24.6.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 158/1

(1)

Zaradi trenutne finančne in gospodarske krize se Unija srečuje z večjimi izzivi. Čeprav so bili sprejeti že številni pomembni ukrepi za uravnavanje negativnih učinkov krize, vključno s spremembami zakonodajnega okvira, se vpliv finančne krize na realno gospodarstvo, trg dela in državljane šele zdaj širše občuti. Pritisk na nacionalne finančne vire je vedno večji, zaradi česar bi bilo treba sprejeti dodatne ukrepe za zmanjšanje tega pritiska na podlagi čim večje in čim boljše uporabe finančnih sredstev Unije.

(2)

Da bi omogočili lažje upravljanje finančnih sredstev Unije, pripomogli k pospešitvi naložb v državah članicah in regijah ter povečali vpliv finančnih sredstev na gospodarstvo je treba dodatno poenostaviti pravila, ki urejajo kohezijsko politiko.

(3)

Ob upoštevanju razlik med Evropskim skladom za regionalni razvoj in Kohezijskim skladom ter cilji v zvezi z opredelitvijo okolja je zaradi skladnosti in doslednosti primerno, da se za namene opredelitve velikega projekta uporabi le ena mejna vrednost. Ob upoštevanju pomembnosti naložb v okolje, vključno z naložbami znotraj mejne vrednosti iz te uredbe, bi morale države članice zagotoviti ustrezno spremljanje vseh teh naložb in v letnih poročilih o izvajanju obvestiti Komisijo o operativnih programih.

(4)

Prav tako je treba omogočiti, da je velik projekt pokrit z več kot enim operativnim programom, da se omogoči izvajanje takega velikega projekta, ki zajema različne regije in cilje. To je pomembno zlasti za naložbe nacionalnega pomena ali pomena za Unijo.

(5)

Zagotoviti je treba, da so instrumenti finančnega inženiringa na voljo v ukrepih za energetsko učinkovitost in obnovljivo energijo, pri čemer je treba upoštevati pomembnost teh ukrepov v prednostnih nalogah Unije in nacionalnih prednostnih nalogah.

(6)

Za lažje prilagajanje operativnih programov kot odziv na trenutno finančno in gospodarsko krizo bi morale države članice zagotoviti analizo, ki upravičuje spremembo operativnega programa namesto vrednotenja.

(7)

V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in veljavnimi nacionalnimi pravili bi bilo treba pri izračunu javnega prispevka upoštevati prihodke, ki jih ustvarijo operacije. Poenostaviti je treba spremljanje prihodkov, da se uskladi s celotnim programskim obdobjem.

(8)

Zaradi pravne varnosti je treba razjasniti, da postanejo izdatki upravičeni od dneva predložitve zahtevka za spremembo operativnega programa Komisiji le, če spadajo v novo kategorijo izdatkov, ki se doda med spremembo zadevnega operativnega programa.

(9)

Razjasniti bi bilo treba področje uporabe določb o trajnosti operacij. Zlasti je primerno, da se omeji uporaba teh določb, v kolikor se nanašajo na ukrepe, ki spadajo v okvir pomoči iz Evropskega socialnega sklada (ESS), na ukrepe za katere veljajo pravila o državni pomoči z obveznostjo ohranjanja naložb. Poleg tega je treba izključiti uporabo teh določb za tiste operacije, ki se po koncu izvajanja bistveno spremenijo na podlagi prenehanja proizvodne dejavnosti zaradi stečaja, ki ni posledica goljufij.

(10)

Razjasniti in poenostaviti je treba informacije, ki so potrebne za letno poročanje o finančnem izvajanju operativnega programa. Zato je primerno, da se uskladijo finančne informacije, ki se zahtevajo v letnem poročilu o izvajanju operativnega programa, z informacijami, ki jih je treba navesti v izkazu o izdatkih, ter razjasniti opredelitev finančnih kazalnikov.

(11)

Za poenostavitev plačil predujmov upravičencem do državne pomoči in omejitev finančnih tveganj, povezanih s takim plačilom, bi bilo treba ponovno opredeliti področje uporabe sprejemljivih jamstev.

(12)

Zaradi izrednih okoliščin ter hudih posledic za proračune držav članic, ki jih je povzročila trenutna gospodarska in finančna kriza brez primere, je za države članice, ki jih je kriza najbolj prizadela, potreben dodaten obrok vnaprejšnjega financiranja za leto 2010, kar bo omogočilo reden denarni tok in olajšalo plačila upravičencem med izvajanjem programov.

(13)

Zahteve za izkaze za izdatke, ki zadevajo instrumente finančnega inženiringa, bi bilo treba poenostaviti. Poleg stroškov upravljanja bi bilo treba kot upravičene izdatke šteti zlasti pristojbine za upravljanje.

(14)

Zaradi doslednosti je primerno, da države članice ponovno uporabijo zneske, popravljene za operacijo, vključeno v delno zaključitev, v primeru nepravilnosti, ki so jih ugotovile države članice same.

(15)

Da bi se izboljšala absorpcija sredstev, namenjenih za nekatere operativne programe, je primerno podaljšati rok za izračun samodejnega prenehanja letne proračunske obveznosti, povezane s skupnim letnim prispevkom v letu 2007. Ta prožnost je potrebna, ker so se programi začeli izvajati počasneje, kot je bilo predvideno, in so bili pozneje odobreni.

(16)

Na podlagi izkušenj je primerno, da se uporabijo znižani zneski, za katere velja pravilo samodejnega prenehanja obveznosti, za zneske, ki zadevajo velik projekt, od dneva predložitve zahtevka Komisiji za navedeni veliki projekt, ki izpolnjuje vse zahteve iz te uredbe.

(17)

Da se državam članicam omogoči, da izkoristijo ukrepe poenostavitve v celotnem programskem obdobju in da se zagotovi enako obravnavanje, je treba nekatere spremembe uporabiti retroaktivno.

(18)

Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj (3) je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 397/2009 (4), ki je uvedla pravila za upravičenost izdatkov za energetsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije v obstoječih stanovanjskih objektih v vseh državah članicah. Zato je primerno uporabiti spremembe v zvezi z energetsko učinkovitostjo in uporabo obnovljivih virov energije od datuma začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 397/2009.

(19)

Po predložitvi vloge za velik projekt, ki izpolnjuje vse zahteve iz te uredbe, bi bilo treba zneske, ki jih zajema vloga, zavarovati pred samodejnim prenehanjem prevzetih obveznosti. To zavarovanje bi se moralo uporabljati za vse vloge za velik projekt, ki se predložijo od začetka programskega obdobja, in bi se moralo uporabljati retroaktivno, zlasti ob upoštevanju trenutne finančne krize.

(20)

Ker je zaradi krize brez primere, ki je prizadela mednarodne finančne trge, potreben hiter odziv, da bi bile posledice za gospodarstvo v celoti čim blažje, bi morale druge spremembe začeti veljati dan po objavi te uredbe v Uradnem listu Evropske unije.

(21)

Uredbo Sveta (ES) št. 1083/2006 (5) bi bilo treba zato ustrezno spremeniti.

(22)

Zaradi, med drugim, spremenjenega postopka odločanja, ki je posledica začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, predlogi sprememb, predvideni s to uredbo, niso bili podani pravočasno, da bi preprečili uporabo člena 93(1) Uredbe (ES) št. 1083/2006, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 284/2009 (6). V skladu s členom 11 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (7) (Finančna uredba), bi torej prenehanje prevzetih obveznosti s strani Komisije pomenilo črtanje proračunskih sredstev za finančno leto 2007, ki bi jih bilo treba, v skladu s to uredbo, razdeliti med proračunska leta 2008 do 2013. Zato je kot prehodni ukrep primerno zagotoviti po potrebi odobritev ustreznih sredstev za uporabo pravil o prenehanju prevzetih obveznosti, kakor so spremenjena s to uredbo –

(1)

Člen 39 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 39

Vsebina

Kot del operativnega programa ali operativnih programov lahko ESRR in Kohezijski sklad financirata izdatke, ki zajemajo vrsto del, dejavnosti ali storitev, katerih namen je samostojno izvajanje nedeljive naloge določene gospodarske ali tehnične narave, ki ima jasno opredeljene cilje in katere skupni stroški presegajo 50 milijonov EUR (v nadaljnjem besedilu: velik projekt).“.

(2)

Člen 40 se spremeni:

(3)

V členu 41 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1.   Komisija oceni velik projekt, po potrebi po posvetovanju z zunanjimi strokovnjaki, vključno z EIB, glede na dejavnike iz člena 40, skladnost s prednostnimi nalogami zadevnega operativnega programa ali zadevnih programov, njegov prispevek k doseganju ciljev teh prednostnih nalog in skladnost z ostalimi politikami Unije.

2.   Komisija sprejme odločitev takoj, ko je mogoče, vendar ne pozneje kot v treh mesecih po predložitvi velikega projekta s strani države članice ali organa upravljanja, če je predložitev v skladu s členom 40. Ta odločitev opredeli fizični predmet, znesek, za katerega velja stopnja sofinanciranja za razvojno prioriteto operativnega programa ali zadevnih programov, ter letni načrt ali načrte finančnega prispevka ESRR ali Kohezijskega sklada.“.

(4)

Člen 44 se spremeni:

(5)

V členu 48 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   V programskem obdobju izvajajo države članice vrednotenje, povezano s spremljanjem operativnih programov, zlasti kadar se v okviru spremljanja programov odkrije znatno odstopanje od prvotno zastavljenih ciljev. Kadar se pripravijo predlogi za spremembo operativnih programov, kot je določeno v členu 33, je treba izvesti analizo, ki temelji na razlogih za spremembo, vključno z vsemi težavami pri izvajanju, in pričakovane učinke spremembe, vključno z učinkom na strategijo operativnega programa. Rezultati takšnega vrednotenja ali analiz se pošljejo nadzornemu odboru operativnega programa in Komisiji.“.

(6)

V členu 55 se odstavka 3 in 4 nadomestita z naslednjim:

„3.   Kadar prihodkov objektivno ni mogoče določiti vnaprej, se čisti prihodki, ustvarjeni v petih letih od zaključka operacije, odštejejo od izdatkov, predloženih Komisiji.

4.   Kadar se ugotovi, da so bili pri operaciji ustvarjeni čisti prihodki, ki niso bili upoštevani v skladu z odstavkoma 2 in 3, take čiste prihodke organ za potrjevanje odšteje najpozneje do predložitve dokumentov za operativni program iz točke (a) člena 89(1). Zahtevek za plačilo končnega zneska se ustrezno popravi.“.

(7)

V členu 56(3) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Če se je nova kategorija izdatkov, kakor je opredeljena v tabeli 1 dela A Priloge II k Uredbi Komisije (ES) št. 1828/2006 (8) dodala med spremembo operativnega programa iz člena 33 te uredbe, je vsak izdatek, ki spada v to kategorijo, upravičen od datuma, ko prejme Komisija zahtevo o spremembi operativnega programa.

(8)

Člen 57 se spremeni:

(9)

V členu 67(2) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

(10)

Člen 78 se spremeni:

(11)

Člen 82(1) se spremeni:

(12)

V členu 88(3) se doda naslednji pododstavek:

„Vendar če države članice ugotovijo nepravilnosti v operacijah, za katere velja izjava o delni zaključitvi, se uporabi člen 98(2) in (3). Izkaz o izdatkih iz točke (a) odstavka 2 tega člena se ustrezno prilagodi.“.

(13)

Člen 93 se spremeni:

(14)

Člen 94 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 94

Obdobje prekinitve za velike projekte in sheme pomoči

1.   Kadar država članica predloži vlogo za velik projekt, ki izpolnjuje vse zahteve iz člena 40, se zneski, ki so potencialno predmet samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti, zmanjšajo za letne zneske v zvezi s takšnim velikim projektom.

Kadar Komisija sprejme odločitev o odobritvi sheme pomoči, se zneski, ki so potencialno predmet samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti, zmanjšajo za letne zneske v zvezi s takšno shemo pomoči.

2.   Za letne zneske navedene v odstavku 1 je začetni datum izračunavanja rokov samodejnega prenehanja obveznosti iz člena 93 enak datumu pozneje izdane odločitve o odobritvi takšnih velikih projektov ali shem pomoči.“.

24.6.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 158/7

(1)

Uredba (ES) št. 1085/2006 (2) zagotavlja pomoč državam kandidatkam in potencialnim državam kandidatkam pri postopnem usklajevanju s standardi in politikami Evropske unije ter, kjer je ustrezno, tudi s pravnim redom Unije, da bi pridobile članstvo v Uniji.

(2)

Člen 49 Pogodbe o Evropski uniji določa, da vsaka evropska država, ki spoštuje in je zavezana k spoštovanju vrednot iz člena 2 navedene pogodbe, in sicer človeško dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakopravnost, pravna država in spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami oseb, ki pripadajo manjšinam, lahko zaprosi za članstvo v Uniji.

(3)

Evropski svet z dne 14. decembra 2006 je v svojih sklepih izrazil obnovljeno soglasje o širitvi, vključno z načelom, da bo vsaka država prosilka ocenjena glede na svoje zasluge.

(4)

Potem ko je Republika Islandija (v nadaljnjem besedilu: Islandija) dne 16. julija 2009 uradno vložila prošnjo za članstvo v Evropski uniji, je Svet pozval Komisijo, naj mu predloži svoje mnenje o prošnji Islandije. Zato se Islandija lahko šteje za potencialno državo kandidatko.

(5)

Na podlagi Uredbe (ES) št. 1085/2006 se pomoč potencialnim državam kandidatkam in državam kandidatkam Zahodnega Balkana in Turčiji zagotovi med drugim v skladu z evropskim partnerstvom in partnerstvom za pristop.

(6)

Islandija je članica Evropskega gospodarskega prostora. Posledično se ji zagotovi pomoč na podlagi Uredbe (ES) št. 1085/2006, ob upoštevanju poročil in strateških dokumentov iz letnega širitvenega paketa Komisije –

1.

v členu 4 se doda naslednji odstavek:

„Islandiji se pomoč zagotovi predvsem na podlagi poročil in strateških dokumentov iz širitvenega paketa.“;

2.

v Prilogi II se za „Bosna in Hercegovina“ vstavi: