2.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 315/1

(1)

Danska je z dopisom z dne 13. septembra 2005 (2) Komisijo obvestila o spremembi danske sheme davka na tonažo, ki je bila prvotno odobrena z odločbo z dne 12. marca. 2003 (3) (zadeva N 563/01).

(2)

Ta sprememba je bila evidentirana kot priglašena pomoč pod oznako N 469/05. Priglašena sprememba je bila uvedena z zakonom št. 408 z dne 1. junija 2005.

(3)

Komisija je v dopisih z dne 28. oktobra 2005 ter 19. maja in 29. avgusta 2006 (4) danske organe pozvala, naj zagotovijo dodatne informacije, in ti so jih predložili v odgovorih z dne 22. novembra 2005 ter 30. junija in 29. septembra 2006 (5).

(4)

Komisija je z odločitvijo z dne 7. februarja 2007 odločila, da sproži formalni postopek preiskave (v nadaljnjem besedilu: odločitev o sprožitvi postopka) v skladu s členom 4(4) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (6) (v nadaljnjem besedilu: Uredba o postopku državne pomoči). Komisija je z odločitvijo z dne 4. aprila 2007 na zahtevo danskih organov sprejela popravni sklep o spremembi odločitve o sprožitvi postopka. Povzetek odločbe in celotna vsebina dopisa v uradnem jeziku – ter njena popravljena različica – so bili objavljeni v UL C 135 z dne 19. junija 2007, str. 6  (7).

(5)

Danska je z dopisom z dne 7. marca 2007 (8) predložila pripombe k odločitvi o sprožitvi postopka. Samo ena zainteresirana stran je predložila ugotovitve z dopisom z dne 19. julija 2007 (9).

(6)

Priglašeni ukrep je bil opisan v odločitvi o sprožitvi postopka in bo ponovljen v tem oddelku.

(7)

Trgovinske transakcije med podjetjema, ki pripadata isti skupini, je treba opravljati na podlagi načela tržne cene. V skladu s tem načelom se preveri, ali so cene pri transakcijah med podružnicami, ki pripadajo isti skupini podjetij, skladne s tržnimi cenami. Da bi davčni upravi omogočili preverjanje, ali je to načelo izpolnjeno, morajo podjetja predložiti vse potrebne informacije o svojih trgovinskih transakcijah s podružnicami, ki pripadajo isti skupini.

(8)

Z zakonom št. 408 z dne 1. junija 2005 so danska pomorska podjetja, obdavčena z danskim davkom na tonažo (10), izvzeta iz obveznosti obveščanja davčnih organov o vseh svojih finančnih transakcijah s tujimi podjetji, ki pripadajo isti skupini.

(9)

Natančneje, v členu 1(9) zadevnega zakona je določeno, da „se odstavki od 1 do 8 ne uporabljajo ne za podjetja ipd., ki v skladu z zakonom o davku na tonažo svoj dohodek prijavijo glede na kontrolirane transakcije s tujimi pravnimi osebami, ne za stalne poslovne enote (glej odstavek 1(2) do (4)), pri katerih se dohodek, ustvarjen s takimi transakcijami, razporedi med prihodke, za katere velja davek na tonažo“. Odstavki od 1 do 8, na katere se člen nanaša, so vsebovani v členu 3B(9) zakona o upravljanju davkov (prečiščeno besedilo zakona št. 869 z dne 12. avgusta 2004, kakor je bil nazadnje spremenjen s členom 1 zakona št. 1441 z dne 22. decembra 2004). Ti odstavki se nanašajo na glavni obveznosti, veljavni za vsa danska podjetja, ki poslujejo na Danskem, in sicer:

(10)

Priglašene spremembe predvidevajo izvzetje podjetij, za katera velja davek na tonažo, iz obeh obveznosti v zvezi z njihovimi čezmejnimi transakcijami, še vedno pa obveznosti veljata za ta podjetja v zvezi z njihovimi transakcijami med podružnicami na Danskem.

(11)

Priglašeni ukrep bo torej vplival na „načelo tržne cene“ iz oddelka 2.11.1 prvotne odločbe z dne 12. marca 2002 o odobritvi danske sheme davka na tonažo (11), ker se bo z njim spremenila obveznost podjetij, ki imajo koristi od davka na tonažo pri svojih čezmejnih transakcijah, da predložijo podatke in zapise.

(12)

Izvzetje iz obveznosti predložitve podatkov in zapisov velja le za podjetja, obdavčena z davkom na tonažo.

(13)

Shema davka na tonažo je opisana v odločbah Komisije z dne 12. marca 2002 v zadevi N 563/01 in z dne 7. februarja 2007 v zadevi N 469/05. Njene glavne značilnosti so ponovljene v nadaljevanju tega oddelka.

(14)

Dohodek iz vseh dejavnosti, ki izpolnjujejo pogoje za pomoč, obdavčljiv v skladu s shemo davka na tonažo, je pavšalni znesek, ki je enak vsoti stalnih zneskov, določenih za vsako plovilo glede na njegovo tonažo, ne glede na dejanski dobiček pomorskega podjetja:

(15)

Tako izračunani dohodek je obdavčen z običajno stopnjo davka od dohodka pravnih oseb.

(16)

Ta sistem, ki se izvaja od 1. januarja 2001, je na voljo podjetjem, ki so davčni zavezanci na Danskem (s stalnim sedežem poslovanja na Danskem) in ki zagotavljajo storitve pomorskega prometa. Shema je na voljo tudi tujim podjetjem, ki so se registrirala na Danskem, ker so tja prenesla svojo upravo. V to shemo spadajo le dohodki iz dejavnosti pomorskega prometa.

(17)

Pomorska podjetja se lahko odločijo za ta sistem ali pa ne. Odločitev morajo sprejeti najpozneje ob predložitvi napovedi za odmero davka za leto, v katerem se davek na tonažo prvič uporabi. Odločitev glede izbire ali zavrnitve davka na tonažo je zavezujoča za obdobje 10 let. Na Danskem morajo pomorska podjetja, ki pripadajo isti skupini podjetij, izbrati enako možnost glede uporabe sheme davka na tonažo. Če se pomorsko podjetje odloči za sistem davka na tonažo, ta fiskalni režim velja za vsa njegova plovila in dejavnosti, ki izpolnjujejo pogoje.

(18)

Kolikor je Komisiji znano, Danska zdaj poleg sistema davka na tonažo izvaja le še eno shemo v korist pomorskih prevoznikov: tj. shemo, v skladu s katero so ladjarji oproščeni plačila davka od dohodka in socialnih prispevkov za svoje pomorščake, ki delajo na upravičenih plovilih (tako imenovani sistem DIS) (12).

(19)

Kot je opisano v odločbi z dne 7. februarja 2007, so se danski organi v dopisu z dne 14. februarja 2006 zavezali, da bodo po desetih letih priglašeno spremembo znova priglasili. Ukrep, ki se preučuje, naj bi tako prenehal veljati konec leta 2015.

(20)

Kot je opisano v odločbi z dne 7. februarja 2007, so danski organi navedli, da ta sprememba ne bo imela proračunskega vpliva na obstoječi sistem. Predvideni predlog spremembe ne bo spremenil posameznih pomoči.

(21)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka navedla dva glavna pomisleka v zvezi s priglašenim ukrepom.

(22)

Komisija je opomnila, da so omejitveni ukrepi bistveni za zagotavljanje „neprepustnosti“ sistemov davka na tonažo.

(23)

Če se zadevni omejitveni ukrep ne izvaja učinkovito, lahko zlasti sektorji, ki niso pomorski promet, uživajo ugodnosti v zadevni državi članici ali drugih državah zaradi možnosti, da se izognejo davku od dohodka pravnih oseb prek trgovinskih transakcij s podružnico, obdavčeno po sistemu davka na tonažo zadevne države članice.

(24)

V tem primeru je Komisija zaskrbljena, da bi sprememba omejitvenega ukrepa, ki ga zadeva priglasitev, povzročila položaj, v katerem bi dejavnosti, ki so obdavčene v drugih državah in jih torej ne zajema sistem davka na tonažo na Danskem, imele neupravičene koristi od tega sistema zaradi nepravičnih cen transakcij s podružnicami na Danskem, za katere velja danski davek na tonažo.

(25)

Komisija je opozorila, da bi danski davčni organi vseeno ohranili možnost izvajanja naknadnih preverjanj transakcij znotraj skupine, ki vključuje le podjetja, za katera velja danski davek na tonažo.

(26)

Danski organi so se na odločitev o sprožitvi postopka odzvali z dopisom z dne 15. marca 2007 (14), v katerem so navedli, da nimajo dodatnih pripomb, in se zato sklicevali na odgovore, ki so jih dali v dopisih z dne 22. novembra 2005 ter 30. junija in 29. septembra 2006.

(27)

V dopisu z dne 22. novembra 2005 je navedeno naslednje: „Priglašena shema ne vključuje prenosa državnih sredstev na upravičena podjetja. Gre za zmanjšanje zahtev za poročanje in dokumentiranje, ki same po sebi nimajo ekonomske vrednosti. Priglašena shema zato ne vključuje dodatnih finančnih ali davčnih ugodnosti itd. v primerjavi s shemami, ki jih je Komisija v preteklosti odobrila. Pomorska podjetja, za katera velja davek na tonažo, morajo izpolnjevati načelo tržne cene pri vseh svojih kontroliranih transakcijah. S priglašeno shemo se to ne spreminja. Shema vsebuje le zmanjšanje zahteve za dokumentiranje skladnosti z načelom tržne cene za nekatere kontrolirane transakcije.“

(28)

Danski organi v dopisu z dne 30. junija 2006 navajajo, da se pred začetkom veljavnosti zakona št. 408 z dne 1. junija 2005 obveznost predložitve podatkov in zapisov nanaša le na čezmejne transakcije med podružnicami. Z zadevnim zakonom se je ta obveznost razširila na transakcije med podjetjem, za katero velja danski davek na tonažo, in podjetjem, ki je davčni zavezanec na Danskem in za katero ta davek ne velja.

(29)

Danski organi so v dopisu z dne 29. septembra 2006 v zvezi z vprašanjem, ali bi morale biti tuje države, vključno z državami članicami razen Danske, odgovorne za preverjanje vseh čezmejnih transakcij s podjetji, obdavčenimi z danskim davkom na tonažo, navedli naslednje:

„Davčni organi v državi so dolžni preverjati izkaze poslovnega izida podjetij in oseb, ki so davčni zavezanci v tej državi. V skladu z mednarodnimi zavezami je morda treba informacije posredovati drugim državam – prostovoljno ali na zahtevo.

Odločitev o načinu izpolnjevanja nadzorne naloge mora biti v pristojnosti davčnega organa države članice. Za danske davčne organe je bistveno, da se zavarujejo davčni prihodki na Danskem, pri čemer se upoštevajo razpoložljiva sredstva. To tudi pomeni, da se bo njihovo nadzorno delo seveda osredotočilo na obdavčljive subjekte, pri katerih je bila z oceno tveganja ugotovljena potreba po natančnem spremljanju.

S predlagano spremembo danske sheme davka na tonažo se to stanje ne spreminja. Nasprotno, vpliva lahko na možnosti danskih davčnih organov, da izpolnijo zahteve za informacije davčnih organov drugih držav.

Zlasti pri oblikovanju transfernih cen je včasih težko naknadno pridobiti potrebna dokazila, da so bile transakcije znotraj skupine izvedene v skladu z načelom tržne cene. Osnova za primerjavo, ki jo je treba uporabiti za oceno, je pogosto nepopolna. Zato je precej lažje pridobiti potrebne zapise ob izvedbi transakcije znotraj skupine. Dolžnost predložitve zapisov je jasna in stalna spodbuda za zagotavljanje dokazil v podporo sklepu, da so bile notranje transakcije opravljene v skladu z načelom tržne cene.

Priglašena sprememba je pomembna zato, ker so podjetja, za katera velja davek na tonažo, izvezeta iz obveznosti predložitve zapisov, če transakcije zadevajo tujo skupino podjetij. Na podlagi izvzetja za take subjekte ne bo veljala enaka zahteva po stalnem zagotavljanju dokazil oziroma celo po podpiranju sklepa, da so bile transakcije s to skupino podjetij opravljene v skladu z načelom tržne cene. Zahtevo iz druge države za zagotavljanje informacij je mogoče izpolniti, če obstajajo dokazila, na primer knjigovodske listine računovodskih izkazov. Vendar danski davčni organi ne bodo mogli zahtevati priprave novih dokazil le za potrebe davčnih organov druge države. Če za obdavčljivi subjekt ne velja obveznost predložitve zapisov, na primer ne bo mogoče zahtevati, naj ta subjekt pripravi primerjalno analizo v korist druge države. V tem obsegu je odprava obveznosti lahko v škodo drugih držav.“

(30)

V istem dopisu z dne 29. septembra 2006 je v zvezi z vprašanjem, ali bi se po uvedbi priglašenega ukrepa z omejitvenim ukrepom še naprej zagotavljala neprepustnost za vse poskuse davčnih utaj s strani tujih podružnic pomorskih podjetij, ki so obdavčena z danskim davkom na tonažo, navedeno naslednje:

„Da bi bilo tako zagotovilo mogoče, bi bilo treba vsaj vsako leto preveriti vsa podjetja, ki so obdavčena z davkom na tonažo in poslujejo s tujo skupino podjetij, ter vse transakcije med strankama v tej povezavi. To pa bi bilo popolnoma nerealno. Od danskih davčnih organov se zahteva, naj prednostno razvrstijo svoje vire in poskušajo optimizirati svoje nadzorno delo.

Pravila, ki se uporabljajo, so izraz dejstva, da se je poskušalo ustvariti najboljši mogoči omejitveni ukrep proti davčni utaji. S priglašeno spremembo – izvzetjem iz obveznosti predložitve informacij in zapisov – bo ta omejitev nekoliko oslabljena. Zato danski organi o tem obveščajo Komisijo.“

(31)

Danski organi so v navedenem dopisu opozorili, da bo s spremembo omejitveni ukrep nekoliko oslabljen, pri čemer so navedli, da „nekoliko res pomeni samo malo“. Danski organi menijo, da „če davek na tonažo velja tudi za drugo državo članico, ki jo čezmejna transakcija zadeva, sprememba sploh ne bo imela vpliva. Težave se lahko pojavijo le v državah, v katerih se taka shema davka na tonažo ne izvaja. V tem primeru je pomembno, ali je država sama uvedla obveznost predložitve zapisov ali pa se ji nasprotno ni zdelo potrebno, da svojim obdavčljivim subjektom naloži tako obveznost.“

(32)

Na vprašanje, kako utemeljiti neenako obravnavanje v zvezi z obveznostjo predložitve podatkov in zapisov med podjetji, obdavčenimi po danski shemi davka na tonažo, in tistimi, ki s tem davkom niso obdavčeni (ki pa so na Danskem davčni zavezanci za davek od dohodka pravnih oseb), so danski organi odgovorili, da poseben izkaz poslovnega izida, vključno z nerazpoložljivostjo odbitkov, pomeni, da je obveznost predložitve podatkov in zapisov manj pomembna za zavezanca za davek na tonažo.

(33)

Samo ena zainteresirana stran, tj. dansko združenje ladjarjev Danmarks Rederiforening, se je odzvala na objavo povzetka odločitve o sprožitvi postopka v Uradnem listu.

(34)

Dansko združenje ladjarjev v dopisu z dne 19. julija 2007 (15) spominja, da mora dansko pomorsko podjetje enako kot prej poslovati v skladu s pogoji tržnih cen, in sicer tako notranje, med dejavnostjo, obdavčeno z davkom na tonažo, in splošno dejavnostjo, kot tudi navzven, v zvezi s tujimi podjetji, povezanimi v skupino. Podjetje mora biti tudi še naprej sposobno predložiti dokazila o uporabljenih cenah.

(35)

Dansko združenje ladjarjev poudarja, da podjetjem na podlagi priglašenega ukrepa ne bo treba vnaprej predlagati informacij o trgovinskih transakcijah s tujimi podružnicami, ampak bodo morala to storiti le, če se bo to od njih zahtevalo.

(36)

Dansko združenje ladjarjev v zvezi z vprašanjem, ali je pri upravnih postopkih legitimno različno obravnavati podjetja, poudarja, da se Komisija zagotovo ne more zavzemati za to, da bi bilo treba posameznim podjetjem naložiti nepotrebne upravne obremenitve le zato, da bi se v smislu konkurence obravnavala enako kot druga podjetja, za katere organi menijo, da so zanje zadevni postopki potrebni.

(37)

Danska ni predložila stališč do pripomb danskega združenja ladjarjev.

(38)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, če prizadene trgovino med državami članicami.

(39)

Danski organi prek sheme davka na tonažo z državnimi sredstvi omogočajo prednost sektorju pomorskega prevoza z znižanjem davka od dohodka pravnih oseb, ki bi ga sektor sicer moral plačati, s čimer dajejo prednost nekaterim podjetjem, saj se ukrep uporablja le v mednarodnem sektorju pomorskega prevoza. Take subvencije bi lahko izkrivljale konkurenco in prizadele trgovino med državami članicami, saj se taki pomorski prevozi v bistvu izvajajo na svetovnem trgu.

(40)

Komisija meni, da se s priglašenim ukrepom ne spreminja razvrstitev sheme kot državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(41)

Zato je v tem primeru najpomembnejše vprašanje, ali bi se s predvidenim ukrepom spremenila ocena iz odločbe Komisije z dne 12. marca 2006 (16) o splošni združljivosti sistema s skupnim trgom.

(42)

V skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES se lahko pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti šteje za združljivo s skupnim trgom, če ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, in s tem zagotavlja morebitno podlago za izvzetje od splošne prepovedi državne pomoči. V tem primeru Komisija meni, da je treba priglašeni ukrep proučiti v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES.

(43)

Zlasti je treba pomoč v korist pomorskega sektorja proučiti glede na Smernice Skupnosti o državni pomoči za pomorski promet iz leta 2004 (17) (v nadaljnjem besedilu: smernice).

(44)

Kot je opisano v odločitvi o sprožitvi postopka, je eden od glavnih pogojev za združljivost shem davka na tonažo s skupnim trgom izvajanje omejitvenih ukrepov, povezanih s takimi shemami. Ta pogoj je zlasti razviden iz oddelka 3.1, zadnjega pododstavka smernic,v katerem je navedeno, da „se v primerih, ko se ladjarska družba ukvarja tudi z drugimi poslovnimi dejavnostmi, zahteva pregledno računovodstvo, da se prepreči ‚prelivanje‘ v dejavnosti, ki niso povezane s pomorskim prometom“.

(45)

Namen omejitvenih ukrepov, ki so sestavni del sheme, je zagotoviti, da v zadevni državi članici ali kateri koli drugi državi članici ali tretji državi od sheme nimajo posrednih koristi nobene druge dejavnosti razen pomorskega prometa. Če bi spremenjena shema davka na tonažo lahko povzročila, da bi imele od danskega davka na tonažo koristi dejavnosti zunaj pomorskega sektorja, bi bila združljivost sheme vprašljiva.

(46)

Eden od glavnih omejitvenih ukrepov je preverjanje – na podlagi načela tržne cene – trgovinskih transakcij med podjetji, za katera velja davek na tonažo, in njihovimi morebitnimi nacionalnimi ali tujimi podružnicami (ali delom zadevnih podjetij, za katera velja običajni davek od dohodka pravnih oseb).

(47)

Čeprav danski organi menijo, da zahteva za poročanje in dokumentiranje nima sama po sebi nobene ekonomske vrednosti, je dejansko povezana s finančnimi transakcijami, ki pa imajo ekonomsko naravo kot take; brez učinkovitega izvajanja omejitvenega ukrepa v zvezi s trgovinskimi transakcijami lahko sektorji, ki niso pomorski promet, v zadevni državi članici ali drugih državah uživajo ugodnosti zaradi možnosti, da se izognejo davku od dohodkov pravnih oseb prek trgovinskih transakcij s podružnico, za katero velja sistem davka na tonažo v zadevni državi članici, ne da bi to bilo upravičeno s katerim koli legitimnim ciljem skupnega interesa.

(48)

Poleg tega, kadar se omejitveni ukrepi izkažejo za neučinkovite ali obstaja možnost, da bi bili neučinkoviti ali delno neučinkoviti, Komisija meni, da bi lahko sistem davka na tonažo ustvaril možnost davčne utaje v škodo druge države članice ali držav EGP.

(49)

Že zaradi teh razlogov je treba šteti, da sprostitev omejitvenih ukrepov negativno vpliva na trgovinske pogoje v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi. V takih okoliščinah sistem ne bi bil združljiv s skupnim trgom.

(50)

Poleg tega Komisija razume, da nameravajo danski organi z omejitvenim ukrepom na podlagi načela tržne cene še naprej preverjati transakcije med povezanima podjetjema, kadar ima eno od njih koristi od davka na tonažo, kot je navedeno zgoraj, vendar le, če sta obe podjetji davčna zavezanca na Danskem.

(51)

Medtem ko bi preverjanje nacionalnih transakcij s podjetjem, za katero velja davek na tonažo, še naprej nadzorovali danski davčni organi in bili zanj odgovorni, bi bila torej za preverjanje čezmejnih transakcij med podjetjem na Danskem, obdavčenim z davkom na tonažo, in tujo podružnico odgovorna zadevna tuja država, kar bi povzročilo pomanjkanje nadzora in spremljanja v zvezi z mednarodnimi finančnimi transakcijami.

(52)

Iz tega izhaja, da je s priglašenim ukrepom spremenjena danska shema davka na tonažo, ki jo je Komisija odobrila leta 2008 (18), saj ta za podjetja, za katera velja davek na tonažo, odpravlja zahtevo, veljavno leta 2002. Dejavnosti, ki niso pomorski promet in jih v drugi državi članici ali državi EGP izvaja podružnica podjetja, za katero velja danski davek na tonažo, bi lahko lažje uživale ugodnosti danskega davka na tonažo in se izognile običajnemu davku od dohodka pravnih oseb v zadevni državi članici ali državi EGP. To Danska priznava z navedbo, da bo zadevni omejitveni ukrep „nekoliko“ oslabljen. Vendar pa je treba načela nediskriminacije in enake obravnave uporabljati za vsa podjetja v sektorju, in danski organi predpostavljajo, da so goljufije in davčne utaje pri trgovinskih transakcijah neobičajne, a četudi je to res, se zdi, da so kontrole potrebne za zagotavljanje natančnosti pri mednarodnih transakcijah.

(53)

Komisija meni, da mora omejitveni ukrep v zvezi s transakcijami znotraj skupine varovati pred izkrivljanjem skupnega trga, ki izhaja tudi iz ugodnosti za povezana podjetja v zadevni državi članici in drugih državah članicah. V nasprotnem primeru bi posledice davčne utaje prek podjetja, za katero velja davek na tonažo, resno vplivale na delovanje skupnega trga.

(54)

Zato Komisija meni, da mora država članica, ki je uvedla shemo davka na tonažo, obravnavati čezmejne transakcije znotraj skupine (čezmejne transakcije, od katerih bi lahko imela koristi povezana podjetja v kateri koli drugi državi članici ali državi EGP), kot da imajo taka podjetja ugodnosti od teh transakcij na njenem ozemlju. Drugače povedano, država članica mora za izvajanje omejitvenega ukrepa v zvezi s transakcijami znotraj skupine uporabiti enake standarde za transakcije s tujo podružnico med podjetjem, za katerega velja davek na tonažo, kot jih uporablja pri transakcijah z davčnim zavezancem, za katerega ne velja davek na tonažo.

(55)

V skladu z načeli nediskriminacije in enake obravnave mora država članica, ki je uvedla davek na tonažo, glede na zadevni omejitveni ukrep naložiti enako obveznost predložitve informacij in zapisov za nacionalne transakcije (kar lahko škoduje tej državi članici) in čezmejne transakcije (kar lahko škoduje drugim državam članicam ali državam EGP). Te informacije so bistvene za preverjanje transfernih cen znotraj skupine podjetij.

(56)

Z odpravo preverjanj, ki jih morajo danski organi opraviti pri transakcijah med podjetjem, za katero velja danska shema davka na tonažo, in katerim koli od njegovih tujih podružnic, Danska ne izpolnjuje načel nediskriminacije in enake obravnave. S tem bi Danska prenesla vsaj del odgovornosti za preverjanje, ali so cilji sistema upoštevani, in posledično, ali se je morebiti izkrivljal skupni trg, na drugo državo članico in državo EGP, v kateri je za opravljeno transakcijo obdavčena podružnica, za katero ne velja davek na tonažo.

(57)

Zato Komisija ugotavlja, da bo priglašeni ukrep bistveno oslabil omejitveni ukrep druge države članice ali države EGP.

(58)

Komisija poleg tega meni, da v zvezi z obveznostjo predložitve informacij in zapisov ni upravičeno neenako obravnavanje upravičencev, ki imajo le nacionalne podružnice, za katere ne velja davek na tonažo, in upravičencev, ki imajo tudi tuje podružnice. Ukrep bi tako ustvaril neupravičeno izkrivljanje konkurence med podjetji, ki imajo tuje podružnice, in tistimi, ki jih nimajo.

(59)

Zato so učinki priglašenega ukrepa taki, da vplivajo na trgovinske pogoje v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe ES, in ne izpolnjujejo zahteve iz oddelka 3.1, zadnjega pododstavka smernic. Zato se zadevni ukrep razglasi za nezdružljivega s skupnim trgom v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(60)

Če povzamemo, Komisija meni, da bi priglašeni ukrep vodil v izkrivljanja, ki so v nasprotju s skupnimi interesi v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe ES, in s tem povzročil, da bi bila danska shema davka na tonažo nezdružljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(1) Pogodbe ES –

2.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 315/8

(1)

Direktiva 2003/85/ES določa minimalne nadzorne ukrepe, ki se uporabijo v primeru izbruha slinavke in parkljevke ter nekatere preventivne ukrepe za izboljšanje osveščenosti o bolezni ter pripravljenosti pristojnih organov in kmetov na zadevno bolezen.

(2)

Člen 65 Direktive 2003/85/ES določa, da države članice zagotovijo, da ravnanje z živim virusom slinavke in parkljevke za raziskave, diagnostiko ali proizvodnjo poteka le v odobrenih laboratorijih iz Priloge XI ter vsaj v skladu s standardi o biovarnosti iz člena XII navedene direktive.

(3)

Del A Priloge XI k Direktivi 2003/85/ES navaja nacionalne laboratorije, pooblaščene za ravnanje z živim virusom slinavke in parkljevke za namene raziskav in diagnostike. Del B navedene priloge navaja laboratorije, ki z antigenom virusa ravnajo med proizvodnjo cepiv.

(4)

Francija je uradno obvestila Komisijo, da eden od njihovih referenčnih laboratorijev in laboratorij za proizvodnjo cepiva ne izpolnjujeta več standardov o biovarnosti iz člena 65(d) Direktive 2003/85/ES.

(5)

Nizozemska je uradno obvestila Komisijo o novi spremembi imena njihovega nacionalnega diagnostičnega laboratorija, pooblaščenega za ravnanje z živim virusom slinavke in parkljevke, ter o prevzemu zasebne družbe „Lelystad Biologicals BV, Lelystad“ tistega dela bivšega Centralnega inštituta za nadzor bolezni živali (CIDC-Lelystad), ki je bil pooblaščen za ravnanje z živim virusom slinavke in parkljevke za proizvodnjo cepiva.

(6)

Zato je treba spremeniti sezname nacionalnih laboratorijev, pooblaščenih za ravnanje z živim virusom slinavke in parkljevke, iz Priloge XI k Direktivi 2003/85/ES.

(7)

Točka 1 Priloge XII k Direktivi 2003/85/ES določa standarde o biovarnosti za laboratorije, ki ravnajo z živim virusom slinavke in parkljevke. Določa, da morajo ti laboratoriji izpolnjevati ali presegati minimalne zahteve iz „Priročnika o minimalnih standardnih postopkih za laboratorije, ki ravnajo z virusom slinavke in parkljevke in vitro ter in vivo“, ki ga je uvedla Evropska komisija za obvladovanje slinavke in parkljevke na 26. zasedanju v Rimu aprila 1985, kakor je bil spremenjen leta 1993.

(8)

Točka 1 Priloge XV k Direktivi 2003/85/ES določa, da morajo vsi nacionalni laboratoriji, ki ravnajo z virusom slinavke in parkljevke, delovati pod strogimi varnostnimi pogoji iz „Priročnika o minimalnih standardnih postopkih za laboratorije, ki ravnajo z virusom slinavke in parkljevke in vitro ter in vivo“, Evropska komisija za obvladovanje slinavke in parkljevke (26. zasedanje v Rimu leta 1985), kakor je bil spremenjen z Dodatkom 6(ii) k Poročilu s 30. zasedanja v Rimu leta 1993.

(9)

Poleg tega točka 7 Priloge XVI k Direktivi 2003/85/ES določa, da mora referenčni laboratorij Skupnosti delovati v skladu s priznanimi strogimi varnostnimi predpisi iz Priloge XII k navedeni direktivi, ki so opredeljeni v „Priročniku o minimalnih standardnih postopkih za laboratorije, ki ravnajo z virusom slinavke in parkljevke in vitro ter in vivo“, Evropska komisija za obvladovanje slinavke in parkljevke (26. zasedanje v Rimu leta 1985), kakor je bil spremenjen z Dodatkom 6(ii) k Poročilu s 30. zasedanja Evropske komisije za obvladovanje slinavke in parkljevke iz leta 1993.

(10)

Po izbruhu slinavke in parkljevke leta 2007 v državi članici, v kateri je iz laboratorija ušel virus slinavke in parkljevke, je bil navedeni „Priročnik o minimalnih standardnih postopkih za laboratorije, ki ravnajo z virusom slinavke in parkljevke in vitro ter in vivo“ („standardi o biovarnosti“) spremenjen. Po razpravah o standardih o biovarnosti z državami članicami v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali je bila na 38. splošnem zasedanju Evropske komisije za obvladovanje slinavke in parkljevke 29. aprila 2009 (2) sprejeta spremenjena različica navedenih standardov, ki so vključeni v Poročilo 38. splošnega zasedanja Evropske komisije za obvladovanje slinavke in parkljevke, Rim, 28.-30. april 2009 („Poročilo“). Ti nadomeščajo standarde o biovarnosti, določene leta 1985, kakor so bili spremenjeni v letu 1993. Priloge XII, XV in XVI k Direktivi 2003/85/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Direktivo 2003/85/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

2.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 315/11

(1)

Odločba Komisije 2009/821/ES z dne 28. septembra 2009 o pripravi seznama odobrenih mejnih kontrolnih točk, določitvi nekaterih pravil o pregledih, ki jih opravljajo veterinarski strokovnjaki Komisije, in določitvi veterinarskih enot v TRACES (3) določa seznam mejnih kontrolnih točk, odobrenih v skladu z direktivama 91/496/EGS in 97/78/ES. Navedeni seznam je v Prilogi I k navedeni odločbi.

(2)

Inšpekcijska služba Komisije, Urad za prehrano in veterinarstvo (FVO), je izvedla inšpekcijo na mejni kontrolni točki na letališču København na Danskem. Rezultati inšpekcije so bili zadovoljivi. Zato je treba dodatni kontrolni center za to mejno kontrolno točko dodati na seznam iz Priloge I k Odločbi 2009/821/ES.

(3)

Na podlagi sporočil z Danske, Francije, Italije in Portugalske je treba dodati nekatere kategorije živali ali proizvodov živalskega izvora, ki se lahko pregledajo na nekaterih točkah, že odobrenih v skladu z Odločbo 2009/821/ES, na seznam mejnih kontrolnih točk za navedene države članice iz Priloge I k tej odločbi.

(4)

Na podlagi rezultatov inšpekcij FVO, v skladu z Odločbo 2009/821/ES, in sporočil iz Francije, Irske in Italije je treba nekatere kategorije živali ali proizvodov živalskega izvora, ki se lahko pregledajo na nekaterih točkah, že odobrenih v skladu z Odločbo 2009/821/ES, črtati s seznama mejnih kontrolnih točk za navedene države članice iz Priloge I k tej odločbi.

(5)

Na podlagi sporočil iz Latvije je treba spremeniti seznam mejnih kontrolnih točk za to državo članico, da se upošteva opustitev ene izmed mejnih kontrolnih točk.

(6)

Na podlagi sporočil iz Belgije, Nemčije in Francije je treba nekatere mejne kontrolne točke za te države članice črtati s seznama mejnih kontrolnih točk iz Priloge I k Odločbi 2009/821/ES.

(7)

Na podlagi sporočil iz Italije je treba spremeniti seznam mejnih kontrolnih točk za to državo članico, da se upošteva sprememba imena ene izmed mejnih kontrolnih točk.

(8)

Poleg tega je Belgija sporočila, da je objekt OCHZ na mejni kontrolni točki v kraju Zeerbrugge zaprt in vzpostavljen nov kontrolni objekt.

(9)

Odločbo 2009/821/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

2.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 315/15

(1)

Uredba (ES) št. 1085/2006 določa cilje in glavna načela za predpristopno pomoč državam kandidatkam in potencialnim državam kandidatkam v obdobju od 2007 do 2013 in prenaša pristojnost za njeno izvajanje na Komisijo.

(2)

V skladu s členi 11, 12, 13, 14, 18 in 186 Uredbe (ES) št. 718/2007 lahko Komisija prenese upravljavska pooblastila na državo upravičenko in opredeli zahteve za tak prenos glede komponente V – kmetijstvo in razvoj podeželja – instrumenta za predpristopno pomoč.

(3)

Na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 718/2007 skleneta Komisija in država upravičenka okvirni sporazum, da določita pravila za sodelovanje glede finančne pomoči ES državi upravičenki in se o njih sporazumeta. Kadar je potrebno, se lahko okvirni sporazum dopolni s sektorskim sporazumom ali sektorskimi sporazumi, ki zajemajo določbe, specifične za posamezno komponento.

(4)

Za prenos upravljavskih pooblastil na državo upravičenko morajo biti izpolnjeni pogoji iz členov 53c in 56(2) finančne uredbe ter člena 35 izvedbenih pravil.

(5)

Okvirni sporazum o pravilih za sodelovanje glede finančne pomoči ES Republiki Hrvaški v okviru izvajanja pomoči na podlagi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) med vlado Republike Hrvaške in Komisijo Evropskih skupnosti je bil sklenjen 17. decembra 2007.

(6)

Program za kmetijstvo in razvoj podeželja Republike Hrvaške na podlagi IPA (v nadaljnjem besedilu: program IPARD), ki je bil odobren s Sklepom Komisije C(2008) 690 z dne 25. februarja 2008 v skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1085/2006 in členom 184 Uredbe (ES) št. 718/2007, vključuje načrt letnih prispevkov Skupnosti in sporazum o financiranju.

(7)

Sektorski sporazum, sklenjen 12. januarja 2009 med Komisijo Evropskih skupnosti v imenu Evropske skupnosti in vlado Republike Hrvaške v imenu Republike Hrvaške, dopolnjuje določbe okvirnega sporazuma in vsebuje posebne določbe za izvajanje in izvrševanje programa IPARD za kmetijstvo in razvoj podeželja Republike Hrvaške na podlagi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA).

(8)

Program IPARD je bil nazadnje spremenjen 10. septembra 2009 s Sklepom Komisije C(2009) 6770.

(9)

V skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 718/2007 mora država upravičenka določiti telesa in organe, odgovorne za izvajanje programa IPARD: pristojnega uradnika za akreditacije, nacionalnega odredbodajalca, nacionalni sklad, organ upravljanja, agencijo IPARD in revizijski organ.

(10)

Hrvaška vlada je oddelek „nacionalni sklad“, organizacijsko enoto državne blagajne v okviru ministrstva za finance, imenovala za nacionalni sklad, ki bo izvajal funkcije in odgovornosti, kot so opredeljene v Prilogi I k sektorskemu sporazumu.

(11)

Hrvaška vlada je direktorat za trg in strukturno podporo v kmetijstvu, organizacijsko enoto ministrstva za kmetijstvo, ribištvo in razvoj podeželja, imenovala za agencijo IPARD, ki bo izvajala funkcije in odgovornosti, kot so opredeljene v Prilogi I k sektorskemu sporazumu.

(12)

Hrvaška vlada je direktorat za razvoj podeželja, organ upravljanja programa Sapard/IPARD v okviru ministrstva za kmetijstvo, ribištvo in razvoj podeželja, imenovala za organ upravljanja, ki bo izvajal funkcije in odgovornosti, kot so opredeljene v Prilogi I k sektorskemu sporazumu.

(13)

Pristojni uradnik za akreditacije je 12. novembra 2008 Evropsko komisijo v skladu s členom 12(3) Uredbe (ES) št. 718/2007 uradno obvestil o akreditaciji nacionalnega odredbodajalca in nacionalnega sklada.

(14)

Nacionalni odredbodajalec je 12. novembra 2008 Evropsko komisijo v skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 718/2007 uradno obvestil o akreditaciji operativnih struktur, pristojnih za naloge upravljanja in izvajanja komponente V iz IPA – razvoj podeželja.

(15)

Direktorat za trg in strukturno podporo v kmetijstvu, ki deluje kot agencija IPARD, in direktorat za razvoj podeželja, ki deluje kot organ upravljanja programa Sapard/IPARD, bosta pristojna za izvajanje treh ukrepov, ki jih je akreditiral nacionalni odredbodajalec, od sedmih iz programa IPARD: ukrep št. 101 „naložbe v kmetijska gospodarstva, da se prestrukturirajo in nadgradijo na standarde Skupnosti“, ukrep št. 103 „naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov, da se te dejavnosti prestrukturirajo in nadgradijo na standarde Skupnosti“, in ukrep št. 301 „izboljšanje in razvoj podeželske infrastrukture“, kot so opredeljeni v programu.

(16)

Hrvaški organi so 16. marca 2009 Komisiji predložili seznam upravičenih izdatkov v skladu s členom 32(3) sektorskega sporazuma. Komisija je 8. aprila 2009 ta seznam odobrila.

(17)

V skladu s členom 19(1) okvirnega sporazuma so izdatki v skladu s tem sklepom upravičeni do sofinanciranja Skupnosti le, če niso bili izplačani pred datumom sklepa o prenosu, razen splošnih stroškov iz člena 172(3c) Uredbe (ES) št. 718/2007. Izdatki so upravičeni, če so skladni z načeli dobrega finančnega poslovodenja, zlasti glede gospodarnosti in stroškovne učinkovitosti.

(18)

Uredba (ES) št. 718/2007 določa, da se lahko odstopi od zahteve po predhodni kontroli iz člena 18(2) Uredbe (ES) št. 718/2007, če se je bilo na podlagi analize posameznih primerov mogoče prepričati o učinkovitem delovanju zadevnega sistema za upravljanje in nadzor, poleg tega pa tudi določa podrobna pravila za izvajanje navedene analize.

(19)

V skladu s členoma 14 in 18 Uredbe (ES) št. 718/2007 so bile pregledane akreditacije iz členov 11, 12 in 13 Uredbe (ES) št. 718/2007 ter preučeni postopki in strukture zadevnih teles in organov, kot so določeni v vlogah nacionalnih odredbodajalcev, kar je vključevalo tudi preverjanja na kraju samem.

(20)

Vendar pa preverjanja, ki jih je Komisija izvedla za ukrep št. 101 „naložbe v kmetijska gospodarstva, da se prestrukturirajo in nadgradijo na standarde Skupnosti“, in ukrep št. 103 „naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov, da se te dejavnosti prestrukturirajo in nadgradijo na standarde Skupnosti“, temeljijo na sicer operativnem sistemu, ki pa še ne deluje v zvezi z vsemi pomembnimi elementi.

(21)

Čeprav revizijski organ ni del tega sklepa, je bila ob predložitvi akreditacijskega paketa Komisiji za prenos upravljanja s preverjanji na kraju samem ocenjena tudi njegova stopnja pripravljenosti, da deluje kot funkcionalno neodvisno revizijsko telo.

(22)

S preverjanji na kraju samem je bilo ocenjeno tudi, ali Hrvaška izpolnjuje zahteve člena 56(2) finančne uredbe in členov 11, 12 in 13 Uredbe (ES) št. 718/2007.

(23)

Ocena je pokazala, da Hrvaška izpolnjuje zahteve za ukrepa 101 in 103. Vendar direktorat za trg in strukturno podporo v kmetijstvu, ki deluje kot agencija IPARD, še ni ustrezno izpolnil akreditacijskih meril za funkcije, ki jih mora opravljati v okviru izvajanja ukrepa 301 programa za Hrvaško.

(24)

Zato je primerno odstopiti od zahtev po predhodni kontroli iz člena 18(1) Uredbe (ES) št. 718/2007 in člena 165 finančne uredbe ter decentralizirano prenesti upravljavska pooblastila glede ukrepov 101 in 103 programa za Hrvaško na nacionalnega odredbodajalca, nacionalni sklad, agencijo IPARD in organ upravljanja –

(a)

nacionalni odredbodajalec;

(b)

nacionalni sklad;

(c)

operativna struktura za IPA – komponenta V:

2.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 315/18

(1)

Bela knjiga Komisije „Skupaj za zdravje: strateški pristop EU za obdobje 2008–2013“ (1), ki jo je Komisija sprejela 23. oktobra 2007 in ki vsebuje zdravstveno strategijo EU, je določila redke bolezni za prednostno področje ukrepanja.

(2)

Hkrati sta Evropski parlament in Svet sprejela Sklep št. 1350/2007/ES z dne 23. oktobra 2007 o uvedbi drugega programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2008–2013) (2). V skladu s členom 7.2 in Prilogo k navedenemu sklepu se dejavnosti glede zbiranja in širjenja zdravstvenih informacij in znanja izvajajo v tesnem sodelovanju z državami članicami z oblikovanjem mehanizmov posvetovanja in postopkov sodelovanja.

(3)

Evropska komisija je 11. novembra 2008 sprejela „Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Redke bolezni: izzivi za Evropo“ (3) (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo Komisije), Svet pa je 8. junija 2009 sprejel Priporočilo o ukrepanju na področju redkih bolezni (4) (v nadaljnjem besedilu: Priporočilo Sveta).

(4)

Priprava in izvajanje dejavnosti Skupnosti na področju redkih bolezni zahteva tesno sodelovanje s specializiranimi organi v državah članicah in zainteresiranimi stranmi.

(5)

Zato je potreben okvir za namen rednega posvetovanja z navedenimi organi, vodji projektov raziskovanja in dejavnosti na področju javnega zdravja, ki jih podpira Evropska komisija, in z drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi, ki delujejo na tem področju.

(6)

Potreba po okviru je izražena v Sporočilu COM(2008) 679 konč. o redkih boleznih. V točki 7 Sporočila je priporočeno, da Komisiji pomaga Svetovalni odbor EU za redke bolezni.

(7)

Odbor ne deluje kot odbor v smislu Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5) –

(a)

pomaga Komisiji pri spremljanju, ocenjevanju in širjenju rezultatov ukrepov, sprejetih na ravni Skupnosti in nacionalni ravni na področju redkih bolezni;

(b)

prispeva k izvajanju dejavnosti Skupnosti na tem področju, zlasti z analizo rezultatov in predlogi za izboljšave sprejetih ukrepov;

(c)

prispeva k pripravi poročil Komisije o izvajanju Sporočila Komisije in Priporočila Sveta o ukrepanju na področju redkih bolezni;

(d)

pripravlja mnenja in priporočila ali predloži poročila Komisiji na njeno ali lastno pobudo;

(e)

pomaga Komisiji pri mednarodnem sodelovanju glede vprašanj v zvezi z redkimi boleznimi;

(f)

pomaga Komisiji pri oblikovanju smernic, priporočil in kakršnih koli drugih dejavnosti, opredeljenih v Sporočilu Komisije in Priporočilu Sveta;

(g)

predloži Komisiji letno poročilo o svojih dejavnostih.

(a)

en predstavnik na državo članico iz ministrstev ali vladnih služb, pristojnih za redke bolezni; predstavnika imenuje vlada vsake države članice;

(b)

štirje predstavniki združenj bolnikov;

(c)

štirje predstavniki farmacevtske industrije;

(d)

devet predstavnikov tekočih in/ali nekdanjih projektov Skupnosti na področju redkih bolezni, ki se financirajo iz programov ukrepov Skupnosti na področju zdravja (8), vključno s tremi predstavniki pilotne evropske referenčne mreže za redke bolezni;

(e)

šest predstavnikov tekočih in/ali nekdanjih projektov o redkih boleznih, ki se financirajo iz okvirnih programov Skupnosti za raziskave in tehnološki razvoj (9);

(f)

en predstavnik Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ustanovljenega z Uredbo (ES) št. 851/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ustanovitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (10), čigar pooblastila vključujejo dejavnosti v zvezi z redkimi novimi nalezljivimi boleznimi.

2.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 315/22

(1)

Direktiva 89/556/EGS določa pogoje v zvezi z zdravjem živali, ki urejajo trgovanje znotraj Skupnosti s svežimi in zamrznjenimi zarodki domačega goveda in njihov uvoz iz tretjih držav.

(2)

Odločba Komisije 2006/168/ES z dne 4. januarja 2006 o uvedbi zahtev za zdravstveno varstvo živali in izdajanje veterinarskih spričeval za uvoz govejih zarodkov v Skupnost (2) določa, da lahko države članice odobrijo uvoz zarodkov domačega goveda, ki so jih v tretji državi iz Priloge I k navedeni odločbi zbrale ali pridobile odobrene skupine za zbiranje ali pridobivanje zarodkov iz Priloge k Odločbi Komisije 92/452/EGS z dne 30. julija 1992 o uvedbi seznamov odobrenih skupin za zbiranje govejih zarodkov in skupine za pridobivanje zarodkov v tretjih državah za izvoz v Skupnost (3).

(3)

Odločba Komisije 2008/155/ES z dne 14. februarja 2008 o uvedbi seznama skupin za zbiranje in skupin za proizvodnjo zarodkov v tretjih državah, odobrenih za uvoz govejih zarodkov v Skupnost (4), je razveljavila in nadomestila Odločbo Komisije 92/452/EGS. Odločba 2008/155/ES določa, da lahko države članice uvažajo zarodke iz tretjih držav le, če jih je zbrala, pripravila in skladiščila skupina za zbiranje in pridobivanje zarodkov iz Priloge k navedeni odločbi.

(4)

Direktiva Sveta 2008/73/ES z dne 15. julija 2008 o poenostavitvi postopkov za oblikovanje seznamov in objavljanje informacij na veterinarskem in zootehniškem področju ter o spremembi direktiv 64/432/EGS, 77/504/EGS, 88/407/EGS, 88/661/EGS, 89/361/EGS, 89/556/EGS, 90/426/EGS, 90/427/EGS, 90/428/EGS, 90/429/EGS, 90/539/EGS, 91/68/EGS, 91/496/EGS, 92/35/EGS, 92/65/EGS, 92/66/EGS, 92/119/EGS, 94/28/ES, 2000/75/ES, Odločbe 2000/258/ES ter direktiv 2001/89/ES, 2002/60/ES in 2005/94/ES (5) je spremenila Direktivo 89/556/EGS in uvedla poenostavljen postopek za oblikovanje in objavljanje seznama skupin za zbiranje in pridobivanje zarodkov v tretjih državah, odobrenih za uvoz govejih zarodkov v Skupnost. V skladu z navedenim novim postopkom, ki se bo uporabljal od 1. januarja 2010, Komisija ne bo več pristojna za oblikovanje seznama. Komisiji se le sporoči seznam skupin za zbiranje ali pridobivanje zarodkov, ki jih je pristojni organ tretje države odobril v skladu s pogoji iz Direktive 89/556/EGS in iz katerih se zarodki lahko pošljejo v Skupnost, Komisija pa ga da na voljo javnosti za namene obveščanja.

(5)

Zaradi novega postopka, uvedenega z Direktivo 2008/73/ES, se bo Odločba 2008/155/ES uporabljala le do 31. decembra 2009.

(6)

Odločbo 2006/168/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

2.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 315/24

(1)

Direktiva Komisije 2003/23/ES (2) vsebuje napako glede minimalne čistosti aktivne snovi oksasulfuron. To napako je treba popraviti.

(2)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

2.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 315/25

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 689/2008 Komisija v imenu Skupnosti v vsakem posameznem primeru odloči, ali dovoli, da se uvozi v Skupnost kemikalija, za katero velja postopek soglasja po predhodnem obveščanju (postopek PIC).

(2)

Program Združenih narodov za okolje (UNEP) in Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) sta bila imenovana za opravljanje storitev sekretariata za vodenje postopka PIC, vzpostavljenega z Rotterdamsko konvencijo o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini (v nadaljnjem besedilu: Rotterdamska konvencija), ki jo je Skupnost odobrila s Sklepom Sveta 2006/730/ES (3).

(3)

Komisija, ki deluje kot skupni imenovani organ, mora odločitve glede uvoza kemikalij, za katere velja postopek PIC, v imenu Skupnosti in njenih držav članic posredovati sekretariatu Rotterdamske konvencije.

(4)

Skupina tributilkositrovih spojin je bila z odločitvijo RC.4/5, sprejeto na četrtem zasedanju konference pogodbenic, vključena v postopek PIC kot pesticid, Komisija pa je informacije o njej prejela od sekretariata Rotterdamske konvencije v obliki navodil za odločanje. Tributilkositrove spojine spadajo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 1907/2006 in so organokositrne spojine, ki so strogo omejene na uporabo kot snovi in sestavine pripravkov, ki delujejo kot biocidi.

(5)

Aktivna snov bis(tributilkositrov) oksid spada v področje uporabe Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (4). Bis(tributilkositrov) oksid spada v skupino tributilkositrovih spojin in se je uporabljal kot sredstvo za zaščito lesa, dokler ta preostala uporaba ni bila prepovedana z Uredbo Komisije (ES) št. 1048/2005 z dne 13. junija 2005 o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2032/2003 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z dajanjem biocidnih proizvodov v promet (5).

(6)

Zato je treba sprejeti dokončno odločitev o uvozu tributilkositrovih spojin –

2.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 315/30

(1)

Z Odločbo Sveta 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 o vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema (VIS) (2) se VIS vzpostavlja kot sistem za izmenjavo podatkov o vizumih med državami članicami, Komisija pa pooblašča za njegov razvoj.

(2)

V Uredbi (ES) št. 767/2008 so opredeljeni namen, uporabnost in pristojnosti VIS ter določeni pogoji in postopki za izmenjavo podatkov o vizumih med državami članicami, da bi se na ta način olajšale obravnava vlog za izdajo vizumov in s tem povezane odločitve.

(3)

Člen 45(2) Uredbe (ES) št. 767/2008 določa, da se ukrepi, ki so potrebni za tehnično uveljavljanje centralnega VIS, nacionalnih vmesnikov in komunikacijske infrastrukture med centralnim VIS in nacionalnimi vmesniki, sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 49(2).

(4)

V Odločbi Komisije 2009/377/ES (3) so določeni ukrepi za posvetovalni mehanizem in postopki iz člena 16 Uredbe (ES) št. 767/2008. V Odločbi Komisije 2009/756/ES (4) so določene zahteve za ločljivost in uporabo prstnih odtisov za biometrično identifikacijo in preverjanje v VIS.

(5)

V skladu s členom 45(2) Uredbe (ES) št. 767/2008 se sprejmejo ukrepi, potrebni za tehnično uveljavljanje VIS v zvezi s postopki za vnos podatkov in povezovanje vlog, za dostop do podatkov, za spremembo, izbris in predčasen izbris podatkov ter vodenje in dostop do evidenc o postopkih obdelave podatkov.

(6)

Sprejme se strokovni pojem „lastništva“ za zagotovitev, da lahko podatke znotraj VIS vzdržujejo le organi držav članic, pristojni za izdajo vizumov, ki so odgovorni za vnos podatkov v VIS.

(7)

Ukrepe, določene v sedanji odločbi o tehničnem uveljavljanju VIS, je treba dopolniti s podrobnimi tehničnimi specifikacijami in kontrolnim dokumentom vmesnika VIS.

(8)

V skladu s členom 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ni sodelovala pri sprejetju Uredbe (ES) št. 767/2008, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Glede na to, da Uredba (ES) št. 767/2008 pomeni razvoj schengenskega pravnega reda na podlagi določb naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, pa je Danska v skladu s členom 5 Protokola z dopisom z dne 13. oktobra 2008 uradno sporočila, da je ta pravni red prenesla v svojo nacionalno zakonodajo. Danska je tako v skladu z mednarodnim pravom zavezana izvajati to odločbo.

(9)

V skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (5) Združeno kraljestvo ni sodelovalo pri sprejetju Uredbe (ES) št. 767/2008, ki zato zanj ni zavezujoča niti se v njem ne uporablja, saj pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda. Zato ta odločba ni naslovljena na Združeno kraljestvo.

(10)

V skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (6), Irska ni sodelovala pri sprejetju Uredbe (ES) št. 767/2008, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja, saj pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda. Zato ta odločba ni naslovljena na Irsko.

(11)

Ta odločba je akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je z njim drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003 in člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005.

(12)

Kar zadeva Islandijo in Norveško, ta odločba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7), kar spada v področje uporabe iz točke B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (8).

(13)

Kar zadeva Švico, ta odločba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, kar spada v področje uporabe iz točke B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (9) o sklenitvi navedenega sporazuma v imenu Evropske skupnosti.

(14)

Kar zadeva Lihtenštajn, ta odločba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, kar spada v področje uporabe iz točke B člena 1 Sklepa 1999/437/ES, v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/261/ES (10) o podpisu v imenu Evropske skupnosti ter o začasni uporabi nekaterih določb navedenega protokola.

(15)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 51(1) Uredbe (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (11) –

2.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 315/35

(1)

Varnostni svet Združenih narodov je 2. junija 2008 sprejel resolucijo št. 1816 (2008), s katero je pozval vse države, naj sodelujejo pri določanju sodne pristojnosti ter preiskavi in pregonu oseb, ki so odgovorne za piratska dejanja in oborožene rope v obalnih vodah Somalije. Navedene določbe so bile obnovljene v resoluciji VSZN št. 1846 (2008), ki je bila sprejeta 2. decembra 2008.

(2)

Svet je 10. novembra 2008 sprejel Skupni ukrep 2008/851/SZVP o vojaški operaciji Evropske unije kot prispevku k odvračanju, preprečevanju in zatiranju piratstva in oboroženih ropov pred somalsko obalo (1) (operacija „Atalanta“).

(3)

V členu 12 Skupnega ukrepa 2008/851/SZVP je določeno, da se lahko osebe, ki so storile ali so osumljene storitve kaznivega dejanja piratstva ali oboroženega ropa in so prijete ali pridržane v somalskih teritorialnih vodah z namenom izvrševanja sodnega pregona, ter sredstva, uporabljena pri storitvi teh dejanj, predajo tretji državi, ki želi izvrševati jurisdikcijo nad temi osebami in sredstvi, če so bili s to tretjo državo dogovorjeni ustrezni pogoji, ki so skladni z veljavnim mednarodnim pravom, predvsem z mednarodnim pravom na področju človekovih pravic, s čimer se zagotovi zlasti, da te osebe niso podvržene smrtni kazni, mučenju ali drugemu krutemu, nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju.

(4)

V skladu s členom 24 Pogodbe je predsedstvo ob pomoči Generalnega sekretarja/Visokega predstavnika (GS/VP) s pogajanji doseglo Izmenjavo pisem med Evropsko unijo in Vlado Sejšeli o pogojih in načinih premestitve osumljenih piratov in oboroženih roparjev od EUNAVFOR v Republiko Sejšeli in o ravnanju z njimi po taki premestitvi.

(5)

Izmenjavo pisem bi bilo treba podpisati in začasno uporabljati s pridržkom poznejše sklenitve –

2.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 315/44

2.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 315/46

(1)

Člen 4 Protokola o prehodni ureditvi določa, da bi moral Svet za splošne zadeve, dokler ne začne veljati sklep Evropskega sveta iz prvega pododstavka člena 16(6) Pogodbe o Evropski uniji v zvezi s seznamom sestav Sveta, z navadno večino določiti seznam sestav Sveta, poleg sestave za splošne zadeve in sestave za zunanje zadeve.

(2)

Seznam sestav Sveta je določil Svet (Splošne zadeve) 22. julija 2002 kot del Priloge I k Poslovniku Sveta v skladu s seznamom, o katerem se je dogovoril Evropski svet na zasedanju v Sevilli 21. in 22. junija 2002.

(3)

Da bi ravnali skladno z določbami Pogodb, je primerno, da se ta seznam, ki bo vključen v Poslovnik Sveta, prilagodi –

2.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 315/48

(1)

Lizbonska pogodba ustanavlja novo funkcijo predsednika Evropskega sveta.

(2)

Treba bi bilo izvoliti predsednika Evropskega sveta –

2.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 315/49

(1)

Lizbonska pogodba ustanavlja novo funkcijo visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

(2)

V skladu s členom 5 Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi in kakor je predvideno v Izjavi (št. 12), ki je priložena Sklepni listini Medvladne konference, na kateri je bila sprejeta Lizbonska pogodba, bi moral visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, imenovan v času mandata Komisije, postati član Komisije za preostalo obdobje mandata Komisije.

(3)

Treba bi bilo imenovati visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko –

2.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 315/50

(1)

Izjava (št. 9), priložena Sklepni listini Medvladne konference, ki je sprejela Lizbonsko pogodbo, predvideva, da Evropski svet na dan začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe sprejme sklep iz navedene izjave.

(2)

Zato je primerno, da se ta sklep sprejme –

2.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 315/51

(1)

Z Lizbonsko pogodbo se Evropski svet preoblikuje v eno od institucij Evropske unije.

(2)

Zato je primerno, da Evropski svet sprejme svoj poslovnik.

(3)

Da bi bil poslovnik lahko sprejet že na dan začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, bi bilo v tem sklepu treba določiti možnost, da Evropski svet za sprejetje zadevnega poslovnika uporabi pisni postopek iz člena 7 zadevnega poslovnika –