23.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 191/1

23.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 191/3

(1)

Člen 162(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v delu XV Priloge I k navedeni uredbi, in cenami za te proizvode v Uniji lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Ob upoštevanju trenutnih razmer na trgu govejega in telečjega mesa morajo biti izvozna nadomestila določena v skladu s pravili in merili iz členov 162 do 164 in 167 do 170 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(3)

Člen 164(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se nadomestila lahko spreminjajo glede na namembni kraj, zlasti kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(4)

Nadomestila se dodelijo samo proizvodom, ki jim je dovoljen prosti pretok v Uniji in imajo oznako zdravstvene ustreznosti iz člena 5(1)(a) Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (2). Ti proizvodi morajo prav tako izpolnjevati zahteve Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (3) in Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (4).

(5)

Pogoji iz tretjega pododstavka člena 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1359/2007 z dne 21. novembra 2007 o določitvi pogojev za dodelitev posebnih izvoznih nadomestil za nekatere kose odkoščenega govejega mesa (5) določajo, da se posebno nadomestilo zniža, če znaša količina odkoščenega mesa, ki naj bi se izvozila, manj kakor 95 %, vendar ne manj kakor 85 % skupne mase kosov, dobljenih z izkoščevanjem.

(6)

Uredbo Komisije (EU) št. 338/2010 (6) je zato treba razveljaviti in jo nadomestiti z novo uredbo.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

23.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 191/7

(1)

Člen 162(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se lahko razlika med cenami proizvodov iz dela XVI Priloge I k navedeni uredbi na svetovnem trgu in trgu Unije krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Glede na trenutni položaj na trgu mleka in mlečnih izdelkov je treba izvozna nadomestila določiti v skladu s pravili in nekaterimi merili iz členov 162, 163, 164, 167, 169 in 170 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(3)

Člen 164(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se izvozna nadomestila lahko spreminjajo glede na namembni kraj, zlasti kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(4)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

23.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 191/11

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 619/2008 z dne 27. junija 2008 o odprtju stalnega razpisa za izvozna nadomestila za nekatere mlečne proizvode (2) določa postopek stalnega razpisa.

(2)

V skladu s členom 6 Uredbe Komisije (ES) št. 1454/2007 z dne 10. decembra 2007 o določitvi skupnih pravil za uvedbo razpisnega postopka za določitev izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode (3) in po pregledu predloženih ponudb je primerno, da se za razpisno obdobje, ki se zaključi 20. julija 2010, ne dodeli nobeno nadomestilo.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

23.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 191/12

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 619/2008 z dne 27. junija 2008 o odprtju stalnega razpisa za izvozna nadomestila za nekatere mlečne proizvode (2) določa postopek stalnega razpisa.

(2)

V skladu s členom 6 Uredbe Komisije (ES) št. 1454/2007 z dne 10. decembra 2007 o določitvi skupnih pravil za uvedbo razpisnega postopka za določitev izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode (3) in po pregledu predloženih ponudb je primerno, da se za razpisno obdobje, ki se zaključi 20. julija 2010, ne dodeli nobeno nadomestilo.

(3)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

23.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 191/13

(1)

Člen 162(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v delu XIX Priloge I k navedeni uredbi, in cenami za te proizvode v Uniji, lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Ob upoštevanju trenutnih razmer na trgu jajc morajo biti izvozna nadomestila določena v skladu s pravili in določenimi merili iz členov 162 do 164, 167, 169 in 170 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(3)

Člen 164(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se nadomestila lahko spreminjajo glede na namembni kraj, kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(4)

Nadomestila se dodelijo samo proizvodom, ki jim je dovoljen prosti pretok v Uniji in ustrezajo zahtevam Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (2) in Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (3) ter zahtevam označevanja iz točke A Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

23.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 191/15

(1)

Člen 162(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v delu XVII Priloge I k navedeni uredbi, in cenami za te proizvode v Uniji lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Ob upoštevanju trenutnih razmer na trgu prašičjega mesa morajo biti izvozna nadomestila določena v skladu s pravili in merili iz členov 162 do 164, 167, 169 in 170 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(3)

Člen 164(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se nadomestila lahko spreminjajo glede na namembni kraj, zlasti kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(4)

Nadomestila se dodelijo samo proizvodom, ki jim je dovoljen prosti pretok v Uniji in imajo oznako zdravstvene ustreznosti iz člena 5(1)(a) Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (2). Ti proizvodi morajo prav tako izpolnjevati zahteve Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (3) in Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (4).

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

23.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 191/17

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (3) navaja podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in določa reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju sprememb cen glede na poreklo. Zato je treba objaviti reprezentativne cene.

(3)

Glede na razmere na trgu je treba to spremembo čim prej izvesti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

23.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 191/19

(1)

Z Uredbo Komisije (EU) št. 446/2010 (2) se začenja postopek javnega razpisa za prodajo masla v skladu s pogoji iz Uredbe Komisije (EU) št. 1272/2009 z dne 11. decembra 2009 o določitvi skupnih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede odkupa in prodaje kmetijskih proizvodov z javno intervencijo (3).

(2)

Glede na ponudbe, prejete v okviru posamičnih razpisov, mora Komisija v skladu s členom 46(1) Uredbe (EU) št. 1272/2009 določiti najnižjo prodajno ceno ali sprejeti odločitev, da se najnižja prodajna cena ne določi.

(3)

Glede na ponudbe, prejete na četrtem posamičnem razpisu, se najnižja prodajna cena ne določi.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

23.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 191/20

(1)

Z Uredbo Komisije (EU) št. 447/2010 (2) se začenja postopek javnega razpisa za prodajo posnetega mleka v prahu v skladu s pogoji iz Uredbe Komisije (EU) št. 1272/2009 o določitvi skupnih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede odkupa in prodaje kmetijskih proizvodov z javno intervencijo (3).

(2)

Glede na ponudbe, prejete v okviru posamičnih razpisov, mora Komisija določiti najnižjo odkupno ceno ali sprejeti odločitev, da se v skladu s členom 46(1) Uredbe (EU) št. 1272/2009 najnižja odkupna cena ne določi.

(3)

Glede na ponudbe, prejete na četrtem posamičnem razpisu, najnižje prodajne cene ni treba določiti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

23.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 191/21

(1)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2009/10 so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 877/2009 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 645/2010 (4).

(2)

Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

23.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 191/23

(1)

Člen 162(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami v mednarodni trgovini za proizvode iz člena 1(1)(s) navedene uredbe dela XIX Priloge I k navedeni uredbi in cenami v Uniji lahko pokrije z izvoznim nadomestilom, če se to blago izvozi kot blago, našteto v delu V Priloge XX k navedeni uredbi.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 578/2010 z dne 29. junija 2010 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1216/2009 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določanje višine takšnih nadomestil (2), navaja proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki se uporablja, ko se ti proizvodi izvozijo kot blago iz dela V Priloge XX k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(3)

V skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 578/2010 je treba stopnjo nadomestila na 100 kg za vsakega od zadevnih osnovnih proizvodov določiti za enako obdobje, kot velja za določanje nadomestil za izvoz teh proizvodov v nepredelanem stanju.

(4)

Člen 11 Sporazuma o kmetijstvu, sklenjenega med urugvajskim krogom, določa, da izvozno nadomestilo za proizvod, vsebovan v blagu, ne sme presegati nadomestila, ki se uporablja za ta proizvod, kadar se izvozi brez nadaljnje predelave.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

23.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 191/25

(1)

Člen 162(1)b Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami v mednarodni trgovini za proizvode iz člena 1(1)(p) in navedene v delu XVI Priloge I k navedeni uredbi ter cenami v Uniji lahko krije z izvoznim nadomestilom, kadar se to blago izvozi kot blago, navedeno v delu IV Priloge XX k navedeni uredbi.

(2)

V Uredbi Komisije (EU) št. 578/2010 z dne 29. junija 2010 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1216/2009 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in meril za določanje zneskov takšnih nadomestil (2) so opredeljeni proizvodi, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki se uporablja, kadar se ti proizvodi izvozijo kot blago, navedeno v delu IV Priloge XX k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(3)

V skladu s členom 14(1) Uredbe (EU) št. 578/2010 se stopnja nadomestila za 100 kg za vsakega od zadevnih osnovnih proizvodov določi za enako obdobje, kot velja za določanje nadomestil za izvoz teh proizvodov v nepredelanem stanju.

(4)

Člen 162(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da izvozno nadomestilo za proizvod, vsebovan v blagu, ne sme presegati nadomestila, ki se uporablja za navedeni proizvod, kadar se izvozi brez nadaljnje predelave.

(5)

Pri nekaterih mlečnih proizvodih, izvoženih kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, obstaja nevarnost, da bi bile v primeru vnaprejšnje določitve visokih stopenj nadomestila lahko ogrožene zaveze, sprejete v zvezi s temi nadomestili. Da bi se izognili tej nevarnosti, je treba sprejeti ustrezne previdnostne ukrepe, ne da bi pri tem ovirali sklepanje dolgoročnih pogodb. Določanje posebnih stopenj nadomestil za vnaprejšnje določanje nadomestil za navedene proizvode mora omogočiti izpolnitev navedenih dveh ciljev.

(6)

Člen 15(2) Uredbe (EU) št. 578/2010 določa, da se pri določanju stopnje nadomestila za osnovne proizvode, navedene v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 578/2010, ali enakovredne proizvode po potrebi upoštevajo podpore ali drugi ukrepi z enakim učinkom, ki se uporabljajo v vseh državah članicah v skladu z uredbo o skupni ureditvi kmetijskih trgov.

(7)

Člen 100(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa plačilo pomoči za posneto mleko, pridelano v Uniji in predelano v kazein, če takšno mleko in iz njega proizveden kazein izpolnjujeta določene pogoje.

(8)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

23.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 191/28

(1)

Na podlagi Pogodbe morajo države članice svoje ekonomske politike obravnavati kot zadevo skupnega pomena in jih usklajevati v okviru Sveta. Evropska unija je skladno z določbami Pogodbe razvila in začela izvajati instrumente za usklajevanje fiskalne politike (Pakt za stabilnost in rast) in makro-strukturnih politik.

(2)

V Pogodbi je določeno, da mora Svet sprejeti smernice za zaposlovanje in širše smernice ekonomskih politik, s katerimi usmerja politike držav članic.

(3)

Lizbonska strategija, ki je bila uvedena leta 2000, temelji na ugotovitvi, da mora Evropska unija glede na svetovno konkurenco, tehnološke spremembe, okoljske izzive in staranje prebivalstva povečati zaposlenost, produktivnost in konkurenčnost ter obenem okrepiti socialno kohezijo. Lizbonska strategija je dobila nov zagon leta 2005 po vmesnem pregledu, ki je večji poudarek dal rasti ter novim in boljšim delovnim mestom.

(4)

Lizbonska strategija za rast in delovna mesta je pripomogla k oblikovanju soglasja o širši usmerjenosti ekonomskih politik Unije in njenih politik zaposlovanja. V okviru strategije je Svet leta 2005 (1) sprejel širše smernice ekonomskih politik in smernice za zaposlovanje ter jih leta 2008 (2) pregledal. Teh 24 smernic je osnova nacionalnih programov reform, v njih pa so opisane najpomembnejše prednostne naloge reform na področjih makroekonomije, mikroekonomije in trga dela za celotno Unijo. Vendar izkušnje kažejo, da prednostne naloge v smernicah niso bile dovolj jasno določene in da bi lahko bile med seboj bolj povezane. To je omejilo njihov vpliv na oblikovanje politik na nacionalni ravni.

(5)

Finančna in gospodarska kriza, ki se je začela leta 2008, je povzročila izgube znatnega števila delovnih mest in padec potencialnih rezultatov ter izrazito poslabšanje javnih financ. Vendar je Evropski načrt za oživitev gospodarstva (3) pomagal državam članicam pri spopadanju s krizo, deloma z usklajeno fiskalno spodbudo, saj je bil euro temelj makroekonomske stabilnosti. Kriza je torej pokazala, da lahko boljše in učinkovito usklajevanje ekonomskih politik na ravni Unije prinese znatne rezultate. V krizi se je izpostavila tudi tesna medsebojna povezanost med gospodarstvi in trgi dela držav članic.

(6)

Komisija je predlagala, da se za naslednje desetletje oblikuje nova strategija – strategija Evropa 2020 (4), ki bo Uniji omogočala, da bo po krizi še močnejša ter da bo svoje gospodarstvo usmerila v pametno, trajnostno in vključujočo rast. Pet krovnih ciljev, navedenih pod ustreznimi smernicami, predstavlja skupne cilje, na katerih temelji ukrepanje držav članic, ob upoštevanju njihovega izhodiščnega položaja in nacionalnih okoliščin, in ukrepanje Unije. Države članice bi si morale kar najbolj prizadevati za dosego nacionalnih ciljev in odpravo ovir, ki omejujejo rast.

(7)

Države članice bi morale kot del celovitih „izhodnih strategij“ iz gospodarske krize izvesti ambiciozne programe reform, s katerimi bi zagotovile makroekonomsko stabilnost in vzdržnost javnih financ, izboljšale konkurenčnost in zmanjšale makroekonomska neravnovesja ter povečale učinkovitost trga dela. Ko bo okrevanje gospodarstva zagotovljeno, bi bilo treba po potrebi usklajeno umakniti začasne ukrepe, ki so bili uvedeni kot odziv na krizo. Ukinjanje fiskalnih spodbud bi bilo treba izvajati in usklajevati v okviru Pakta za stabilnost in rast.

(8)

Države članice in Evropska unija bi morale v okviru strategije Evropa 2020 izvajati reforme, namenjene „pametni rasti“, tj. rasti, ki temelji na znanju in inovacijah. Reforme bi morale imeti za cilj izboljšati kakovost izobraževanja in zagotavljati njegovo dostopnost za vse, okrepiti raziskovalne dejavnosti in povečati poslovne rezultate ter nadalje izboljšati regulativni okvir, da bi se spodbudile inovacije in prenos znanja po vsej Uniji. Pospeševati bi morale podjetništvo in morale bi pomagati pretvoriti ustvarjalne zamisli v inovativne proizvode, storitve in postopke, ki lahko ustvarijo rast, kakovostna delovna mesta, teritorialno, ekonomsko in socialno kohezijo, ter pomagale pri učinkovitejšem reševanju evropskih in svetovnih družbenih izzivov. V tem okviru je bistveno čim bolje izkoristiti informacijske in komunikacijske tehnologije.

(9)

Unija in države članice bi se morale pri svojih politikah, tudi s pomočjo programov reform, usmeriti k „trajnostni rasti“. Trajnostna rast pomeni prekinitev povezanosti med gospodarsko rastjo in uporabo virov, izgradnjo trajnostnega in konkurenčnega gospodarstva, ki gospodarno izkorišča energijo in vire, pravično porazdelitev stroškov in koristi ter izkoriščanje vodilne vloge Evrope v tekmi za razvoj novih procesov in tehnologij, vključno z zelenimi tehnologijami. Države članice in Unija bi morale z izvajanjem potrebnih reform zmanjšati emisije toplogrednih plinov in učinkovito uporabljati vire, kar bo pripomoglo tudi k preprečevanju degradacije okolja in izgube biotske raznovrstnosti. Poleg tega bi morale izboljšati poslovno okolje, spodbujati ustvarjanje „zelenih delovnih mest“ in podjetjem pomagati, da posodobijo svojo industrijsko osnovo.

(10)

Politike programov reform Unije in držav članic bi bilo treba nazadnje usmeriti tudi k „vključujoči rasti“. Vključujoča rast pomeni ustvarjanje bolj povezane družbe, v kateri bi ljudje znali predvidevati spremembe in jih obvladovati ter bi tako dejavno sodelovali v družbi in gospodarstvu. Z reformami bi morale države članice torej zagotoviti, da bi imeli vsi ljudje dostop in priložnosti v vseh svojih življenjskih obdobjih, ter tako z odpravo ovir za udeležbo na trgu dela, zlasti za ženske, starejše delavce, mlade, invalide in zakonite priseljence, zmanjšati revščino in socialno izključenost.

V vseh teh politikah bi morale upoštevati vidik spola. Poskrbeti bi morale tudi, da bi koristi gospodarske rasti občutili vsi državljani in vse regije. Zato bi se morale države članice v svojih programih reform osredotočiti predvsem na zagotavljanje učinkovitega delovanja trgov dela z vlaganjem v uspešen prehod, razvijanje ustreznih znanj in spretnosti, izboljšanje kakovosti delovnih mest ter reševanje problemov segmentacije, strukturne brezposelnosti in nedejavnosti, obenem pa zagotoviti ustrezno in trajnostno socialno varstvo in dejavno vključevanje za zmanjšanje revščine ter pri tem spoštovati tudi dogovorjena načela fiskalne konsolidacije.

(11)

Pomembno bi bilo, da bi države članice in Unija nadaljevale in povečale svoja prizadevanja za nadaljnje izboljšanje regulativnega okvira, zlasti za evropska podjetja. Z okrepitvijo svojih instrumentov pametnih predpisov bi morale države članice in Unija zagotoviti dobro oblikovano in sorazmerno zakonodajo, ki se bo redno pregledovala in ne bo povzročala nepotrebnih bremen. Doseganje ciljev glede zmanjšanja upravnih obremenitev je še vedno prednostna naloga.

(12)

Strukturne reforme Unije in držav članic lahko učinkovito prispevajo k rasti in delovnim mestom, če spodbujajo konkurenčnost Unije v svetovnem gospodarstvu, prinašajo nove priložnosti za evropske izvoznike ter zagotavljajo konkurenčen dostop do uvoza pomembnih dobrin. Zato bi bilo treba upoštevati zunanji vpliv reform na področju konkurenčnosti ter tako spodbujati evropsko rast in udeležbo na odprtih in poštenih trgih po vsem svetu.

(13)

Strategijo Evropa 2020 je treba podpreti z integriranim naborom evropskih in nacionalnih politik, ki bi jih morale države članice in Unija v celoti in približno enako hitro izvajati, da se dosežejo pozitivni posredni učinki usklajenih strukturnih reform in bolj dosleden prispevek evropskih politik k ciljem strategije, ob upoštevanju izhodiščnih položajev držav članic.

(14)

Čeprav so te smernice naslovljene na države članice in Evropsko unijo, pa bi bilo treba strategijo Evropa 2020 izvajati v partnerstvu z vsemi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter ob tesnem sodelovanju s parlamenti, socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe, ki naj prispevajo k pripravi in izvajanju nacionalnih programov reform ter k splošnemu obveščanju o strategiji.

(15)

Strategija Evropa 2020 je podprta z manjšim sklopom smernic, ki nadomešča prejšnji sklop 24 smernic ter skladno obravnava vprašanja zaposlovanja in širših ekonomskih politik. Smernice ekonomskih politik držav članic in Unije, priložene temu priporočilu, so neločljivo povezane z ustreznimi smernicami za politike zaposlovanja. Skupaj pa tvorijo „integrirane smernice Evropa 2020“.

(16)

Te nove integrirane smernice so usklajene s sklepi Evropskega sveta. Smernice dajejo natančna navodila državam članicam za oblikovanje nacionalnih programov reform in izvajanje reform, pri čemer upoštevajo njihovo medsebojno povezanost ter skladnost s Paktom za stabilnost in rast. So podlaga za vsako priporočilo, pripravljeno za posamezno državo, ki ga lahko Svet naslovi na države članice, v primeru širših smernic ekonomskih politik pa tudi za opozorila glede politik, ki jih lahko izda Komisija ob nezadostnem naknadnem spremljanju zadevnega priporočila za posamezno državo.

(17)

Te smernice se do leta 2014 ne bi smele spreminjati, da bi se osredotočili na njihovo izvajanje –

1.

Države članice in po potrebi Evropska unija bi morale v svojih ekonomskih politikah upoštevati smernice iz Priloge.

2.

Države članice bi morale oblikovati nacionalne programe reform, skladne s cilji iz „integriranih smernic Evropa 2020“.

23.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 191/35