14.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/1

(1)

Spodbujanje trajnostnega prometa je ključni sestavni del skupne prometne politike. Zato bi bilo treba zmanjšati prispevanje transportnega sektorja na podnebne spremembe in njegove negativne vplive, zlasti zastoje, ki ovirajo mobilnost, ter onesnaževanje zraka in obremenitev s hrupom, ki škodijo zdravju in okolju. Poleg tega je treba v zasnovo in izvajanje drugih politik Unije, vključno s skupno prometno politiko, vključiti okoljevarstvene zahteve.

(2)

Cilj zmanjšanja negativnih vplivov prometa bi bilo treba doseči na način, ki ne bi nesorazmerno oviral prostega pretoka v korist zdrave gospodarske rasti, pravilnega delovanja notranjega trga in teritorialne kohezije.

(3)

Da bi se v skladu s tem zagotovila čim večja učinkovitost prometnega sistema, bi morala skupna prometna politika uporabiti različne instrumente, s katerimi bi izboljšala prometno infrastrukturo in uporabo tehnologij ter omogočila učinkovitejše upravljanje povpraševanja po prevoznih storitvah, zlasti s spodbujanjem obnove voznega parka, učinkovitejše uporabe infrastrukture in somodalnosti. Za to je treba še naprej uporabljati načelo „uporabnik plača“ in za vse vrste prevoza v prometnem sektorju razviti in izvajati načelo „onesnaževalec plača“.

(4)

V Direktivi 1999/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) je bila Komisija pozvana, da predstavi model za ocenjevanje vseh zunanjih stroškov, ki jih povzroča uporaba prometne infrastrukture, ki bo osnova za izračunavanje infrastrukturnih pristojbin v prihodnosti. Ta model naj bi spremljala analiza učinkov internalizacije zunanjih stroškov za vse vrste prevoza in strategija za postopno uporabo tega modela ter po potrebi predlogi za nadaljnjo revizijo navedene direktive.

(5)

Za uveljavitev trajnostne prometne politike bi morale cene prevoza bolje odražati stroške v zvezi z onesnaževanjem zraka in obremenitvami s hrupom zaradi prometa, podnebnimi spremembami ter zastoji, ki so posledica dejanske uporabe vseh vrst prevoza, da bi se na ta način čim bolje uporabljala infrastruktura, zmanjšalo lokalno onesnaževanje, upravljali zastoji ter bi boj proti podnebnim spremembam imel čim manjše stroške za gospodarstvo. Za to je potreben postopen pristop za vse vrste prevoza, pri čemer je treba upoštevati njihove posebne značilnosti.

(6)

Pri vrstah prevoza se je internalizacija zunanjih stroškov že začela, ustrezna zakonodaja Unije pa omogoča, da se ta internalizacija izvaja postopno ali je vsaj ne preprečuje. Vendar pa je ta proces treba spremljati ter nadalje spodbujati za vse vrste prevoza, z uporabo skupnih načel in ob upoštevanju posebnosti vsake izmed njih.

(7)

V sektorju cestnega prometa cestnine, ki se izračunajo kot pristojbine za uporabo infrastrukture na podlagi razdalje, veljajo za pravičen in učinkovit gospodarski instrument za doseganje trajnostne prometne politike, saj so neposredno povezane z uporabo infrastrukture, okoljsko uspešnostjo vozil ter krajem in časom uporabe vozil ter jih je zato mogoče določiti tako, da ustrezajo stroškom onesnaževanja in zastojem zaradi dejanske uporabe vozil. Poleg tega cestnine ne povzročajo izkrivljanja konkurence na notranjem trgu, saj jih morajo plačevati vsi operaterji ne glede na njihovo državo članico izvora ali sedeža ter sorazmerno z intenzivnostjo uporabe cestnega omrežja.

(8)

Analiza učinka kaže, da bi lahko imelo zaračunavanje cestnin, izračunanih na podlagi stroškov onesnaževanja, na cestah z gostim prometom pa na podlagi večjega razlikovanja stopenj cestnin med obdobji prometne konice, pozitiven učinek na prometni sistem in bi prispevala k strategiji Unije glede podnebnih sprememb. S spodbujanjem uporabe okolju prijaznejših tehnologij za vozila, večanjem učinkovitosti logističnega ravnanja in zmanjševanjem števila voženj praznih tovornjakov bi lahko zmanjšala zastoje in lokalno onesnaževanje. Posredno bi lahko pomembno vplivala tudi na zmanjševanje porabe goriva in prispevala k boju proti podnebnim spremembam.

(9)

Ta direktiva državam članicam ne preprečuje, da bi drugim uporabnikom cest, ki niso zajeti v področje uporabe te direktive, zaračunavale uporabnine v skladu z nacionalnimi predpisi.

(10)

Stroški onesnaževanja zraka in obremenitev s hrupom zaradi prometa, kot so zdravstveni stroški, vključno z zdravstveno oskrbo, izguba pridelkov ter druge proizvodne izgube in stroški socialnega varstva, se pokrijejo na ozemlju države članice, v kateri se prevoz opravi. Načelo onesnaževalec plača se bo izvajalo z zaračunavanjem pristojbin za zunanje stroške, kar bo pripomoglo k znižanju zunanjih stroškov.

(11)

Za namen te direktive model za izračunavanje zunanjih stroškov onesnaževanja zraka in obremenitev s hrupom zaradi prometa, ki ga je oblikovala Komisija, zagotavlja zanesljive metode in navaja niz vrednosti enot, na podlagi katerih je morebiti že mogoče izračunavati pristojbine za zunanje stroške.

(12)

Še vedno obstajajo negotovosti glede stroškov in koristi sistemov, ki so potrebni za uveljavljanje diferenciranih uporabnin na cestah z malo prometa. Dokler takšne negotovosti ne bodo odpravljene, se zdi prilagodljiv pristop na ravni Unije najustreznejši. Ta prilagodljivi pristop bi moral državam članicam prepustiti možnost, da se na podlagi lokalnih in nacionalnih značilnosti omrežja odločijo, ali bodo zaračunavale pristojbine za zunanje stroške ter na katerih cestah jih bodo zaračunavale.

(13)

Časovno omejene uporabnine predstavljajo uporaben sistem za že veljavno načelo „uporabnik plača“, kadar se sistem obračunavanja na podlagi prevožene razdalje, ki bolje odraža dejansko uporabo infrastrukture, še ne izvaja. Časovno omejene uporabnine, ki se zaračunavajo na dnevni, tedenski, mesečni ali letni osnovi, ne bi smele biti diskriminatorne do občasnih uporabnikov, saj je verjetno, da velik delež takšnih uporabnikov predstavljajo tuji prevozniki. Za težka tovorna vozila bi bilo treba določiti podrobnejše razmerje med dnevnimi, tedenskimi, mesečnimi in letnimi stopnjami.

(14)

Z namenom zagotoviti, da evropski prevozniki prejmejo jasne cenovne signale, ki delujejo kot spodbuda za optimizacijo vedenja, bi si bilo treba srednjeročno prizadevati za doseganje konvergence v metodah, ki jih države članice uporabljajo pri izračunu zunanjih stroškov.

(15)

Jasno in pregledno izvajanje shem zaračunavanja pristojbin bi lahko pripomoglo k boljšemu delovanju notranjega trga. Zaradi tega bi se bilo treba izogibati nedoslednostim med shemami zaračunavanja pristojbin, saj bi to lahko povzročilo izkrivljanje konkurence mednarodnega tovornega prometa na vseevropskem cestnem omrežju ali na določenih delih tega omrežja in na katerih koli drugih dodatnih odsekih teh medsebojno povezanih omrežij avtocest, ki niso del vseevropskega cestnega omrežja. Enaka načela zaračunavanja pristojbin bi se morala uporabljati zlasti na vseh odsekih avtocestnega omrežja držav članic.

(16)

Države članice bi morale imeti možnost, da s pomočjo cestnin zaračunavajo najvišjo raven infrastrukturnih in zunanjih stroškov, ki jo dovoljuje ta direktiva, vendar pa bi morale imeti možnost odločiti se za zaračunavanje enih ali obeh stroškov na nižji ravni ali ne zaračunavati stroškov.

(17)

Države članice bi pri določitvi omrežja za zaračunavanje pristojbine za zunanje stroške, morale imeti možnost odločiti, da se za nekatere ceste ne zaračunava pristojbin za zunanje stroške, da bi se tako izboljšali dostopnost in konkurenčnost otoških, kopenskih in obrobnih regij.

(18)

Omogočeno bi moralo biti, da se infrastrukturni pristojbini dodajo zunanji stroški na podlagi stroškov onesnaževanja zraka in obremenitev s hrupom zaradi prometa. Dovoljeno bi moralo biti, da bi se zunanji stroški, upoštevani v cestninah, dodali stroškom za uporabo infrastrukture, pod pogojem, da so pri izračunavanju stroškov izpolnjeni določeni pogoji, ki bi preprečili čezmerno zaračunavanje pristojbin.

(19)

Da bi bolje odražale stroške onesnaževanja zraka in obremenitev s hrupom zaradi prometa, bi se morale pristojbine za zunanje stroške razlikovati glede na vrsto cest, vrsto vozil ter v zvezi s hrupom tudi glede na zadevna časovna obdobja.

(20)

Zastoji imajo negativen vpliv, za uporabnike cest na splošno namreč pomenijo izgubo časa in goriva. Diferenciacija infrastrukturnih pristojbin omogoča upravljanje zastojev, pod pogojem, da diferencirane cestnine uporabnikom cest dajo jasen in smiseln cenovni signal, ki bo uporabnike cest spodbudil, da spremenijo svoje obnašanje in se v času prometnih konic izogibajo cestnim odsekom z gostim prometom.

(21)

Če se na nekaterih cestnih odsekih uporabi razlikovanje za zmanjševanje zastojev, bi jo bilo treba oblikovati in izvajati na dohodkovno nevtralen način, ki je finančno bistveno ugodnejši za prevoznike, ki zadevni cestni odsek uporabljajo zunaj prometnih konic, kakor za tiste, ki ga uporabljajo med prometnimi konicami.

(22)

Direktiva 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (5) že zagotavlja osnovo za razvoj in izpolnjevanje svežnja ukrepov Unije v zvezi s hrupom, ki ga oddajajo cestna vozila in infrastruktura, saj določa, da morajo pristojni organi za pomembnejše ceste oblikovati strateške karte hrupa ter pripraviti akcijske načrte za zmanjševanje hrupa, kadar lahko ravni izpostavljenosti negativno vplivajo na človeško zdravje.

(23)

Nemoteno delovanje notranjega trga zahteva vzpostavitev okvira Unije, da se zagotovi pregledno, sorazmerno in nediskriminatorno določanje cestnih pristojbin na podlagi lokalnih stroškov onesnaževanja zraka in obremenitev s hrupom zaradi prometa ter na podlagi zastojev. Ta okvir bi moral zajemati skupna načela za zaračunavanje pristojbin, metode za izračun, najvišje ravni in vrednosti enot zunanjih stroškov, ki temeljijo na priznanih znanstvenih metodah, ter postopke za uradno obveščanje Komisije o cestninskih shemah in poročanje o njih.

(24)

Če organ, ki je odgovoren za določanje pristojbin za zunanje stroške, določi država članica, ta organ ne bi smel imeti interesa za določanje neupravičeno visokih zneskov in bi zato moral biti neodvisen od organa, ki pobira cestnine in upravlja s prihodki od cestnin.

(25)

Koridor, na katerem je dovoljen pribitek, lahko vključuje vzporedne in neposredno konkurenčne gorske cestne odseke, ki so razumno oddaljeni in na katere se lahko preusmeri promet zaradi uvedbe pribitka. Pri čezmejnih projektih bi se morale o izvajanju te določbe dogovoriti zadevne države članice in Komisija.

(26)

Države članice, ki imajo možnost, da zaračunavajo pribitek, bi morale tej možnosti dati prednost pred zaračunavanjem pristojbin za zunanje stroške, da bi bila tako zagotovljena prednost gradnji prednostnih projektov v evropskem interesu, opredeljenih v Prilogi III k Sklepu št. 661/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (6). Da se prepreči čezmerno zaračunavanje pristojbin uporabnikom, kombiniranje pristojbin za zunanje stroške in pribitkov ne bi smelo biti dovoljeno, razen če zunanji stroški presežejo znesek že zaračunanih pribitkov. V takem primeru je ustrezno, da bi se znesek pribitka odštel od pristojbine za zunanje stroške.

(27)

Popusti ali znižanja pristojbin za zunanje stroške ne bi smeli biti dovoljeni, saj bi pomenili znatno tveganje za neupravičeno diskriminacijo določenih kategorij uporabnikov.

(28)

Ob upoštevanju ustreznih določb Pogodbe o delovanju Evropske unije o državni pomoči bi izvajanje spodbujevalnih ukrepov moralo biti dovoljeno za potovanja, ki obsegajo drage prenose med načini prevoza, kot so cesta-morje-cesta, in sicer v interesu teritorialne kohezije ter izboljšane dostopnosti in konkurenčnosti obrobnih, kopenskih ter otoških regij.

(29)

Popusti ali znižanja infrastrukturne pristojbine bi morali biti dovoljeni pod določenimi pogoji za katero koli kategorijo uporabnikov, kot so pogosti uporabniki ali uporabniki elektronskih cestninskih sistemov.

(30)

Zaračunavanje pristojbin za zunanje stroške prek cestnin bo učinkoviteje vplivalo na odločitve uporabnikov, če se bodo uporabniki zavedali teh stroškov. Zato bi bilo te stroške treba ločeno prikazati na izkazu, računu ali enakovrednem dokumentu, ki ga izda cestninski operater. Poleg tega bi takšen dokument prevoznikom olajšal prevalitev stroškov pristojbin za zunanje stroške na odpremnike ali kakršne koli druge stranke.

(31)

Uporaba elektronskih cestninskih sistemov je zaželena, da ne pride do motenj prostega pretoka prometa ter omeji škodljive vplive na lokalno okolje, ki jih povzročijo vrste na cestninskih zapornicah. Zaželeno je torej, da se pristojbine za zunanje stroške zaračunavajo s pomočjo takih sistemov v skladu z Direktivo 2004/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti (7). Z namenom olajšanja pravilnega delovanja notranjega trga bi morala Komisija spremljati napredek v okviru Direktive 2004/52/ES, da se v dogovorjenem obdobju uveljavi prava storitev evropskega elektronskega cestninjenja, ki število elektronskih naprav za cestninjenje v enem vozilu omejuje na eno enoto, ki je popolnoma v skladu z elektronskimi sistemi pobiranja cestnin vseh držav članic.

(32)

Medtem ko so odločitve o nacionalnih javnih odhodkih, vključno z uporabo prihodkov, ustvarjenih v okviru te direktive, v skladu z načelom subsidiarnosti v pristojnosti držav članic, bi bilo treba dodatne prihodke iz pristojbin za zunanje stroške ali enakovredno finančno vrednost teh prihodkov v skladu s cilji prometne politike iz te direktive uporabiti v koristi prometnega sektorja in za spodbujanje trajnostne mobilnosti na splošno. Takšni projekti bi morali zato biti med drugim povezani z lajšanjem učinkovitega oblikovanja cen, zmanjševanjem onesnaževanja zaradi cestnega prometa pri viru, ublažitvijo njegovih vplivov, izboljševanjem uspešnosti vozil glede CO2 in porabe energije, razvojem drugih oblik infrastrukture za uporabnike prevoznih storitev, optimizacijo logistike ali izboljšanjem cestne varnosti.

(33)

Za spodbujanje interoperabilnosti cestninskih ureditev in ob upoštevanju določenih pogojev bi moralo biti dvema ali več državam članicam dovoljeno, da sodelujejo pri uvajanju skupnih sistemov cestnin.

(34)

Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu pravočasno poslati celovito oceno izkušenj, ki so si jih pridobile države članice, ki zaračunavajo pristojbine za zunanje stroške in/ali infrastrukturne pristojbine v skladu s to direktivo.

(35)

Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (8) določa, da je treba prihodke iz pristojbin, ki jih krijejo neposredno uporabniki, upoštevati pri določitvi vrzeli sredstev financiranja v primeru projektov, ki ustvarjajo prihodek. Ker pa bi morali biti prihodki iz pristojbin za zunanje stroške porabljeni za projekte za zmanjševanje onesnaževanja zaradi cestnega prometa pri viru, ublažitev njegovih vplivov, izboljševanje uspešnosti vozil glede CO2 in porabe energije ter razvoj drugih oblik infrastrukture za uporabnike prevoznih storitev, se ustvarjeni prihodki ne bi smeli upoštevati v izračunu vrzeli sredstev financiranja.

(36)

Pri uporabi alternativnih znanstvenih metod za izračunavanje pristojbin za zunanje stroške bi moralo biti državam članicam omogočeno, da upoštevajo metode za izračunavanje vrednosti monetarnih stroškov zunanjih učinkov, navedene v študiji „Handbook on estimation of external cost in the transport sector“ (9), ki vsebuje pregled najsodobnejše teorije in prakse za ocenjevanje zunanjih stroškov.

(37)

V gorskih območjih, kot so opredeljena v študiji „Mountain Areas in Europe: Analysis of mountain areas in EU Member States, acceding and other European countries“, ki jo je leta 2004 naročila Evropska komisija, bi bilo treba zaračunavanje višjih pristojbin za zunanje stroške dovoliti, v kolikor objektivni znanstveni podatki dokažejo, da onesnaževanje zraka in obremenitev s hrupom v teh gorskih območjih povzročata več škode zaradi geografskih razmer in fizikalnih pojavov, kot so naklon cest, temperaturne inverzije in učinek amfiteatra v dolinah.

(38)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (10).

(39)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z nekaterimi prilagoditvami prilog. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov.

(40)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (11) se države članice poziva, da za lastne potrebe in v interesu Unije pripravijo tabele, ki naj kar najbolj nazorno prikazujejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos, ter da te tabele objavijo.

(41)

Ker cilja te direktive, namreč spodbujanja diferenciranih pristojbin na podlagi zunanjih stroškov za doseganje trajnostnega prometa, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči in ker se te cilje zaradi pomena čezmejne razsežnosti prometa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

1.

Člen 2 se spremeni:

2.

Členi 7, 7a in 7b se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 7

1.   Brez poseganja v odstavek 1a člena 9 lahko države članice ohranijo ali uvedejo cestnine in/ali uporabnine na vseevropskem cestnem omrežju ali na določenih odsekih tega omrežja in na katerih koli drugih dodatnih odsekih svojega omrežja avtocest, ki niso del vseevropskega cestnega omrežja, pod pogoji iz odstavkov 2, 3, 4 in 5 tega člena ter členov 7a do 7k. To ne posega v pravico držav članic, da v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije zaračunavajo cestnine in/ali uporabnine na drugih cestah, pod pogojem, da uvedba cestnin in/ali uporabnin na takšnih drugih cestah ne pomeni diskriminacije mednarodnega prometa in ne povzroča izkrivljanja konkurence med prevozniki.

2.   Države članice ne smejo za nobeno kategorijo vozil hkrati uvesti cestnine in uporabnine za uporabo enega cestnega odseka. Vendar lahko država članica, ki na svojem omrežju uvede uporabnino, uvede tudi cestnino za uporabo mostov, predorov in gorskih prelazov.

3.   Cestnine in uporabnine ne smejo posredno ali neposredno diskriminirati glede na državljanstvo prevoznika, državo članico ali tretjo državo sedeža prevoznika ali registracije vozila ali glede na izhodiščni ali namembni kraj prevoza.

4.   Države članice lahko predvidijo znižane stopnje cestnin ali uporabnin ali izvzetja od obveznosti plačevanja cestnin ali uporabnin za vozila, ki so izvzeta iz zahteve po vgradnji in uporabi tahografa v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu (12), ter v primerih, ki so zajeti s in ob upoštevanju pogojev iz člena 6(2)(a) in (b) te direktive.

5.   Država članica se lahko odloči, da bo zaračunavala cestnine in/ali uporabnine samo za vozila, katerih največja dovoljena skupna masa naloženega vozila presega 12 ton, če meni, da bi razširitev na vozila, katerih največja dovoljena skupna masa naloženega vozila ne presega 12 ton, med drugim povzročila:

Države članice, ki se odločijo za zaračunavanje cestnine in/ali uporabnine samo za vozila, katerih največja dovoljena skupna masa naloženega vozila znaša 12 ton ali več, obvestijo Komisijo o svoji odločitvi in razlogih zanjo.

Člen 7a

1.   Uporabnine so sorazmerne s trajanjem uporabe infrastrukture, ne presegajo vrednosti iz Priloge II in veljajo en dan, en teden, en mesec ali eno leto. Mesečna stopnja ne sme biti višja od 10 % letne stopnje, tedenska stopnja ne sme biti višja od 5 % letne stopnje in dnevna stopnja ne sme biti višja od 2 % letne stopnje.

Država članica sme zaračunavati samo letne stopnje za vozila, registrirana v tej državi članici.

2.   Države članice določijo uporabnine, vključno z upravnimi stroški, za vse kategorije vozil, na stopnji, ki ni višja od najvišjih stopenj, določenih v Prilogi II.

Člen 7b

1.   Infrastrukturna pristojbina temelji na načelu nadomestila infrastrukturnih stroškov. Ponderirana povprečna infrastrukturna pristojbina je odvisna od stroškov gradnje ter stroškov obratovanja, vzdrževanja in razvoja zadevnega infrastrukturnega omrežja. Ponderirana povprečna infrastrukturna pristojbina lahko vključuje tudi donosnost kapitala in/ali stopnjo dobička po tržnih pogojih.

2.   Upoštevajo se stroški, ki se nanašajo na omrežje ali del omrežja, na katerem se infrastrukturne pristojbine zaračunavajo, ter na vozila, ki se jim infrastrukturne pristojbine zaračunavajo. Države članice se lahko odločijo nadomestiti samo določen odstotek teh stroškov.

Člen 7c

1.   Pristojbina za zunanje stroške se lahko nanaša na stroške onesnaževanja zraka zaradi prometa. Na cestnih odsekih, ki prečkajo območja s prebivalstvom, ki je izpostavljeno obremenitvi s hrupom zaradi cestnega prometa, lahko pristojbina za zunanje stroške vključuje stroške obremenitve s hrupom zaradi prometa.

Pristojbine za zunanje stroške se razlikujejo in se določijo v skladu z minimalnimi zahtevami in metodami, kakor je določeno v Prilogi IIIa, pri čemer se upoštevajo najvišje vrednosti iz Priloge IIIb.

2.   Upoštevajo se stroški, ki se nanašajo na omrežje ali del omrežja, na katerem se zaračunavajo pristojbine za zunanje stroške, ter na vozila, ki se jim te pristojbine zaračunavajo. Države članice se lahko odločijo nadomestiti samo določen odstotek teh stroškov.

3.   Pristojbina za zunanje stroške, povezana z onesnaževanjem zraka zaradi prometa, se ne uporablja za vozila, ki izpolnjujejo najstrožje emisijske standarde EURO, še štiri leta po datumih začetka uporabe, določenih v pravilih, na podlagi katerih so se ti standardi uvedli.

4.   Znesek pristojbine za zunanje stroške določi zadevna država članica. Če država članica imenuje organ za ta namen, je ta organ pravno in finančno neodvisen od organizacije, ki upravlja ali pobira pristojbino ali njen del.

Člen 7d

Evropski Parlament in Svet v enem letu po sprejetju strožjih emisijskih standardov EURO v skladu z rednim zakonodajnim postopkom določita ustrezne najvišje vrednosti v Prilogi IIIb.

Člen 7e

1.   Države članice najvišjo raven infrastrukturne pristojbine izračunavajo z uporabo metodologije, ki temelji na temeljnih načelih za izračun, določenih v Prilogi III.

2.   V primeru koncesijskih cestnin je najvišja stopnja infrastrukturne pristojbine enaka ali nižja od stopnje, ki bi bila rezultat uporabe metodologije, ki temelji na temeljnih načelih za izračun, določenih v Prilogi III. Enakost se oceni na osnovi razumno dolgega referenčnega obdobja, primernega naravi koncesijske pogodbe.

3.   Za cestninske ureditve, ki so že obstajale 10. junija 2008 ali za katere so bile na podlagi postopka javnih naročil prejete ponudbe ali odgovori na povabila za pogajanja v okviru postopka s pogajanji pred 10. junijem 2008, se ne uporabljajo obveznosti iz odstavkov 1 in 2, vse dokler te ureditve veljajo in pod pogojem da se bistveno ne spremenijo.

Člen 7f

1.   Glede infrastrukture v gorskih območjih ter po obvestitvi Komisije se lahko pribitek izjemoma doda infrastrukturni pristojbini, ki se zaračunava na posebnih cestnih odsekih, na katerih so hudi zastoji oziroma na katerih vozila povzročajo znatno okoljsko škodo, pod pogojem da:

Prvi pododstavek se uporablja za nove čezmejne projekte, če se s tem strinjajo vse države članice, vključene v navedeni projekt.

2.   Pribitek se lahko uporablja za infrastrukturno pristojbino, ki je razlikovana v skladu s členom 7g.

3.   Potem ko Komisija od države članice, ki namerava zaračunavati pribitek, prejme zahtevane informacije, Komisija te informacije predloži članom odbora iz člena 9c. Če Komisija meni, da načrtovani pribitek ni v skladu s pogoji iz odstavka 1 ali da bo imel načrtovani pribitek pomembne negativne učinke na gospodarski razvoj obrobnih regij, lahko zavrne načrte zadevne države članice za pristojbine ali zahteva njihovo spremembo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 9c(2).

4.   Na cestnih odsekih, ki izpolnjujejo merila za zaračunavanje pribitka v skladu z odstavkom 1, države članice ne smejo zaračunavati pristojbin za zunanje stroške, razen če se zaračunava pribitek.

5.   Znesek pribitka se odšteje od zneska pristojbine za zunanje stroške, izračunanega v skladu s členom 7c, razen za vozila emisijskih razredov EURO 0, I in II od 15. oktobra 2011 ter III od leta 2015 naprej. Vsi ti prihodki, ustvarjeni s sočasno uporabo pribitka in pristojbin za zunanje stroške, se vložijo v financiranje gradnje prednostnih projektov v evropskem interesu iz Priloge III k Sklepu št. 661/2010/EU.

Člen 7g

1.   Države članice razlikujejo infrastrukturne pristojbine v skladu z emisijskimi razredi vozila EURO tako, da nobena infrastrukturna pristojbina za več kot 100 % ne presega enake pristojbine, ki se zaračunava za enakovredna vozila, ki izpolnjujejo najstrožje emisijske standarde. Obstoječe koncesijske pogodbe so iz te zahteve izvzete, dokler se pogodbe ne podaljšajo.

Vseeno je državi članici dovoljeno odstopanje od zahteve razlikovanja infrastrukturne pristojbine, če:

O vseh takih odstopanjih ali izvzetjih se Komisijo uradno obvesti.

2.   Kadar v primeru pregleda voznik ali prevoznik, če je to primerno, ne more predložiti dokumentov vozila, ki so potrebni za ugotovitev njegovega emisijskega razreda EURO, lahko države članice zaračunajo najvišjo cestnino, ki se lahko zaračuna.

3.   Infrastrukturne pristojbine se lahko prav tako razlikujejo za namen zmanjševanja zastojev, čim učinkovitejšega omejevanja poškodb infrastrukture ter čim boljše uporabe zadevne infrastrukture ali spodbujanja varnosti v cestnem prometu, če:

4.   Razlikovanja iz odstavkov 1 in 3 niso namenjena ustvarjanju dodatnih prihodkov iz cestnin. Vsako nenamerno povečanje prihodka se uravnovesi s spremembami strukture razlikovanja, ki se morajo izvesti v dveh letih po koncu računovodskega leta, v katerem je bil dodatni prihodek ustvarjen.

Člen 7h

1.   Države članice vsaj šest mesecev pred začetkom izvajanja nove cestninske ureditve na podlagi infrastrukturnih pristojbin Komisiji pošljejo:

2.   Komisija v šestih mesecih od prejema vseh potrebnih informacij v skladu z odstavkom 1 poda mnenje o izpolnjevanju obveznosti iz člena 7e. Mnenja Komisije so na voljo odboru iz člena 9c.

3.   Države članice pred začetkom izvajanja nove cestninske ureditve za pristojbine za zunanje stroške Komisiji pošljejo:

4.   Komisija sprejme odločitev o tem, ali so izpolnjene obveznosti iz členov 7b, 7c, 7j ali 9(2) pred iztekom:

Zadevne države članice prilagodijo predlagano pristojbino za zunanje stroške, da bo skladna z odločitvijo. Odločitev Komisije je dana na voljo odboru iz člena 9c ter Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 7i

1.   Države članice nobeni skupini uporabnikov ne omogočijo popustov ali znižanj pri elementu cestnine, ki ustreza pristojbini za zunanje stroške.

2.   Države članice lahko omogočijo popuste ali znižanja za infrastrukturne pristojbine, pod pogojem da:

3.   Pod pogoji iz člena 7g(3)(b) in člena 7g(4) so stopnje cestnin lahko izjemoma, namreč za posebne projekte velikega evropskega pomena, opredeljene v Prilogi III Sklepa št. 661/2010/EU, predmet razlikovanja na drugačen način, da se zagotovi gospodarska izvedljivost takih projektov, kadar so ti izpostavljeni neposredni konkurenci drugih vrst prevoznih sredstev. Tarifna struktura je linearna, sorazmerna, objavljena in se pod enakimi pogoji uporablja za vse uporabnike ter ne pomeni prenosa dodatnih stroškov na druge uporabnike v obliki višjih cestnin. Komisija pred začetkom izvajanja zadevne tarifne strukture preveri skladnost z navedenimi pogoji.

Člen 7j

1.   Uvedba, pobiranje in nadzor plačevanja cestnin in uporabnin potekajo tako, da se čim manj ovira prosti pretok prometa in čim bolj izogiba obveznim mejnim kontrolam ali pregledom na notranjih mejah Unije. Zato države članice sodelujejo pri uvajanju metod, s katerimi se prevoznikom vsaj na glavnih plačilnih mestih znotraj in zunaj držav članic, v katerih cestnine in uporabnine veljajo, omogoči njihovo plačevanje 24 ur na dan z običajnimi plačilnimi sredstvi. Države članice poskrbijo za primerne objekte na mestih plačevanja cestnin in uporabnin, da se ohranjajo osnovni standardi prometne varnosti.

2.   Ureditve pobiranja cestnin in uporabnin občasnih uporabnikov cestnega omrežja ne postavljajo v neupravičeno neugoden položaj, ne finančno, ne kako drugače. Zlasti kadar država članica cestnine ali uporabnine pobira izključno z uporabo sistema, ki zahteva uporabo elektronske plačilne naprave, vgrajene v vozilo, zagotovi, da so ustrezne naprave, ki izpolnjujejo zahteve iz Direktive 2004/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti (15), na voljo vsem uporabnikom pod razumnimi upravnimi in ekonomskimi pogoji.

3.   Če država članica vozilu zaračuna cestnino, mora biti celoten znesek cestnine, znesek infrastrukturne pristojbine in/ali znesek pristojbine za zunanje stroške naveden na potrdilu o plačilu, ki se izda prevozniku, po možnosti z elektronskimi sredstvi.

4.   Če je to ekonomsko izvedljivo, države članice pristojbine za zunanje stroške zaračunavajo in pobirajo v okviru elektronskega sistema, ki izpolnjuje zahteve iz člena 2(1) Direktive 2004/52/ES. Komisija spodbuja sodelovanje med državami članicami, ki bi se lahko izkazalo kot potrebno za zagotovitev interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov na evropski ravni.

Člen 7k

Brez poseganja v člena 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije ta direktiva ne vpliva na možnost držav članic, ki uvedejo sistem cestnin in/ali uporabnin za infrastrukturo, da predvidijo ustrezno povračilo za te pristojbine.

3.

Za členom 8a se doda naslednji člen 8b:

„Člen 8b

1.   Dve ali več držav članic lahko sodeluje pri uvajanju skupnega cestninskega sistema, ki se uporablja na ozemlju vseh skupaj. V tem primeru te države članice poskrbijo, da je Komisija obveščena o takšnem sodelovanju ter o poznejšem obratovanju sistema in njegovem morebitnem spreminjanju.

2.   Za skupni cestninski sistem veljajo pogoji iz členov 7 do 7k. V skupni sistem se lahko vključijo druge države članice.“

4.

V členu 9 se odstavka 1a in 2 nadomestita z naslednjim:

„1a.   Ta direktiva državam članicam ne preprečuje nediskriminatorne uporabe regulatornih dajatev, katerih izrecni namen je zmanjševanje prometnih zastojev ali odpravljanje vplivov na okolje, tudi slabe kakovosti zraka, na kateri koli cesti na urbanem območju, vključno s cestami vseevropskega omrežja, ki prečkajo urbana območja.

2.   Države članice odločijo o uporabi prihodkov, pridobljenih na podlagi te direktive. Da bi omogočili razvoj prometnega omrežja kot celote, bi bilo treba prihodke, ustvarjene z infrastrukturnimi pristojbinami in pristojbinami za zunanje stroške, ali enakovredne finančne vrednosti teh prihodkov porabiti tako, da bi koristili prometnemu sektorju in izboljšali celoten prometni sistem. Zlasti bi bilo treba prihodke, ustvarjene s pristojbinami za zunanje stroške, ali finančne vrednosti, enakovredne tem prihodkom, uporabiti tako, da bi zagotovili bolj trajnostni promet, vključno z eno ali več možnostmi, navedenimi v nadaljevanju:

Za ta odstavek se šteje, da ga države članice uporabljajo, če imajo umeščeno in če izvajajo podporno davčno in finančno politiko, ki zagotavlja finančno pomoč vseevropskemu omrežju in katere vrednost je enaka vsaj 15 % prihodkov, ustvarjenih z infrastrukturnimi pristojbinami in pristojbinami za zunanje stroške v vsaki državi članici.“

5.

Člena 9b in 9c se nadomestita z naslednjim:

„Člen 9b

Komisija omogoča lažji dialog in izmenjavo tehničnega znanja in izkušenj v zvezi z izvajanjem te direktive in zlasti njenih prilog med državami članicami.

Člen 9c

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (16).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 9d

Komisija v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme delegirane akte v zvezi s:

Postopki iz členov 9e, 9f in 9g se uporabljajo za delegirane akte iz tega člena.

Člen 9e

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9d se prenese na Komisijo za nedoločen čas.

2.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

3.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v členih 9f in 9g.

Člen 9f

1.   Pooblastilo iz člena 9d lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

2.   Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem času pred sprejetjem končne odločitve ter pri tem navede pooblastilo, ki bi lahko bilo preklicano, in možne razloge za preklic.

3.   Z odločitvijo o preklicu pooblastil preneha veljati pooblastilo, navedeno v tej odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 9g

1.   Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v dveh mesecih od dne uradnega obvestila.

Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za dva meseca.

2.   Če do izteka navedenega roka niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se akt objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem določen.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da delegiranemu aktu ne bosta nasprotovala.

3.   Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje delegiranemu aktu, akt ne začne veljati. Institucija, ki nasprotuje, navede razloge za nasprotovanje delegiranemu aktu.

6.

V členu 10(1) se besedi „Evropskih skupnosti“ nadomesti z besedama „Evropske unije“.

7.

Za členom 10 se vstavi naslednji člen:

„Člen 10a

1.   Zneski v eurih iz Priloge II in zneski v centih iz tabel 1 in 2 iz Priloge IIIb se pregledajo vsaki dve leti, in sicer od 1. januarja 2013, da bi tako upoštevali spremembe v Harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin EU, razen energije in nepredelanih živil (kot je objavljen s strani Komisije (Eurostat)).

Zneski se samodejno prilagodijo z zvišanjem osnovnega zneska v eurih ali centih za odstotek spremembe iz navedenega indeksa. Dobljeni zneski se zaokrožijo navzgor na najbližji euro, če gre za Prilogo II, na najbližjo desetino centa, če gre za tabelo 1 iz Priloge IIIb, in na najbližjo stotino centa, če gre za tabelo 2 iz Priloge IIIb.

2.   Komisija prilagojene zneske iz odstavka 1 objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ti prilagojeni zneski začnejo veljati s prvim dnem v mesecu po objavi.“

8.

Člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

1.   Države članice, ki zaračunavajo pristojbino za zunanje stroške in/ali infrastrukturno pristojbino, do 16. oktobra 2014 in nato vsaka štiri leta, pripravijo poročilo o cestninah, vključno s koncesijskimi cestninami, zaračunanih na svojem ozemlju, ter ga pošljejo Komisiji, ki ga predloži drugim državam članicam. Iz tega poročila se lahko izključijo cestninske ureditve, ki so že veljale 10. junija 2008 in ne vključujejo pristojbin za zunanje stroške, če so te ureditve še vedno v veljavi in niso bistveno spremenjene. To poročilo zajema informacije o:

2.   Komisija s pomočjo odbora iz člena 9c do 16. oktobra 2015 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive in njenih učinkih, zlasti o učinkovitosti določb o povračilu stroškov v zvezi z onesnaževanjem zaradi prometa ter določb o vključitvi vozil, težjih od 3,5 tone in lažjih od 12 ton. V poročilo je na podlagi stalnega spremljanja in ocenjevanja med drugim vključena tudi analiza:

V poročilu se prav tako oceni uporaba elektronskih sistemov za zaračunavanje in pobiranje infrastrukturne pristojbine in pristojbine za zunanje stroške ter stopnja njune interoperabilnosti v skladu z Direktivo 2004/52/ES.

3.   Poročilo po potrebi spremlja predlog Evropskemu parlamentu in Svetu za nadaljnjo revizijo te direktive.

4.   Komisija do 16. oktobra 2012 predloži poročilo, v katerem so povzeti drugi ukrepi, kot so regulativne politike, ki so bili sprejeti zaradi internalizacije ali zmanjševanja zunanjih stroškov, povezanih z okoljem, hrupom in zdravjem, ki jih povzročijo vse vrste prevoza, vključno s pravno podlago in najvišjimi uporabljenimi vrednostmi.

Da bi zagotovili pošteno intermodalno konkurenco ter postopoma uvajali pristojbino za zunanje stroške za vse vrste prevoza, poročilo zajema tudi časovni razpored ukrepov, ki se še niso začeli izvajati in se nanašajo na druge vrste prevoza ali vozil in/ali še neupoštevane elemente zunanjih stroškov, ob upoštevanju napredka pri pregledu Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (17).

9.

Priloga III se spremeni:

10.

Za Prilogo III se vstavi besedilo iz Priloge k tej direktivi.

14.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/17

(1)

Svet je 19. decembra 2006 sprejel Uredbo (ES) št. 2027/2006 o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Zelenortski otoki (1).

(2)

Unija je z Republiko Zelenortski otoki s pogajanji dosegla nov protokol, ki plovilom EU dodeljuje ribolovne možnosti v vodah, v katerih Zelenortski otoki izvajajo svojo suverenost oziroma jurisdikcijo na področju ribištva.

(3)

Po zaključku pogajanj je bil novi protokol parafiran 22. decembra 2010.

(4)

Novi protokol je bil podpisan na podlagi Sklepa Sveta 2011/405/EU (2) in se bo začasno uporabljal od 1. septembra 2011.

(5)

Protokol bi bilo treba skleniti –

14.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/18

(1)

Svet je 9. maja 2011 sprejel Uredbo (EU) št. 442/2011 (2) o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji.

(2)

Svet je 2. septembra 2011 (3) spremenil Uredbo (EU) št. 442/2011, s čimer je razširil ukrepe proti Siriji, vključno z razširitvijo meril za uvrstitev na seznam ter prepovedjo nakupa, uvoza ali prevoza surove nafte iz Sirije. Svet je 23. septembra 2011 (4) spet spremenil Uredbo (EU) št. 442/2011, s čimer je dodatno razširil ukrepe proti Siriji ter mednje vključil prepoved naložb v sektorju surove nafte, dodatne uvrstitve na seznam ter prepoved dostave sirskih bankovcev in kovancev Centralni banki Sirije.

(3)

Sklep Sveta 2011/684/SZVP (5) spreminja Sklep 2011/273/SZVP in določa dodaten ukrep, in sicer uvrstitev dodatnega subjekta na seznam ter odstopanje, ki v omejenem obdobju dovoljuje uporabo zamrznjenih sredstev, ki jih je ta subjekt naknadno prejel v zvezi s financiranjem trgovine z osebami in subjekti, ki niso uvrščeni na seznam.

(4)

Ta ukrep spada na področje uporabe Pogodbe o delovanju Evropske unije, zato je za njegovo izvajanje potreben regulativni ukrep na ravni Unije predvsem zaradi zagotovitve, da ga bodo gospodarski subjekti v vseh državah članicah enotno uporabljali.

(5)

Da se zagotovi učinkovitost ukrepov iz te uredbe, mora ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

1.

v členu 4(1) in (2), členu 5(2) in (3) ter točki (a) člena 6 se sklic na Prilogo II nadomesti s sklicem na prilogi II in IIa s potrebnimi slovničnimi prilagoditvami;

2.

v členu 7(a) in (c), členu 9 in členu 14(1) se sklic na Prilogo II nadomesti s sklicem na Prilogo II ali Prilogo IIa s potrebnimi slovničnimi prilagoditvami;

3.

odstavek 1 člena 5 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Prilogi II in IIa vključujeta naslednje:

4.

odstavek 4 člena 14 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Seznama iz prilog II in IIa se pregledujeta v rednih časovnih presledkih, in sicer vsaj vsakih 12 mesecev.“;

5.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 9a

Ne glede na člen 4(1) subjekt s seznama iz Priloge IIa lahko v obdobju dveh mesecev od datuma, ko je bil uvrščen na seznam, opravi plačilo z uporabo zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov, ki jih je subjekt prejel po datumu, ko je bil uvrščen na seznam, če:

14.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/21

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 57/2011 z dne 18. januarja 2011 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2011 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode EU in za plovila EU v nekaterih vodah zunaj EU (2), določa kvote za leto 2011.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala kvota, dodeljena za leto 2011.

(3)

Zato je treba ribolovne dejavnosti za navedeni stalež prepovedati –

14.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/23

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 57/2011 z dne 18. januarja 2011 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2011 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode EU in za plovila EU v nekaterih vodah zunaj EU (2), določa kvote za leto 2011.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala kvota, dodeljena za leto 2011.

(3)

Zato je treba ribolovne dejavnosti za navedeni stalež prepovedati –

14.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/25

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 57/2011 z dne 18. januarja 2011 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2011 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode EU in za plovila EU v nekaterih vodah zunaj EU (2), določa kvote za leto 2011.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala kvota, dodeljena za leto 2011.

(3)

Zato je treba ribolovne dejavnosti za navedeni stalež prepovedati –

14.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/27

14.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/29

(1)

Svet je 13. septembra 2010 sprejel Sklep 2010/570/EU, Euratom o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2010 do 20. septembra 2015 (1).

(2)

Po izteku mandata člana Manuela CAVALEIROJA BRANDÃOJA se je sprostilo mesto člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora –

14.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/30

(1)

Svet je 13. septembra 2010 sprejel Sklep 2010/570/EU, Euratom o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2010 do 20. septembra 2015 (1).

(2)

Po izteku mandata članice Jillian VAN TURNHOUT se je sprostilo mesto člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora –

14.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/31

(1)

Na prošnjo Irske ji je Svet odobril finančno pomoč (Izvedbeni sklep 2011/77/EU (2)) v podporo korenitemu ekonomskemu in finančnemu reformnemu programu, katerega namen je ponovno vzpostaviti zaupanje, omogočiti ponovno trajnostno rast gospodarstva ter zaščititi finančno stabilnost na Irskem, v euroobmočju in v Uniji.

(2)

Koristno bi bilo podaljšati zapadlosti in znižati maržo obrestnih mer, da bi se v skladu s sklepi vodij držav ali vlad euroobmočja in institucij Unije z dne 21. julija 2011 uresničili cilji programa glede posojanja iz evropskega instrumenta za finančno stabilnost.

(3)

Da bi okrepili likvidnost in cilje glede vzdržnosti, bi bilo treba podaljšanje zapadlosti in znižanje marže obrestnih mer uporabljati tudi za tranše, ki so že bile izplačane.

(4)

Zaradi navedenega bi bilo treba spremeniti Izvedbeni sklep 2011/77/EU –

1.

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Unija da Irski na voljo posojilo v vrednosti največ 22,5 milijarde EUR z največjo povprečno zapadlostjo 12,5 let. Zapadlost posameznih tranš posojila lahko znaša do 30 let.“;

2.

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   Irska plača dejanske stroške financiranja Unije za vsako tranšo.“.

14.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/32

(1)

Na prošnjo Portugalske ji je Svet odobril finančno pomoč (Izvedbeni sklep 2011/344/EU (2)) v podporo korenitemu ekonomskemu in finančnemu reformnemu programu, katerega namen je ponovno vzpostaviti zaupanje, omogočiti ponovno trajnostno rast gospodarstva ter zaščititi finančno stabilnost na Portugalskem, v euroobmočju in v Uniji.

(2)

Koristno bi bilo podaljšati zapadlosti in znižati maržo obrestnih mer, da bi se v skladu s sklepi vodij držav ali vlad euroobmočja in institucij Unije z dne 21. julija 2011 uresničili cilji programa glede posojanja iz evropskega instrumenta za finančno stabilnost.

(3)

Da bi okrepili likvidnost in cilje glede vzdržnosti, bi bilo treba podaljšanje zapadlosti in znižanje marže obrestnih mer uporabljati tudi za tranše, ki so že bile izplačane.

(4)

Zaradi navedenega bi bilo treba spremeniti Izvedbeni sklep 2011/344/EU –

1.

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Unija da Portugalski na voljo posojilo v vrednosti največ 26 milijard EUR z največjo povprečno zapadlostjo 12,5 leta. Zapadlost posameznih tranš posojila lahko znaša do 30 let.“;

2.

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   Portugalska plača dejanske stroške financiranja Unije za vsako tranšo.“.

14.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/33

(1)

Svet je 9. maja 2011 sprejel Sklep 2011/273/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji (1).

(2)

Zaradi resnosti razmer v Siriji bi morali omejevalni ukrepi iz Sklepa 2011/273/SZVP veljati še za en subjekt, tako da ta subjekt ne bi mogel s sredstvi ali gospodarskimi viri, ki so v njegovi lasti, z njimi razpolaga ali so pod njegovim nadzorom, zagotavljati finančne podpore sirskemu režimu, vendar pa bi mu bilo začasno omogočeno, da zamrznjena sredstva ali gospodarske vire, ki jih je dobil pozneje, uporabi za financiranje trgovskih poslov z osebami in subjekti, ki niso uvrščeni na seznam.

(3)

Zato bi bilo treba Sklep 2011/273/SZVP ustrezno spremeniti –

1.

člen 3 se spremeni, kot sledi:

2.

člen 4 se spremeni, kot sledi:

3.

člen 4a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4a

V zvezi s pogodbami ali transakcijami, ki so jih neposredno ali posredno, v celoti ali delno ovirali ukrepi iz tega sklepa, se osebam ali subjektom s seznama v prilogah I in II ali kateri koli drugi osebi ali subjektu v Siriji, vključno z vlado Sirije, njenimi javnimi organi, korporacijami ali agencijami, ali kateri koli osebi ali subjektu, ki zahtevo vlaga prek ali v korist take osebe ali subjekta, ne odobri noben zahtevek, vključno z zahtevki za odškodnino ali nadomestilo ali podobnimi terjatvami, kot so zahtevki za terjatev, globe ali uveljavljanje garancij, zahtevki za podaljšanje ali izplačilo obveznice, finančne garancije, vključno s terjatvami iz naslova akreditivov ter podobnimi instrumenti.“;

4.

odstavek 1 člena 5 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Svet na predlog države članice ali visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sestavi in spremeni seznama iz prilog I in II.“;

5.

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

1.   V prilogah I in II so navedeni razlogi za uvrstitev zadevnih oseb in subjektov na seznam.

2.   Prilogi I in II vključujeta tudi informacije, potrebne za ugotavljanje istovetnosti zadevnih oseb ali subjektov, če so te informacije na voljo. Pri osebah lahko ti podatki vključujejo imena, vključno z vzdevki, datum in kraj rojstva, državljanstvo, številko potnega lista in osebne izkaznice, spol, naslov, če je znan, ter funkcijo ali poklic. Pri subjektih lahko te informacije vključujejo imena, kraj in datum registracije, matično številko in sedež podjetja.“

14.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/36

(1)

Člen 6(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1760/2000 („Uredba“) določa, da se govedo identificira in zanj izda potni list, ki ga spremlja ob vsakem premiku.

(2)

Člen 6(3) Uredbe določa, da lahko države članice, ki imajo računalniško bazo podatkov, za katero Komisija potrdi, da popolnoma deluje, določijo, da se potni listi izdajajo le za živali, namenjene trgovini znotraj Unije, in da morajo te živali spremljati njihovi potni listi le, če se premikajo z ozemlja zadevne države članice na ozemlje druge države članice.

(3)

Litva je Komisiji predložila zahtevek za priznavanje delovanja baze podatkov za goveda. Ta baza podatkov predstavlja osnovo litovskega sistema za identifikacijo in registracijo goveda.

(4)

Litva je predložila potrebne informacije, ki potrjujejo, da je baza podatkov za goveda skladna s členom 5 Uredbe: (i) zamude pri javljanju dogodkov so v bazi podatkov označene, zato so upoštevani roki za javljanje premikov živali iz Uredbe; (ii) potni listi živali, ki se premaknejo iz Litve, se ob prihodu predajo pristojnim organom; (iii) med nacionalno bazo podatkov za goveda in nacionalno bazo podatkov za kmetijsko plačilno shemo ter nacionalnim veterinarskim sistemom upravljanja informacij obstaja vmesnik za olajšanje nadzora uskladitve in izmenjave koristnih podatkov ter (iv) smernice so poostrene tako, da se ušesne znamke pravilno izdajajo in razdeljujejo, ta informacija pa je na voljo v bazi podatkov.

(5)

Komisija je proučila te informacije in meni, da je primerno priznati delovanje baze podatkov.

(6)

Glede na zgoraj navedeno je primerno priznati popolno delovanje litovske baze podatkov za goveda od 1. julija 2011 –

14.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/37

(1)

Direktiva 92/65/EGS določa pogoje, ki se uporabljajo za uvoz v Unijo, med drugim, semena, jajčnih celic in zarodkov enoprstih kopitarjev. Navedeni pogoji morajo biti vsaj enakovredni tistim, ki se uporabljajo za trgovino med državami članicami.

(2)

Direktiva 2009/156/ES določa pogoje v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za uvoz živih enoprstih kopitarjev v Unijo. Določa, da morajo biti enoprsti kopitarji uvoženi v Unijo iz tretjih držav ali delov njihovega ozemlja, v katerih je venezuelski encefalomielitis kopitarjev (VEE) obvezno prijavljiva bolezen in ki so dve leti proste te bolezni.

(3)

Z Odločbo Komisije 2004/211/ES z dne 6. januarja 2004 o uvedbi seznama tretjih držav in delov njihovega ozemlja, s katerih države članice dovolijo uvoz živih kopitarjev in semena, jajčnih celic in zarodkov vrste kopitarji, ter o spremembi odločb 93/195/EGS in 94/63/ES (3) je bil uveden seznam tretjih držav ali delov tretjih držav v primeru regionalizacije, iz katerih države članice dovolijo uvoz enoprstih kopitarjev ter semena, jajčnih celic in zarodkov enoprstih kopitarjev, v njej pa so navedeni tudi drugi pogoji v zvezi s takšnim uvozom. Navedeni seznam je v Prilogi I k navedeni odločbi. Mehika, razen zveznih držav Chiapas in Oaxaca, je trenutno na seznamu navedene priloge.

(4)

Mehika je 19. avgusta 2011 obvestila Svetovno organizacijo za zdravje živali o potrjenih dveh primerih VEE pri konjih v zveznih državah Tabasco in Veracruz, ki ju je povzročil virus istega podtipa IE, kot je bil ugotovljen v sosednji državah Chiapas in Oaxaca.

(5)

Vnos kakršnih koli enoprstih kopitarjev ter semena, jajčnih celic in zarodkov enoprstih kopitarjev v Unijo zato ni več dovoljen iz mehiških zveznih držav Tabasco in Veracruz. Zato je treba navedeni zvezni državi črtati iz Priloge I k Odločbi 2004/211/ES.

(6)

Odločbo 2004/211/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

14.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/39

1.

Stran 4, Priloga, del 1, točka 1, zadnja vrstica:

2.

Stran 6, Priloga, del 2, prva preglednica (letne ribolovne možnosti za globokomorskega morskega psa ter Deania hystricosa in Deania profundorum), naslovna vrstica:

3.

Stran 8, Priloga, del 2, druga preglednica (letne ribolovne možnosti za okroglonosega repaka, Coryphaenoides rupestris), naslovna vrstica:

4.

Stran 8, Priloga, del 2, druga preglednica (letne ribolovne možnosti za okroglonosega repaka, Coryphaenoides rupestris), opomba (1):

5.

Stran 8, Priloga, del 2, tretja preglednica (letne ribolovne možnosti za okroglonosega repaka, Coryphaenoides rupestris), opomba (1):

6.

Stran 9, Priloga, del 2, tretja preglednica (letne ribolovne možnosti za oranžno sluzoglavko, Hoplostethus atlanticus), naslovna vrstica:

7.

Stran 10, Priloga, del 2, četrta preglednica (letne ribolovne možnosti za okatega ribona, Pagellus bogaraveo), opomba (2):

8.

Stran 11, Priloga, del 2, druga, tretja in četrta preglednica (letne ribolovne možnosti za tabinje, Forkbeards Phycis spp.), naslovna vrstica:

9.

Stran 11, Priloga, del 2, tretja preglednica (letne ribolovne možnosti za tabinje, Forkbeards Phycis spp.), opomba (1):

10.

Stran 11, Priloga, del 2, četrta preglednica (letne ribolovne možnosti za tabinje, Forkbeards Phycis spp.), opomba (1):

11.

Stran 12, Priloga, del 2, zadnja preglednica (letne ribolovne možnosti za tabinje, Phycis spp.), naslovna vrstica: