Odbor mora sestaviti svoj poslovnik ter v celoti upoštevati posebne pravice institucij in institucionalno ravnovesje, določeno s Pogodbo. Okrepljeni okvir dejavnosti Odbora morajo spremljati izboljšani delovni postopki. Če soglasja ni mogoče doseči, je treba odločitve torej sprejemati s kvalificirano večino, kar je v skladu s pravili iz Pogodbe.

(25)

Zaradi pravne varnosti in jasnosti se Sklep 2004/5/ES razveljavi –

(a)

posreduje ali pospešuje mediacijo med nadzornimi organi v primerih, ki so določeni v ustrezni zakonodaji, ali na zahtevo nadzornega organa;

(b)

nadzornim organom zagotovi mnenje v primerih, ki so določeni v ustrezni zakonodaji, ali na njihovo zahtevo;

(c)

spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med nadzornimi organi, pri čemer se uporabljajo veljavne določbe o zaupnosti;

(d)

omogoča prenos nalog med nadzornimi organi, zlasti z določanjem nalog, ki se jih lahko prenese, in spodbujanjem najboljših praks;

(e)

prispeva k zagotavljanju učinkovitega in doslednega delovanja kolegijev nadzornikov zlasti z določitvijo smernic za operativno delovanje kolegijev, spremljanjem skladnosti praks različnih kolegijev in izmenjavo najboljših praks;

(f)

prispeva k razvoju visokokakovostnih in skupnih standardov za poročanje nadzornih organov;

(g)

pregleduje praktično uporabo nezavezujočih smernic, priporočil in standardov, ki jih izdaja Odbor.

(a)

nacionalnih javnih organov, pristojnih za nadzor nad kreditnimi institucijami, v nadaljnjem besedilu „pristojni nadzorni organi“;

(b)

nacionalnih centralnih bank, ki so poleg pristojnega nadzornega organa pooblaščene za posebne operativne naloge za nadzor nad posameznimi kreditnimi institucijami;

(c)

centralnih bank, ki niso neposredno vključene v nadzor nad posameznimi kreditnimi institucijami, vključno z Evropsko centralno banko.

29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/28

(1)

V okviru t. i. Lamfalussyjevega postopka je Komisija sprejela Sklep 2004/6/ES z dne 5. novembra 2003 o ustanovitvi Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine (1) (v nadaljnjem besedilu „Odbor“). Odbor je svoje naloge začel opravljati 24. novembra 2003, pri čemer deluje kot neodvisen organ Komisije za razmislek, razpravo in svetovanje na področju zavarovanj, pozavarovanj in poklicnih pokojnin.

(2)

V skladu z določbami Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/1/ES z dne 9. marca 2005 o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS in 93/6/EGS ter direktiv 94/19/ES, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve (2) je Komisija leta 2007 izvedla pregled Lamfalussyjevega postopka ter svojo oceno predstavila v sporočilu z dne 20. novembra 2007 z naslovom Pregled Lamfalussyjevega postopka – Okrepitev konvergence nadzora (3).

(3)

V tem sporočilu je Komisija poudarila pomembnost Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, Odbora evropskih bančnih nadzornikov ter Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine (v nadaljnjem besedilu „odbori nadzornikov“) na vse bolj povezanem evropskem finančnem trgu. Ugotovila se je nujnost jasnega okvira za dejavnosti teh odborov na področju konvergence nadzora in sodelovanja na področju nadzora.

(4)

Med pregledom delovanja Lamfalussyjevega postopka je Svet pozval Komisijo, naj pojasni vlogo odborov nadzornikov in upošteva vse različne možnosti za krepitev delovanja teh odborov, pri čemer se ne bo ogrozilo ravnovesje sedanje institucionalne strukture ali zmanjšala odgovornost nadzornikov (4).

(5)

Evropski svet je na zasedanju 13. in 14. marca 2008 pozval k čimprejšnjemu izboljšanju delovanja odborov nadzornikov (5).

(6)

Svet je 14. maja 2008 (6) pozval Komisijo, naj pregleda sklepe Komisije o ustanovitvi odborov nadzornikov, da se zagotovi skladnost in doslednost njihovih pristojnosti in nalog ter okrepijo njihovi prispevki k sodelovanju in konvergenci na področju nadzora. Svet je ugotovil, da se odborom lahko izrecno dodelijo posebne naloge za pospešitev sodelovanja in konvergence na področju nadzora ter povečanje njihove vloge pri ocenjevanju tveganj za finančno stabilnost. Zato je treba določiti okrepljen pravni okvir v zvezi z vlogo in nalogami Odbora na tem področju.

(7)

Odbor mora delovati kot neodvisna svetovalna skupina Komisije na področjih zavarovanj, pozavarovanj in poklicnih pokojnin. Vendar bi na področju poklicnih pokojnin Odbor moral upoštevati le regulativne in nadzorne vidike teh ureditev ter ne bi smel upoštevati vidikov delovnega in socialnega prava, kot je organizacija poklicnih sistemov, in še zlasti vprašanj v zvezi z obveznim članstvom ali kolektivnimi pogodbami.

(8)

Da se preprečijo podvajanje dela in kakršne koli nedoslednosti, da se Odbor obvešča o napredku ter se mu zagotovi možnost za izmenjavo informacij, je za nadzor nad finančnimi konglomerati potrebno sodelovanje z Odborom evropskih bančnih nadzornikov v Skupnem odboru za finančne konglomerate.

(9)

Odbor mora prispevati tudi k skupnemu in enotnemu vsakdanjemu izvajanju zakonodaje Skupnosti ter njeni dosledni uporabi v nadzornih organih.

(10)

Odbor nima regulativnih pooblastil na ravni Skupnosti. Organizirati mora preglede strokovnjakov, spodbujati najboljše prakse ter izdajati nezavezujoče smernice, priporočila in standarde za povečanje konvergence v vsej Skupnosti.

(11)

Izboljšanje dvostranskega in večstranskega sodelovanja na področju nadzora je odvisno od medsebojnega razumevanja in zaupanja med nadzornimi organi. Odbor mora prispevati k izboljšanju takšnega sodelovanja.

(12)

Odbor mora prav tako spodbujati konvergenco nadzora v vsej Skupnosti. Za večjo natančnost v zvezi s tem ciljem je treba pripraviti odprt okvirni seznam nalog, ki jih mora izvajati Odbor.

(13)

Za reševanje čezmejnih sporov med nadzornimi organi, zlasti v kolegijih nadzornikov, mora Odbor zagotoviti prostovoljni in nezavezujoč mehanizem mediacije.

(14)

Da se nadzornim organom zagotovijo koristi strokovnega znanja Odbora, pri čemer se ne posega v njihova pooblastila, morajo imeti nadzorni organi možnost predložitve zadeve Odboru, da bi pridobili njegovo nezavezujoče mnenje.

(15)

Izmenjava informacij med nadzornimi organi je temeljna za njihove naloge. Bistvena je za učinkovit nadzor nad zavarovalniškimi skupinami in finančno stabilnost. Medtem ko zakonodaja na področju zavarovanj nalaga nadzornim organom jasne pravne obveznosti za sodelovanje in izmenjavo informacij, mora Odbor pospešiti vsakdanjo izmenjavo informacij med nadzornimi organi v praksi, pri čemer veljajo ustrezne določbe o zaupnosti iz veljavne zakonodaje.

(16)

Za omejitev podvajanja nadzornih nalog ter s tem poenostavitev nadzornega postopka in zmanjšanje bremena za zavarovalniške skupine mora Odbor spodbujati prenos nalog med nadzornimi organi zlasti v primerih, določenih v ustrezni zakonodaji.

(17)

Za pospeševanje konvergence in doslednosti v kolegijih nadzornikov in s tem zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev mora Odbor spremljati njihovo delovanje, pri čemer ne omejuje neodvisnosti članov kolegija.

(18)

Kakovost, primerljivost in doslednost poročanja nadzornih organov so bistvene za stroškovno učinkovitost ureditve Skupnosti na področju nadzora in obremenitev čezmejnih institucij zaradi izpolnjevanja zahtev. Odbor mora pomagati zagotoviti, da se odpravita prekrivanje in podvajanje ter so podatki v poročilih primerljivi in ustrezno kakovostni.

(19)

Finančni sistemi v Skupnosti so tesno povezani, pri čemer lahko dogodki v eni državi članici pomembno vplivajo na finančne institucije in trge v drugih državah članicah. Nenehno nastajanje finančnih konglomeratov in vse manj jasne razlike med dejavnostmi podjetij v sektorjih bančništva, vrednostnih papirjev in zavarovalništva povzročajo dodatne izzive v zvezi z nadzorom na nacionalni ravni in ravni Skupnosti. Za zaščito finančne stabilnosti je potreben sistem na ravni Odbora, Odbora evropskih bančnih nadzornikov in Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, da se čim prej ugotovijo morebitna čezmejna in medsektorska tveganja ter se po potrebi obvesti Komisijo in druge odbore. Poleg tega je bistveno, da Odbor zagotovi obveščenost finančnih ministrstev in nacionalnih centralnih bank držav članic. Vloga Odbora v zvezi s tem je ugotovitev tveganj v sektorjih zavarovanj, pozavarovanj in poklicnih pokojnin ter redno poročanje Komisiji o rezultatih. O teh ocenah je treba obveščati tudi Svet. Odbor mora sodelovati tudi z Evropskim parlamentom in mu redno zagotavljati informacije o razmerah v zavarovalniškem sektorju. Odbor v zvezi s tem ne sme razkrivati podatkov o posameznih nadzorovanih subjektih.

(20)

Za ustrezno obravnavanje medsektorskih vprašanj je treba dejavnosti Odbora usklajevati z dejavnostmi Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, Odbora evropskih bančnih nadzornikov ter Odbora za bančni nadzor evropskega sistema centralnih bank. To je zlasti pomembno pri obvladovanju morebitnih medsektorskih tveganj za finančno stabilnost.

(21)

Ob upoštevanju globalizacije finančnih storitev in vse večjega pomena mednarodnih standardov mora Odbor prav tako pospeševati dialog in sodelovanje z nadzorniki zunaj Skupnosti.

(22)

Odgovornost Odbora do institucij Skupnosti je zelo pomembna in mora temeljiti na splošno sprejetem standardu, pri čemer se spoštuje neodvisnost nadzornikov.

(23)

Odbor mora sestaviti svoj poslovnik ter v celoti upoštevati posebne pravice institucij in institucionalno ravnovesje, določeno s Pogodbo. Okrepljeni okvir dejavnosti Odbora morajo spremljati izboljšani delovni postopki. Če soglasja ni mogoče doseči, je treba odločitve torej sprejemati s kvalificirano večino, kar je v skladu s pravili iz Pogodbe.

(24)

Zaradi pravne varnosti in jasnosti se Sklep 2004/6/ES razveljavi –

(a)

posreduje ali pospešuje mediacijo med nadzornimi organi v primerih, ki so določeni v ustrezni zakonodaji, ali na zahtevo nadzornega organa;

(b)

nadzornim organom zagotovi mnenje v primerih, ki so določeni v ustrezni zakonodaji, ali na njihovo zahtevo;

(c)

spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med nadzornimi organi, pri čemer se uporabljajo veljavne določbe o zaupnosti;

(d)

omogoča prenos nalog med nadzornimi organi, zlasti z določanjem nalog, ki se jih lahko prenese, in spodbujanjem najboljših praks;

(e)

prispeva k zagotavljanju učinkovitega in doslednega delovanja kolegijev nadzornikov zlasti z določitvijo smernic za operativno delovanje kolegijev, spremljanjem skladnosti praks različnih kolegijev ter izmenjavo najboljših praks;

(f)

prispeva k razvoju visokokakovostnih in skupnih standardov za poročanje nadzornih organov;

(g)

pregleduje praktično uporabo nezavezujočih smernic, priporočil in standardov, ki jih izdaja Odbor.

29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/33

(1)

Priloga VII k Sporazumu je bila spremenjena s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 50/2008 z dne 25. aprila 2008 (1).

(2)

Uredbo Komisije (ES) št. 755/2008 z dne 31. julija 2008 o spremembi Priloge II k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij (2) je treba vključiti v Sporazum –

„—

32008 R 0755: Uredba Komisije (ES) št. 755/2008 z dne 31. julija 2008 (UL L 205, 1.8.2008, str. 10).“

29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/35

(1)

Priloga XIII k Sporazumu je bila spremenjena s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 119/2008 z dne 7. novembra 2008 (1).

(2)

Direktivo Komisije 2008/65/ES z dne 27. junija 2008 o spremembi Direktive 91/439/EGS o vozniških dovoljenjih (2) je treba vključiti v Sporazum –

„—

32008 L 0065: Direktiva Komisije 2008/65/ES z dne 27. junija 2008 (UL L 168, 28.6.2008, str. 36).“

29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/36

(1)

Priloga XIII k Sporazumu je bila spremenjena s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 119/2008 z dne 7. novembra 2008 (1).

(2)

Odločbo Komisije 2008/217/ES z dne 20. decembra 2007 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi z „infrastrukturnim podsistemom“ vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (2) je treba vključiti v Sporazum.

(3)

Odločbo Komisije 2008/231/ES z dne 1. februarja 2008 o sprejeti tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi z obratovalnim podsistemom vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti iz člena 6(1) Direktive Sveta 96/48/ES in o razveljavitvi Odločbe Komisije 2002/734/ES z dne 30. maja 2002 (3) je treba vključiti v Sporazum.

(4)

Odločba 2008/217/ES razveljavlja Odločbo Komisije 2002/732/ES (4), ki je vključena v Sporazum in jo je zato treba v okviru Sporazuma razveljaviti.

(5)

Odločba 2008/231/ES razveljavlja Odločbo Komisije 2002/734/ES (5), ki je vključena v Sporazum in jo je zato treba v okviru Sporazuma razveljaviti –

1.

Besedilo točke 37ac (Odločba Komisije 2002/732/ES) se nadomesti z naslednjim:

„32008 D 0217: Odločba Komisije 2008/217/ES z dne 20. decembra 2007 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi z ‚infrastrukturnim podsistemom‘ vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (UL L 77, 19.3.2008, str. 1).“

2.

Besedilo točke 37ae (Odločba Komisije 2002/734/ES) se nadomesti z naslednjim:

„32008 D 0231: Odločba Komisije 2008/231/ES z dne 1. februarja 2008 o sprejeti tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi z obratovalnim podsistemom vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti iz člena 6(1) Direktive Sveta 96/48/ES in o razveljavitvi Odločbe Komisije 2002/734/ES z dne 30. maja 2002 (UL L 84, 26.3.2008, str. 1).“

29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/38

(1)

Priloga XXI k Sporazumu je bila spremenjena s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 126/2008 z dne 7. novembra 2008 (1).

(2)

Uredbo Sveta (ES) št. 362/2008 z dne 14. aprila 2008 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2003 o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC) glede seznamov ciljnih sekundarnih spremenljivk za leto 2009 v zvezi s pomanjkanjem materialnih dobrin (2) je treba vključiti v Sporazum.

(3)

Uredbo Komisije (ES) št. 365/2008 z dne 23. aprila 2008 o sprejetju programa priložnostnih modulov, ki zajemajo leta 2010, 2011 in 2012, za vzorčno raziskavo delovne sile, predvideno z Uredbo Sveta (ES) št. 577/98 (3), je treba vključiti v Sporazum.

(4)

Uredbo Komisije (ES) št. 377/2008 z dne 25. aprila 2008 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 577/98 o organizaciji vzorčne raziskave delovne sile v Skupnosti v zvezi s šifriranjem, ki se od leta 2009 dalje uporablja za posredovanje podatkov, o uporabi podvzorca za zbiranje podatkov o strukturnih spremenljivkah in opredelitvi referenčnih četrtletij (4) je treba vključiti v Sporazum.

(5)

Uredbo Komisije (ES) št. 391/2008 z dne 30. aprila 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 102/2007 o sprejetju specifikacij priložnostnega modula za leto 2008 o položaju migrantov in njihovih neposrednih potomcev na trgu delovne sile (5) je treba vključiti v Sporazum –

1.

Za točko 18w (Uredba (ES) št. 452/2008 Evropskega parlamenta in Sveta) se vstavi naslednja točka:

2.

Za točko 18al (Uredba Komisije (ES) št. 207/2008) se vstavita naslednji točki:

3.

V točki 18ak (Uredba Komisije (ES) št. 102/2007) se doda naslednje:

„ , kakor jo spreminja:

29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/40

(1)

Priloga XXI k Sporazumu je bila spremenjena s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 126/2008 z dne 7. novembra 2008 (1).

(2)

Uredbo Komisije (ES) št. 747/2008 z dne 30. julija 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 716/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o strukturi in dejavnosti tujih povezanih podjetij v zvezi z opredelitvami karakteristik in izvajanjem NACE Rev. 2 (2) je treba vključiti v Sporazum –

—

32008 R 0747: Uredba Komisije (ES) št. 747/2008 z dne 30. julija 2008 (UL L 202, 31.7.2008, str. 20).“