20.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 149/1

(1)

V sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 13. julija 2011 z naslovom „Reforma skupne ribiške politike“ so opredeljeni morebitni izzivi, cilji in usmeritve skupne ribiške politike (v nadaljnjem besedilu: SRP) po letu 2013. Na podlagi razprave, ki je sledila objavi tega sporočila, je bila SRP reformirana z Uredbo (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Reforma SRP zajema vse glavne elemente SRP, vključno z njenimi finančnimi vidiki. Za doseganje ciljev te reforme je treba razveljaviti Uredbo Sveta (ES) št. 2328/2003 (5), Uredbo Sveta (ES) št. 861/2006 (6), Uredbo Sveta (ES) št. 1198/2006 (7) in Uredbo Sveta (ES) št. 791/2007 (8) ter jih nadomestiti s to uredbo.

Ob priznavanju, da so vse zadeve v zvezi z evropskimi oceani in morji medsebojno povezane, bi morala nova uredba podpreti tudi nadaljnji razvoj celostne pomorske politike (CPP) iz Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(2)

Področje uporabe Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) bi moralo vključevati podporo za SRP v zvezi z ohranjanjem morskih bioloških virov, upravljanjem ribolovnih virov in flot, ki izkoriščajo te vire, ter sladkovodnih bioloških virov in akvakulture, pa tudi v zvezi s predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, kadar se te dejavnosti izvajajo na ozemlju držav članic ali jih izvajajo ribiška plovila Unije ali državljani držav članic, brez poseganja v primarno odgovornost države zastave in ob upoštevanju določb člena 117 Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 (10) (UNCLOS).

(3)

Uspešnost SRP je odvisna od učinkovitega sistema nadzora, inšpekcijskih pregledov in izvrševanja ter od razpoložljivosti zanesljivih in celovitih podatkov za namene znanstvenega svetovanja, izvajanja in nadzora. Zato bi bilo treba s sredstvi ESPR podpreti zadevne politike.

(4)

Področje uporabe ESPR bi moralo vključevati podporo za CPP, vključno na področju razvoja in izvajanja usklajenih operacij in postopkov odločanja v zvezi z oceani, morji, obalnimi regijami in pomorskimi sektorji, ki dopolnjujejo različne politike Unije v povezavi s tem področjem, zlasti SRP in politike na področju prometa, industrije, ozemeljske kohezije, okolja, energije in turizma. Pri upravljanju različnih sektorskih politik v morskih bazenih Baltskega morja, Severnega morja, Keltskega morja, Biskajskega zaliva in iberske obale, Sredozemskega morja ter Črnega morja bi bilo treba zagotoviti skladnost in vključevanje.

(5)

Upravičenci do sredstev ESPR v smislu točke 10 člena 2 Uredbe(EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11) so lahko gospodarski subjekti v smislu točke (30) člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013, ribiči ali organizacije ribičev, razen če je v tej uredbi drugače določeno.

(6)

V skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 17. junija 2010, s katerimi je bila sprejeta strategija Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki temelji na sporočilu Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (v nadaljnjem besedilu: strategija Evropa 2020), bi morale Unija in države članice izvajati pametno, trajnostno in vključujočo rast ter hkrati spodbujati skladen razvoj v Uniji. Za doseganje ciljev strategije Evropa 2020, še posebej tistih v zvezi z zaposlovanjem, podnebnimi spremembami in energetsko trajnostjo, odpravljanjem revščine in socialno vključenostjo, bi bilo treba združiti vire ter izboljšati učinkovitost z večjim osredotočanjem na rezultate. Vključitev CPP v ESPR prav tako prispeva k najpomembnejšim ciljem politike iz strategije Evropa 2020 ter je v skladu s splošnimi cilji za povečanje gospodarske, socialne in ozemeljske kohezije iz Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(7)

Za zagotavljanje prispevka ESPR k uresničevanju ciljev SRP, CPP in strategije Evropa 2020 se je treba osredotočiti na omejeno število glavnih prednostnih nalog v zvezi s pospeševanjem okoljsko trajnostnih, inovativnih in konkurenčnih ribištva in akvakulture, ki sta gospodarna z viri in temeljita na znanju, pospeševanjem izvajanja SRP, povečevanjem zaposlovanja in ozemeljske kohezije, pospeševanjem trženja in predelave ter pospeševanjem izvajanja CPP.

(8)

Cilji Unije na vseh stopnjah izvajanja ESPR bi morali biti odprava neenakosti in spodbujanje enakosti spolov ter boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

(9)

Splošni cilj SRP je zagotoviti, da ribolovne dejavnosti in dejavnosti akvakulture dolgoročno prispevajo k oblikovanju trajnostnih okoljskih pogojev, ki so potrebni za gospodarski in socialni razvoj. Poleg tega bi morala prispevati k večji produktivnosti, ustreznemu življenjskemu standardu za ribiški sektor in stabilnim trgom ter bi morala zagotavljati razpoložljivost virov in dostopnost preskrbe za potrošnike po razumnih cenah.

(10)

Okoljska vprašanja je nujno bolje vključiti v SRP, ki bi morala dosegati splošne in posamezne cilje okoljske politike Unije ter strategije Evropa 2020. Cilj SRP je, kjer je mogoče, do leta 2015, najpozneje pa do leta 2020, doseči tako izkoriščanje živih morskih bioloških virov, da se bodo staleži rib obnavljali in ohranjali nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. V okviru SRP bi se morala izvajati previdnostni in ekosistemski pristop k upravljanju ribištva. Zato bi bilo treba s sredstvi ESPR prispevati k varstvu morskega okolja v skladu z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12)..

(11)

Pri financiranju odhodkov SRP in CPP iz enotnega sklada, to je ESPR, bi bilo treba upoštevati potrebo po poenostavitvi in okrepiti povezovanja obeh politik. Z razširitvijo deljenega upravljanja na predelavo in trženje, vključno z nadomestilom za najbolj oddaljene regije, dejavnosti nadzora, zbiranja in upravljanja podatkov ter CPP, bi morali dodatno prispevati k poenostavitvi in zmanjšanju upravnega bremena za Komisijo in države članice ter doseganju večje skladnosti in učinkovitosti dodeljene podpore.

(12)

Iz proračuna Unije bi se morali financirati odhodki SRP in CPP iz enotnega sklada, tj. ESPR, neposredno ali v okviru deljenega upravljanja z državami članicami. Deljeno upravljanje z državami članicami bi se moralo uporabiti ne samo za ukrepe za podporo ribištva, akvakulture in lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, temveč tudi za predelavo in trženje ter nadomestilo za najbolj oddaljene regije, dejavnosti nadzora in zbiranja podatkov, pa tudi CPP. Neposredno upravljanje bi se moralo uporabiti za znanstvene nasvete, posebne ukrepe nadzora in izvrševanja, prostovoljne prispevke regionalnim organizacijam za upravljanje ribištva, svetovalne svete, informacije o trgu, operacije za izvajanje CPP ter dejavnosti obveščanja. Podrobno bi bilo treba opredeliti vrste operacij, ki se lahko financirajo iz ESPR.

(13)

Ločevati je treba med kategorijami nadzornih ukrepov in ukrepov izvrševanja, ki se sofinancirajo v okviru deljenega upravljanja, ter ukrepi, ki se sofinancirajo v okviru neposrednega upravljanja. Omejen del sredstev je treba nameniti za nadzor in zbiranje podatkov v okviru sistema deljenega upravljanja, pri čemer se dopušča prožnost med tema dvema kategorijama ukrepov.

(14)

V skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 bi moral biti pogoj za finančno podporo Unije v okviru ESPR spoštovanje pravil SRP s strani držav članic in gospodarskih subjektov. Cilj te pogojenosti je izražanje odgovornosti Unije pri zagotavljanju ohranjanja morskih bioloških virov v okviru SRP v javnem interesu, v skladu s členom 3 PDEU.

(15)

Izpolnjevanje ciljev SRP bi bilo ogroženo, če bi se finančna podpora Unije v okviru ESPR izplačala gospodarskim subjektom, ki predhodno niso izpolnili zahtev v zvezi z javnim interesom ohranjanja morskih bioloških virov. Zato bi morali zahtevki, ki jih vložijo gospodarski subjekti, biti upravičeni do financiranja v okviru ESPR le, če v določenem obdobju pred vložitvijo zahtevka za pomoč zadevni gospodarski subjekti niso storili hude kršitve,kaznivega dejanja ali goljufije in niso bili udeleženi pri upravljanju, vodenju ali lastništvu ribiških plovil, vključenih na seznam plovil Unije, ki izvajajo nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov, ali plovil, ki plujejo pod zastavo držav, ki so opredeljene kot nesodelujoče tretje države, kot je določeno v tej uredbi.

(16)

Poleg tega bi morali upravičenci po vložitvi zahtevka za podporo še naprej izpolnjevati zahteve za dopustnost, in sicer v celotnem obdobju izvajanja operacije in v obdobju petih let po končnem plačilu zadevnemu upravičencu.

(17)

Če upravičenec ne izpolnjuje pogojev v zvezi z upravičenostjo in trajnostjo, bi se morali uporabiti finančne posledice in popravki. Pri določitvi zneska takih finančnih popravkov bi bilo treba upoštevati naravo, težo, trajanje in ponavljanje kršitve, kaznivega dejanja ali goljufije s strani upravičenca ter pomen prispevka ESPR h gospodarski dejavnosti upravičenca.

(18)

Uresničevanje ciljev SRP bi bilo ogroženo tudi, če bi se finančna podpora Unije v okviru ESPR izplačala državam članicam, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti v skladu s pravili SRP v zvezi z javnim interesom ohranjanja morskih bioloških virov, kot sta zbiranje podatkov in izvajanje obveznosti nadzora. Poleg tega neizpolnjevanje teh obveznosti pomeni tveganje, da države članice ne bodo odkrile zahtevkov, ki ne izpolnjujejo pogojev, ali neupravičenih operacij.

(19)

Kot preventivni ukrep za preprečevanje neupravičenih plačil in spodbujanje držav članic, naj izpolnjujejo pravila SRP, bi bilo treba sprejeti določbe glede prekinitve roka plačila in začasne ustavitve plačil, ukrepe ki so omejeni glede na čas in področje uporabe. Finančni popravki, ki imajo določene in nepopravljive posledice, bi se morali uporabljati le za odhodke, na katere vplivajo primeri neskladnosti.

(20)

Za izboljšanje usklajevanja in usklajenega izvajanja skladov za podporo v okviru kohezijske politike, to je Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada, s skladi za razvoj podeželja ter s področja pomorstva in ribištva, to je Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP) oziroma ESPR, so bile za vse te sklade (v nadaljnjem besedilu: evropski strukturni in investicijski skladi – skladi ESI) sprejete skupne določbe v Uredbi (EU) št. 1303/2013. Poleg Uredbe (EU) št. 1303/2013 ta uredba zaradi posebnosti sektorjev SRP in CPP vsebuje posebne dopolnilne določbe.

(21)

Za operativni program bi bilo treba v celotnem programskem ciklu ob upoštevanju obsega zadevnih javnih uprav držav članic in skupnega zneska javnih izdatkov za operativni program uporabiti načelo sorazmernosti.

(22)

Komisija bi morala pripraviti letno razdelitev razpoložljivih odobritev za prevzem obveznosti za vsako državo članico na podlagi objektivnih in preglednih meril. Med temi merili bi morali biti kazalniki, ki bi merili obseg ribiškega sektorja in sektorja akvakulture, obseg odgovornosti glede nadzora in zbiranja podatkov, pretekle dodelitve v skladu z Uredbo (ES) št. 1198/2006 in pretekla poraba v skladu z Uredbo (ES) št. 861/2006.

(23)

V okviru SRP je zelo pomembno, da so izpolnjeni nekateri posebni predhodni pogoji, zlasti v zvezi s predložitvijo poročila o ribolovni zmogljivosti in večletnega nacionalnega strateškega načrta za akvakulturo in dokazano upravno zmožnostjo za izpolnjevanje zahtev glede podatkov za upravljanje ribištva ter izvajanje sistema Unije za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje.

(24)

V skladu s ciljem poenostavitve sistema bi se morale vse dejavnosti v okviru ESPR, ki spadajo v deljeno upravljanje, vključno z nadzorom in zbiranjem podatkov, izvajati v obliki enega samega operativnega programa na državo članico v skladu z nacionalno strukturo zadevne države članice. Načrtovanje programov bi moralo zajemati obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Ob pripravi enega operativnega programa bi morala vsaka država članica zagotoviti, da se v njegovi vsebini in obsegu odraža cilj poenostavitve. V vsakem programu bi bilo treba opredeliti strategijo za doseganje ciljev v zvezi s prednostnimi nalogami Unije v okviru ESPR in izbrane ukrepe. Načrtovanje bi moralo biti skladno s temi prednostnimi nalogami Unije in hkrati ustrezati nacionalnim razmeram ter bi moralo dopolnjevati druge politike Unije, zlasti politiko za razvoj podeželja in kohezijsko politiko.

(25)

Da bi spodbudile mali priobalni ribolov, bi morale države članice z znatnim deležem malega priobalnega ribolova svojim operativnim programom priložiti akcijski načrt za razvoj, konkurenčnost in trajnost malega priobalnega ribolova.

(26)

Za prispevanje k doseganju cilja poenostavitve pri izvajanju ESPR ter zmanjšanje stroškov nadzora in deleža napak bi morale države članice čim bolj izkoristiti možnost v zvezi z uporabo poenostavljenih oblik nepovratnih sredstev iz Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(27)

Države članice bi morale za namene izvrševanja obveznosti nadzora v okviru SRP pripraviti oddelek operativnega programa o nadzoru v skladu s prednostnimi nalogami Unije, ki jih je Komisija sprejela za to področje politike. Za prilagoditev operativnega programa spreminjajočim se potrebam glede nadzora in izvrševanja bi se moral oddelek operativnih programov o nadzoru redno pregledovati na podlagi sprememb prednostnih nalog Unije v zvezi s politiko nadzora in izvrševanja v okviru SRP. Te spremembe bi morala odobriti Komisija. Da bi se ohranila prožnost pri načrtovanju dejavnosti na področju nadzora, bi bilo treba za pregled oddelka operativnega programa o nadzoru uporabiti poenostavljeni postopek.

(28)

Države članice bi morale pripraviti oddelek operativnega programa o zbiranju podatkov v skladu z večletnim programom Unije, kot je navedeno v Uredbi Sveta (ES) št. 199/2008 (13). Da bi se države članice prilagodile posebnim potrebam dejavnosti zbiranja podatkov, bi morale pripraviti delovni načrt v skladu z navedeno uredbo, ki bi ga morala Komisija odobriti.

(29)

Sredstva v okviru neposrednega upravljanja, razen tehnične pomoči Komisije, bi morala biti vnaprej določena v okviru ciljev ob 5-odstotni stopnji prožnosti, njihova uporaba pa bi morala biti opredeljena v letnih delovnih programih.

(30)

Za povečanje konkurenčnosti in gospodarske uspešnosti ribolovnih dejavnosti je nujno spodbujati naložbe v inovacije in jim zagotavljati podporo. Da bi spodbudili višjo stopnjo sodelovanja, bi bilo treba postopek prijave za podporo inovacijam poenostaviti.

(31)

Da bi bile ribolovne in pomorske dejavnosti konkurenčnejše in gospodarsko uspešnejše, so bistvene tudi naložbe v človeški kapital. Zato bi bilo treba s sredstvi ESPR podpirati storitve svetovanja, sodelovanje med znanstveniki in ribiči, strokovno usposabljanje, vseživljenjsko učenje in spodbujati razširjanje znanja, prispevati k boljši splošni učinkovitosti in večji konkurenčnosti gospodarskih subjektov in spodbujati socialni dialog. Kot priznanje njihove vloge v ribiških skupnostih bi bilo treba tudi zakoncem in življenjskim partnerjem samozaposlenih ribičev pod določenimi pogoji odobriti podporo za strokovno usposabljanje, vseživljenjsko učenje in razširjanje znanja ter povezovanje v mreže, kar prispeva k njihovemu poklicnemu razvoju.

(32)

Da bi mladim, ki imajo v času stalne finančne krize težave pri dostopu do trga dela v ribiškem sektorju, bi morali s sredstvi ESPR podpirati program pripravništva ter tečaji o trajnostnih ribolovnih praksah in ohranjanju morskih bioloških virov.

(33)

Ob zavedanju, da je mogoče z diverzifikacijo ustvariti veliko možnosti za male priobalne ribiče in da imajo ti ključno vlogo v obalnih skupnostih, bi bilo treba s sredstvi ESPR zagotoviti podporo za naložbe, ki prispevajo k diverzifikaciji prihodkov ribičev z razvojem dopolnilnih dejavnosti, vključno z naložbami v plovila, turističnim trnkarjenjem, restavracijami ter okoljskimi storitvami in izobraževalnimi dejavnostmi na področju ribolova.

(34)

Začetek in razvoj novih gospodarskih dejavnosti v ribiškem sektorju je velik finančni izziv za mlade ribiče, kar bi bilo treba upoštevati pri dodeljevanju in usmerjanju sredstev iz ESPR. Tak razvoj je ključen za konkurenčnost ribiškega sektorja v Uniji. Zato bi bilo treba uvesti podporo za mlade ribiče, da bi laže začeli ribiško dejavnost. Za uspešnost novih gospodarskih dejavnosti, ki bi jih podpirali v okviru ESPR, bi bilo treba podporo vezati na pridobitev potrebnih veščin in kompetenc. Podpora za zagon podjetja bi morala prispevati samo k pridobitvi prvega ribiškega plovila.

(35)

Za zadovoljitev zdravstvenih in varnostnih potreb na krovu plovil bi bilo treba s sredstvi ESPR podpreti naložbe v varnost, delovne pogoje, zdravje in higieno na krovu, če podprta naložba presega zahteve iz prava Unije ali nacionalnega prava.

(36)

Določiti bi bilo treba pravila za dodeljevanje odškodnin in finančnih nadomestil ribičem in lastnikom ribiških plovil v primeru začasne ukinitve ribolovnih dejavnosti, če je tako prenehanje neposredna posledica nekaterih ohranitvenih ukrepov – kar ne vključuje določitve in dodelitve ribolovnih možnosti –, določeno v nekaterih načrtih Unije ali nacionalnih načrtih za upravljanje ribolova ali je posledica nepodaljšanja sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu ali protokolov k tem sporazumom. Taka pravila bi morala biti določena tudi v primerih trajnega prenehanja ribolovnih dejavnosti.

(37)

Pod določenimi pogoji bi moralo biti mogoče s sredstvi ESPR prispevati k vzajemnim skladom, ki zagotavljajo ribičem finančna nadomestila za ekonomske izgube zaradi slabih vremenskih razmer, okoljske nesreče ali stroškov reševanja.

(38)

Za prilagoditev ribolovnih dejavnosti ribolovnim možnostim bi moralo biti mogoče s sredstvi ESPR podpreti oblikovanje, razvoj, spremljanje, ocenjevanje in upravljanje sistemov dodeljevanja ribolovnih možnosti.

(39)

Okoljska vprašanja je nujno vključiti v ESPR in podpreti izvajanje ohranitvenih ukrepov v okviru SRP, pri čemer pa je treba upoštevati različne pogoje v vodah Unije. Zato je nujno razviti regionaliziran pristop k ohranitvenim ukrepom.

(40)

Podobno bi moralo biti omogočeno, da se s sredstvi ESPR podpre zmanjšanje vpliva ribištva na morsko okolje, zlasti s spodbujanjem ekoloških inovacij in uporabe selektivnejšega orodja in opreme ter z ukrepi za varstvo in obnovo morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter storitev, ki se zagotavljajo, v skladu s strategijo EU o biotski raznovrstnosti do leta 2020.

(41)

V skladu s krovnim ciljem strategije Evropa 2020 v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in energetsko učinkovitostjo bi moralo biti mogoče s sredstvi ESPR podpreti naložbe v plovila in energetske preglede.

(42)

Za ublažitev učinkov podnebnih sprememb in izboljšanje energetske učinkovitost ribiških plovil bi moralo biti mogoče podpreti posodobitev in nadomestitev glavnih in pomožnih motorjev, če se v izbirnem postopku da prednost gospodarskim subjektom, ki se ukvarjajo z malim priobalnim ribolovom, da bi izboljšali njihov dostop do financiranja, in če se z večjimi plovili prispeva k zmanjšanju moči motorja.

(43)

Da ne bi ogrozili cilja trajnosti reforme SRP, bi bilo treba omejiti znesek finančne podpore, ki se lahko nameni za ukrepe v zvezi z ribiško floto, kot so začasno in trajno prenehanje ter nadomestitev motorja, in dolžino obdobja, v katerem se lahko dodeli taka finančna podpora za trajno prenehanje.

(44)

V skladu s prepovedjo zavržkov, ki se uvaja s SRP, bi bilo treba s sredstvi ESPR podpreti naložbe v plovila s ciljem omogočiti čim boljše izkoriščanje neželenega ulova in večjo uporabo premalo izkoriščenih delov ulovljenih rib. Ker so viri omejeni in zaradi povečanja vrednosti ulovljenih rib, bi bilo treba s sredstvi ESPR podpreti tudi naložbe v plovila s ciljem povečanja komercialne vrednosti ulovljenih rib.

(45)

Ob zavedanju, kako pomembna so ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja in zavetja, bi bilo treba s sredstvi ESPR podpreti ustrezne naložbe, katerih cilj je zlasti zagotavljanje večje energetske učinkovitosti, boljšega varstva okolja, boljše kakovosti iztovorjenih proizvodov ter večje varnosti in boljših delovnih pogojev.

(46)

Za Unijo je bistveno, da se doseže trajnostno ravnotežje med sladkovodnimi viri in njihovim izkoriščanjem; zato bi bilo treba ob ustreznem upoštevanju vpliva na okolje in hkratnem ohranjanju gospodarske sposobnosti preživetja teh sektorjev z ustreznimi ukrepi podpreti ribolov v celinskih vodah.

(47)

V skladu s sporočiloma Komisije Svetu in Evropskemu Parlamentu z dne 19. septembra 2002, z naslovom „Strategija za trajnostni razvoj evropskega ribogojstva“ in sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 29. aprila 2013, z naslovom „Strateške smernice za trajnostni razvoj akvakulture EU“ ter cilji SRP in strategijo Evropa 2020 bi bilo treba s sredstvi ESPR podpreti okoljsko, gospodarsko in socialno trajnosten razvoj sektorja akvakulture.

(48)

Zaradi potencialnega vpliva pobeglih gojenih živali iz lokacij za akvakulturo na prostoživeče populacije morskih organizmov, s sredstvi ESPR ne bi smeli spodbujati gojenja gensko spremenjenih organizmov.

(49)

Akvakultura prispeva k rasti in delovnim mestom v obalnih in podeželskih regijah. Zato je bistveno, da je ESPR dostopen podjetjem, ki se ukvarjajo z akvakulturo, zlasti malim in srednjim podjetjem (MSP), ter da prispeva k vstopu novih gojiteljev vodnih organizmov v sektor. Za povečanje konkurenčnosti in gospodarske uspešnosti dejavnosti akvakulture je nujno spodbujati inovacije in podjetništvo. Zato bi moralo biti omogočeno, da se s sredstvi ESPR podprejo inovativne operacije, splošni razvoj poslovanja podjetij, ki se ukvarjajo z akvakulturo, vključno z neprehransko akvakulturo in akvakulturo na odprtem morju, ter dopolnilne dejavnosti, kot so turistično trnkarjenje, okoljske storitve na področju akvakulture ali izobraževalne dejavnosti.

(50)

Da bi bile dejavnosti akvakulture konkurenčnejše in gospodarsko uspešnejše, je nujno vlagati tudi v človeški kapital. Zato bi moralo biti omogočeno, da se s sredstvi ESPR podpre vseživljenjsko učenje in povezovanje v mreže, da se spodbudi razširjanje znanja, ter storitve svetovanja, ki prispevajo k boljši splošni učinkovitosti in večji konkurenčnosti gospodarskih subjektov.

(51)

Da bi prispevali k razvoju lokacij za akvakulturo in s tem povezane infrastrukture, bi moralo biti mogoče s sredstvi ESPR podpreti nacionalne in regionalne organe pri njihovih strateških odločitvah, zlasti glede opredelitve in kartiranja območij, ki se lahko štejejo za najustreznejša za razvoj akvakulture.

(52)

Za spodbujanje okoljsko, socialno in gospodarsko trajnostne akvakulture bi moralo biti omogočeno, da se s sredstvi ESPR podprejo dejavnosti akvakulture, ki so zelo prijazne do okolja, prehod podjetij, ki se ukvarjajo z akvakulturo, na okoljsko ravnanje, uporabo sistemov okoljske presoje in prehod na ekološko akvakulturo. Podobno bi moralo biti omogočeno, da se s sredstvi ESPR podpre akvakulturo, ki zagotavlja posebne okoljske storitve.

(53)

Ob zavedanju pomembnosti varstva potrošnikov bi moralo biti omogočeno, da se s sredstvi ESPR zadostno podpre gojitelje vodnih organizmov, da se prepreči in zmanjša tveganje za javno zdravje in zdravje živali, ki ga lahko povzroči dejavnost reje živali v sektorju akvakulture.

(54)

Ob upoštevanju tveganosti naložb v dejavnosti akvakulture bi moralo biti omogočeno, da se s sredstvi ESPR poveča varnost poslovanja s prispevanjem k zavarovanju staleža v akvakulturi, s čimer se zavaruje prihodek proizvajalcev v primeru neobičajnih izgub pri proizvodnji, zlasti zaradi naravnih nesreč, neugodnih podnebnih pogojev, nenadnih sprememb kakovosti vode, bolezni ali napadov škodljivcev in uničenja proizvodnih zmogljivosti.

(55)

Ker je pristop k lokalnemu razvoju, ki ga vodi skupnost, v zadnjih letih koristno prispeval k spodbujanju razvoja ribištva in akvakulture ter podeželskih območij ob celovitem upoštevanju potreb po notranjem razvoju v več sektorjih, bi bilo treba ta pristop v prihodnje še naprej podpirati in okrepiti.

(56)

V ribiškem in akvakulturnem sektorju bi bilo treba v procesu lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, spodbujati inovativne pristope k rasti in ustvarjanju novih delovnih mest, zlasti z ustvarjanjem dodane vrednosti ribiških proizvodov in diverzifikacijo lokalnega gospodarstva z uvajanjem novih gospodarskih dejavnosti, vključno z dejavnostmi v okviru „modre rasti“ in v širših pomorskih sektorjih.

(57)

Trajnostni razvoj v ribiškem in akvakulturnem sektorju bi moral prispevati k doseganju ciljev strategije Evropa 2020, in sicer spodbujanja socialne vključenosti in zmanjševanja revščine, ustvarjanju novih delovnih mest ter spodbujanju inovacij na lokalni ravni. Prispevati bi motal tudi k doseganju cilja ozemeljske kohezije, ki je ena od glavnih prednostnih nalog v PDEU.

(58)

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, bi bilo treba izvajati od spodaj navzgor v okviru lokalnih partnerstev med predstavniki javnega in zasebnega sektorja ter civilne družbe, pri čemer mora pravilno odražati lokalno družbo. Ti lokalni akterji lahko najbolje oblikujejo in izvajajo večsektorske strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v skladu s potrebami svojega lokalnega ribiškega območja. Zagotoviti je treba, da nobena posamezna interesna skupina nima več kot 49 % glasovalnih pravic v organih odločanja lokalnih akcijskih skupin za ribištvo.

(59)

Ključna značilnost tega pristopa je povezovanje lokalnih partnerstev v mrežo. Sodelovanje med lokalnimi partnerstvi je zato pomembno orodje razvoja, ki bi ga bilo treba podpreti v okviru ESPR.

(60)

Podporo za ribiška območja v okviru ESPR bi bilo treba usklajevati z lokalno razvojno pomočjo iz drugih skladov Unije, pri čemer bi morala zajemati vse vidike priprave in izvajanja strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in operacije lokalnih akcijskih skupin za ribištvo ter stroške animacije lokalnega območja in vodenja lokalnega partnerstva.

(61)

Da bi se zagotovila sposobnost preživetja ribištva in akvakulture na zelo konkurenčnem trgu, je treba sprejeti določbe o zagotavljanju podpore za izvajanje Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14) ter za dejavnosti trženja in predelave, ki jih izvajajo gospodarski subjekti, da bi čim bolj povečali vrednost ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti spodbujanju operacij, ki povezujejo proizvodne dejavnosti ter dejavnosti predelave in trženja v dobavni verigi ali ki se izvajajo z inovativnimi postopki ali načini. Pri dodeljevanju podpore bi se bilo treba prednostno osredotočiti na organizacije in združenja organizacij proizvajalcev. V primeru načrtov proizvodnje in trženja bi morale biti do podpore upravičene le take organizacije in združenja. Zaradi prilagoditve novi politiki prepovedi zavržkov bi bilo treba s sredstvi ESPR podpreti tudi predelavo neželenega ulova.

(62)

Uredba (EU) št. 1379/2013 določa mehanizem skladiščenja ribiških proizvodov za prehrano ljudi z namenom spodbujanja stabilizacije trgov. Da bi zagotovili prehod z mehanizmov intervencij na trgu ter pozornost na novo usmerili v načrtovanje in upravljanje dejavnosti proizvodnje in trženja, bi morala biti vsa podpora, dodeljena v okviru ESPR, ukinjena do 31. decembra 2018.

(63)

Ob zavedanju, da se mali priobalni ribiči srečujejo z vse večjo konkurenco, bi moralo biti omogočeno, da se s sredstvi ESPR podprejo podjetniške pobude malih priobalnih ribičev, ki ustvarjajo dodano vrednost ulova, zlasti s predelavo ali neposrednim trženjem takega ulova.

(64)

Glede na to, da se ribolovne dejavnosti v najbolj oddaljenih regijah Unije srečujejo s težavami, zlasti zaradi oddaljenosti in posebnih podnebnih razmer, bi moralo biti mogoče v okviru ESPR upoštevati posebne omejitve takih regij, priznane v členu 349 PDEU.

(65)

Da bi se ohranila konkurenčnost nekaterih ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture iz najbolj oddaljenih regij Unije glede na konkurenčnost podobnih proizvodov iz drugih regij Unije, je Unija leta 1992 sprejela ukrepe za uvedbo sistema nadomestil za takšne dodatne stroške v ribiškem sektorju. Ukrepi, ki se uporabljajo za obdobje 2007–2013, so določeni v Uredbi (ES) št. 791/2007. Od 1. januarja 2014 je treba zagotavljati nadaljnjo podporo za nadomestitev dodatnih stroškov ribolova, gojenja, predelave in trženja nekaterih ribiških proizvodov iz najbolj oddaljenih regij Unije, tako da nadomestilo prispeva k ohranitvi gospodarske sposobnosti preživetja gospodarskih subjektov iz teh regij.

(66)

Zaradi drugačnih pogojev trženja v najbolj oddaljenih regijah, nihanj v ulovu in staležih ter povpraševanja na trgu bi morale biti zadevne države članice tiste, ki določajo, kateri ribiški proizvodi so upravičeni do nadomestila, njihovo največjo količino in višino nadomestila v okviru celotne dodelitve na državo članico.

(67)

Države članice bi bilo treba pooblastiti za pripravo seznama in določitev količin zadevnih ribiških proizvodov ter višine nadomestila v okviru celotne dodelitve na državo članico. Prav tako bi morale imeti pravico do prilagajanja svojih načrtov nadomestil, če to upravičujejo spremembe pogojev.

(68)

Države članice bi morale določiti višino nadomestila na ravni, ki omogoča ustrezno nadomestilo za dodatne stroške, ki so posledica posebne prikrajšanosti najbolj oddaljenih regij. Da bi se izognili čezmernim nadomestilom, bi morala biti ta višina sorazmerna z dodatnimi stroški, kritimi iz pomoči. Zato bi bilo treba upoštevati tudi druge vrste javnih intervencij, ki vplivajo na višino dodatnih stroškov.

(69)

Bistveno je, da imajo države članice in gospodarski subjekti ustrezna sredstva za izvajanje nadzora v skladu z visokimi standardi ter s tem za zagotavljanje skladnosti s pravili SRP ob zagotavljanju trajnostnega izkoriščanja živih vodnih virov. S sredstvi ESPR bi zato moralo biti mogoče podpreti države članice in gospodarske subjekte v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1224/2009 (15). Z vzpostavitvijo kulture spoštovanja pravil bi morala ta podpora prispevati k trajnostni rasti.

(70)

V okviru ESPR bi bilo treba skladno z načelom enotnega sklada okrepiti podporo, odobreno državam članicam na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2006 za izdatke, ki jih imajo zaradi izvajanja sistema Unije za nadzor.

(71)

V skladu s cilji Unije o politiki nadzora in izvrševanja je ustrezno, da se čim manj časa nameni nadzoru ribištva z uporabo patruljnih čolnov, letal in helikopterjev, ki bi ga bilo treba natančno določiti, da se zagotovi podlaga za podporo v okviru ESPR.

(72)

Ker je na področju nadzora pomembno sodelovanje med državami članicami, bi moralo biti omogočeno, da se s sredstvi ESPR podpre to sodelovanje.

(73)

Sprejeti bi bilo treba ukrepe za podporo za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov o ribištvu, kot je opredeljeno v večletnem programu Unije, zlasti za zagotovitev podpore za nacionalne programe ter upravljanje in uporabo podatkov za znanstvene analize in izvajanje SRP. V okviru ESPR bi bilo treba še naprej zagotavljati podporo državam članicam na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2006 za nadomestilo odhodkov za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov o ribištvu v okviru enega sklada.

(74)

Sprejemanje premišljenih in učinkovitih odločitev o upravljanju ribištva v okviru SRP bi bilo treba podpreti z dejavnostmi raziskovanja in sodelovanja ter zagotavljanjem znanstvenih in socialno-ekonomskih mnenj in nasvetov, potrebnih za izvajanje in razvoj SRP, tudi na biogeografsko občutljivih območjih.

(75)

Prav tako je treba podpreti sodelovanje med državami članicami in po potrebi s tretjimi državami na področju zbiranja podatkov v istem morskem bazenu ter sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi znanstvenimi ustanovami.

(76)

Cilj CPP je podpreti trajnostno izkoriščanje morij in oceanov ter razviti usklajen, dosleden in pregleden proces odločanja o politikah, ki zadevajo oceane, morja, otoke, obalne in najbolj oddaljene regije ter pomorske sektorje, kot je razvidno iz sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 10. oktobra z naslovom „Celostna pomorska politika za Evropsko unijo“.

(77)

Zagotoviti je treba vzdržno financiranje izvajanja in nadaljnjega razvoja CPP za Unijo v skladu z Uredbo (EU) št. 1255/2011 ter s sklepi Sveta z resolucijami Evropskega parlamenta in stališči Odbora regij. Pričakuje se, da bo razvoj pomorskih zadev s finančno podporo ukrepom CPP bistveno vplival na ekonomsko, socialno in ozemeljsko kohezijo.

(78)

S sredstvi ESPR bi bilo treba podpreti spodbujanje celostnega pomorskega upravljanja na vseh ravneh, zlasti z izmenjavo najboljših praks ter nadaljnjim razvojem in izvajanjem strategij morskih bazenov. Cilj teh strategij je vzpostaviti celosten okvir za soočanje s skupnimi izzivi v evropskih morskih bazenih in okrepiti sodelovanje med zainteresiranimi stranmi, da bi se čim bolje izkoristili finančni instrumenti in sredstva Unije ter da bi se spodbudila ekonomska, socialna in ozemeljska kohezija v Uniji. V tem kontekstu lahko ukrepi in mehanizmi za izboljšanje sodelovanja med državami članicami vključujejo čezmejno in medsektorsko sodelovanje med pomorskimi sektorji, na primer dejavnosti v okviru foruma o funkcijah evropske obalne straže, da bi spodbudili izmenjavo izkušenj in najboljših praks za doseganje učinkovitosti in usklajenosti v okviru obstoječega ustreznega prava Unije.

(79)

ESPR bi moral podpirati tudi nadaljnji razvoj orodij za ustvarjanje sinergij med pobudami v različnih sektorjih, ki zadevajo morja, oceane in obale. To velja za celostni pomorski nadzor, katerega cilj je okrepitev ozaveščenosti o stanju na področju pomorstva z boljšo in varno izmenjavo informacij med sektorji. Vendar se operacije v zvezi s pomorskim nadzorom, ki spadajo na področje uporabe naslova V dela III PDEU, ne bi smele financirati v okviru ESPR.

(80)

Zaradi medsebojne povezanosti informacijskih sistemov, ki se uporabljajo v teh sektorjih, bo morda treba v teh sektorjih skladno uporabiti lastne mehanizme financiranja v skladu z določbami PDEU. Pomorsko prostorsko načrtovanje in celovito gospodarjenje z obalnim pasom sta bistvena za trajnostni razvoj morskih območij in obalnih regij, pri čemer prispevata k ciljem upravljanja, ki temelji na ekosistemih, ter razvoju povezav med kopnim in morjem. Ta orodja so pomembna tudi pri upravljanju različnih oblik izkoriščanja obal, morij in oceanov, da bi se zagotovil njihov trajnostni gospodarski razvoj in spodbujale čezmejne naložbe, medtem ko se bodo z izvajanjem Direktive 2008/56/ES dodatno opredelile omejitve trajnosti človekovih dejavnosti, ki vplivajo na morsko okolje. Poleg tega je treba izpopolniti znanje o morskem svetu in spodbujati inovacije z zagotavljanjem lažjega zbiranja, brezplačne izmenjave, ponovne uporabe in razširjanja podatkov o stanju oceanov in morij.

(81)

ESPR bi moral podpreti tudi trajnostno gospodarsko rast, zaposlovanje, inovacije in konkurenčnost v pomorskih sektorjih in obalnih regijah. Zlasti je treba opredeliti regulativne ovire in pomanjkljivosti na področju veščin, ki ovirajo rast pomorskih sektorjev v vzponu in prihodnjih pomorskih sektorjev, ter dejavnosti, katerih cilj je spodbuditi naložbe v tehnološke inovacije, ki so potrebne za krepitev poslovnega potenciala morskih in pomorskih dejavnosti.

(82)

ESPR bi moral dopolnjevati obstoječe in prihodnje finančne instrumente Unije in držav članic ter biti skladen s temi finančnimi instrumenti na nacionalni in podnacionalni ravni, da bi se spodbudili trajnostni ekonomski, socialni in teritorialni razvoj, varstvo in trajnostna raba oceanov, morij in obal, prispevalo k spodbujanju učinkovitejšega sodelovanja med državami članicami ter njihovimi obalnimi, otoškimi in najbolj oddaljenimi regijami ter upoštevali prednostne naloge in napredek pri izvajanju nacionalnih in lokalnih projektov. Sklad bi moral biti povezan z drugimi politikami Unije, ki imajo lahko pomorsko razsežnost, zlasti z ESRR, Kohezijskim skladom in ESS ter programom Obzorje 2020, vzpostavljenim z uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16).

(83)

Da bi se dosegli cilji SRP na svetovni ravni, ima Unija dejavno vlogo pri delu mednarodnih organizacij. Zato je bistveno, da Unija prispeva k financiranju dejavnosti takih organizacij, katerih namen je zagotavljanje ohranjanja in trajnostnega izkoriščanja ribolovnih virov na odprtem morju in v vodah tretjih držav. V okviru ESPR bi bilo treba še naprej zagotavljati podporo mednarodnim organizacijam na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2006 v okviru enega sklada.

(84)

Da bi se izboljšalo upravljanje v okviru SRP in da bi se zagotovilo učinkovito delovanje svetovalnih svetov, je treba svetovalnim svetom zagotoviti zadostno in trajno financiranje, da lahko učinkovito izvajajo svoje naloge na področju svetovanja v okviru SRP. V skladu z načelom financiranja iz enega sklada bi bilo treba podporo svetovalnim svetom namesto na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2006 zagotavljati s sredstvi ESPR.

(85)

S tehnično pomočjo bi bilo treba v okviru ESPR olajšati izvajanje operativnega programa, med drugim s spodbujanjem inovativnih pristopov in praks za preprosto in pregledno izvajanje. Tehnična pomoč bi morala vključevati tudi vzpostavitev evropske mreže lokalnih akcijskih skupin za ribištvo, katerih namen je gradnja zmogljivosti, razširjanje informacij, izmenjava izkušenj in podpiranje sodelovanja med lokalnimi partnerstvi.

(86)

V interesu dobrega delovnega partnerstva in ustreznega spodbujanja pomoči Unije bi bilo treba zagotoviti najširše mogoče informiranje in obveščanje javnosti o podpori Unije. Organi, ki so odgovorni za upravljanje pomoči, bi morali biti odgovorni tudi za te vidike informiranja ter obveščanja javnosti in za obveščanje Komisije o ukrepih, sprejetih glede tega.

(87)

V zvezi z vsemi operacijami v okviru deljenega in neposrednega upravljanja, ki se financirajo v skladu s to uredbo, je treba zagotoviti zaščito finančnih interesov Unije z ustrezno uporabo upoštevnih pravnih aktov v zvezi z zaščito navedenih interesov ter zagotoviti, da države članice in Komisija izvajajo primeren nadzor.

(88)

Za obravnavanje posebnih pogojev v okviru SRP iz Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter prispevanje k skladnosti s pravili SRP bi bilo treba pravila o prekinitvi roka za plačilo iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 dopolniti z dodatnimi določbami. Kadar država članica ali gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti v okviru SRP ali če ima Komisija dokaze, na podlagi katerih bi bilo verjetno takšno neizpolnjevanje obveznosti, bi moralo biti Komisiji kot previdnostni ukrep dovoljeno, da prekine roke za plačila.

(89)

Poleg možnosti prekinitve roka za plačila in za preprečitev očitnega tveganja izplačila neupravičenih odhodkov bi morala imeti Komisija možnost, da začasno ustavi plačila v primeru hude kršitve pravil SRP s strani države članice.

(90)

Operativne programe bi bilo treba spremljati in vrednotiti, da se izboljša njihova kakovost in dokažejo njihovi dosežki. Komisija bi morala vzpostaviti okvir za sistem skupnega spremljanja in vrednotenja, da bi se med drugim zagotovilo pravočasno zagotavljanje ustreznih podatkov. V zvezi s tem bi morala Komisija določiti seznam kazalnikov in oceniti vpliv politike ESPR v zvezi s posebnimi cilji.

(91)

Za spremljanje izvajanje operativnega programa bi morala biti odgovorna organ upravljanja in odbor za spremljanje, ki se ustanovi za ta namen. Za ta namen bi bilo treba opredeliti odgovornosti organa upravljanja in odbora za spremljanje. V zvezi s spremljanjem operativnega programa bi bilo med drugim treba pripraviti letno poročilo o izvajanju, ki bi ga bilo treba predložiti Komisiji.

(92)

Za lažjo dostopnost in boljšo preglednost informacij o možnostih financiranja in upravičencih projektov bi morala biti v vsaki državi članici na voljo ena spletna stran ali spletni portal z informacijami o operativnem programu, vključno s seznami operacij, za katere se prejema podpora v okviru posameznega operativnega programa. Namenska spletna mesta vseh držav članic bi morala biti dostopna tudi z enotnega uradnega spletnega mesta Unije, da bi državljanom različnih držav članic olajšali dostop do informacij, objavljenih s strani vseh držav članic. Na podlagi teh informacij bi moral biti širši javnosti in zlasti davkoplačevalcem v Uniji zagotovljen razumen, jasen in dejanski pregled načina porabe sredstev Unije v okviru ESPR. Poleg tega bi moral biti cilj objave zadevnih podatkov nadaljnje obveščanje javnosti o možnosti vložitve zahtevka za sredstva Unije. Brez poseganja v uporabo Direktive št. 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17) takšna objava lahko vključuje imena fizičnih oseb v skladu z nacionalnim pravom.

(93)

Za dopolnitev in spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z opredelitvijo dolžine obdobja ter ustreznih začetnih in končnih datumov obdobja glede na merila dopustnosti zahtevkov, prilagoditvijo odstotkov okvirne razdelitve sredstev med cilje v okviru neposrednega upravljanja, določitvijo upravičenih operacij in stroškov za naložbe na področju higiene, zdravja in varnosti, ter naložbe v zvezi z delovnimi pogoji, in sicer v ribiška plovila ali individualno opremo določitvijo upravičenih stroškov operacij za varstvo in obnovo morske biotske raznovrstnosti ter ekosistemov v okviru trajnostnih ribolovnih dejavnosti, določitvijo upravičenih stroškov za podporo glede naložb v opremo ali v plovila s ciljem zmanjšanja emisij onesnaževal ali toplogrednih plinov in povečanja energetske učinkovitosti ribiških plovil, določitvijo meril za izračun dodatnih stroškov, ki nastanejo na podlagi posebne prikrajšanosti zadevnih regij, določitvijo primerov neizpolnjevanja obveznosti s strani držav članic, ki lahko povzročijo prekinitev roka za plačila ali začasno ustavitev plačil, določitvijo meril za opredelitev ravni finančnih popravkov, ki se uporabi, in meril za uporabo pavšalnih stopenj ali ekstrapoliranih finančnih popravkov ter določitvijo vsebine in strukture skupnega sistema spremljanja in vrednotenja.

(94)

Za lažji prehod s sheme, uvedene z Uredbo (ES) št. 1198/2006, na shemo, uvedeno s to uredbo, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z opredelitvijo prehodnih določb.

(95)

Pri sprejemanju delegiranih aktov na podlagi te uredbe je zlasti pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(96)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo letne razdelitve skupnih sredstev po državah članicah, razpoložljivih za obveznosti v okviru deljenega upravljanja, odobritvijo operativnih programov in njihovih sprememb, odobritvijo delovnih načrtov za zbiranje podatkov, sprejetjem letnih delovnih programov glede tehnične pomoči na pobudo Komisije, potrditvijo, da obstajajo dokazi o hujšem neizpolnjevanju obveznosti v okviru SRP,potrditvijo, da država članica ne izpolnjuje sovjih obveznosti v okviru SRP, začasno ustavitvijo celote ali dela vmesnih plačil v okviru operativnega programa, in akte s katerimi se opravijo finančni popravki s črtanjem celotne ali dela podpore Unije za operativni program. Komisija bi morala sprejeti te izvedbene akte brez uporabe Uredbe (EU) št 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (18).

(97)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti tudi izvedbena pooblastila v zvezi s predstavitvijo elementov operativnega programa, poslovniki, obliko in časovnimi razporedi za odobritev, predložitev in odobritev sprememb operativnih programov, letnimi delovnimi programi v okviru poglavij I in II naslova VI, strukturo načrta nadomestil za najbolj oddaljene regije, uporabo različnih odstotnih točk intenzivnosti javne pomoči, modelom, ki ga države članice uporabijo ob predložitvi finančnih podatkov Komisiji, določitvijo kazalnikov v skladu s prednostnimi nalogami Unije, pravila o informacijah, ki jih predložijo države članice, ter o potrebah po podatkih in sinergijah med potencialnimi viri podatkov, obliko in strukturo letnih poročil o izvajanju ter elementi, ki jih je treba vključiti v predhodna poročila o vrednotenju. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 in uporabiti postopek pregleda.

(98)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti tudi izvedbena pooblastila v zvezi s sprejetjem in obrazložitvijo kakršnih koli sprememb trenutnih prednostnih nalog Unije na področju izvrševanja in nadzora, s katerimi so določena pravila za predstavitev podatkov, ki jih predložijo organi upravljanja, tehnične značilnosti ukrepov informiranja in obveščanja o dejavnostih ter navodila za oblikovanje simbola in opredelitev standardnih barv. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. Da bi zagotovili enostavnejši in hitrejši postopek, bi bilo treba uporabiti svetovalni postopek.

(99)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi strukturnih težav, s katerimi se srečujejo pri razvoju ribiškega sektorja, sektorja akvakulture in pomorskega sektorja, ter omejenih finančnih virov, temveč se zaradi obsega in učinkov operacij, ki se financirajo v okviru operativnih programov, lažje dosežejo na ravni Unije z zagotavljanjem večletne finančne podpore, osredotočene na ustrezne prednostne naloge, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(100)

Shema podpore iz te uredbe nadomešča shemo podpore iz Uredbe (ES) št. 2328/2003, Uredbe (ES) št. 861/2006, Uredbe (ES) št. 1198/2006, Uredbe (ES) št. 791/2007, Uredbe(EU) št. 1255/2011, in člena 103 Uredbe (EC) št. 1224/2009. Zato bi bilo treba te uredbe in določbo razveljaviti z učinkom od 1. januarjem 2014. Vendar ta uredba ne bi smela vplivati na nadaljnje izvajanje ali spreminjanje podpore, ki jo Komisija odobri na podlagi Uredbe (ES) št. 1198/2006 ali katere koli druge zakonodaje, ki se uporablja za to pomoč 31. decembra 2013. Za zagotovitev kontinuitete bo ne glede na datum začetka veljavnosti te uredbe tudi datum začetka njene uporabe 1. januar 2014

(101)

Obdobje uporabe te uredbe je primerno uskladiti z obdobjem uporabe Uredbe (EU) št. 1303/2013. Zato bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2014 –

(a)

skupne ribiške politike (SRP),

(b)

ustreznih ukrepov v zvezi s pomorskim pravom,

(c)

trajnostnega razvoja v ribiških območjih in območjih akvakulture ter ribolova v celinskih vodah, in

(d)

celostne pomorske politike (CPP).

(1)

„skupno okolje za izmenjavo informacij“ pomeni mrežo sistemov z decentralizirano zasnovo za izmenjavo informacij med uporabniki, da se izboljša ozaveščenost o stanju dejavnosti na morju;

(2)

„medsektorske operacije“ pomeni tiste pobude, ki hkrati koristijo različnim sektorjem in/ali sektorskim politikam v skladu s PDEU ter ki jih ni mogoče v celoti doseči z ukrepi na posameznih področjih politik;

(3)

„sistem za elektronsko zapisovanje in poročanje“ pomeni sistem za elektronsko izpolnjevanje in pošiljanje podatkov iz Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(4)

„evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke“ pomeni mrežo, ki povezuje ustrezne nacionalne programe pomorskega opazovanja in podatkov v skupen in dostopen evropski vir;

(5)

„ribiško območje in območje akvakulture“ pomeni območje z morsko, rečno ali jezersko obalo, vključno z ribniki ali porečjem, z znatnim deležem zaposlenosti v ribištvu ali akvakulturi, ki je funkcionalno skladno v geografskem, gospodarskem in socialnem smislu ter ga kot takega določi država članica;

(6)

„ribič“ pomeni vsako osebo, ki opravlja dejavnosti gospodarskega ribolova, kot jih priznava država članica;

(7)

„ribolov v celinskih vodah“ pomeni ribolovne dejavnosti, ki se izvajajo v komercialne namene v celinskih vodah s plovili ali drugimi pripravami, vključno s tistimi, ki se uporabljajo za ribolov na ledu;

(8)

„celovito gospodarjenje z obalnim pasom“ pomeni strategije in ukrepe, kakor so opredeljeni v Priporočilu 2002/413/ES Evropskega parlamenta in Sveta (19);

(9)

„celostno pomorsko upravljanje“ pomeni usklajeno upravljanje vseh sektorskih politik na ravni Unije, ki zadevajo oceane, morja in obalne regije;

(10)

„celostna pomorska politika“ (CPP) pomeni politiko Unije, katere cilj je spodbujanje usklajenega in doslednega odločanja, da se s skladnimi pomorskimi politikami in ustreznim mednarodnim sodelovanjem čim bolj povečajo trajnostni razvoj, gospodarska rast in socialna kohezija držav članic ter zlasti obalnih, otoških in najbolj oddaljenih regij v Uniji ter pomorskih sektorjev;

(11)

„celostni pomorski nadzor“ pomeni pobudo Unije za povečanje uspešnosti in učinkovitosti nadzora evropskih morij z izmenjavo informacij ter medsektorskim in čezmejnim sodelovanjem;

(12)

„pomorsko prostorsko načrtovanje“ pomeni postopek, s katerim ustrezni organi države članice analizirajo in organizirajo človekove dejavnosti v morskih območjih za izpolnitev ekoloških, gospodarskih in socialnih ciljev;

(13)

„ukrep“ pomeni sklop operacij;

(14)

„mali priobalni ribolov“ pomeni ribolov z ribiškimi plovili, katerih skupna dolžina ne presega 12 metrov in ki ne uporabljajo vlečnega ribolovnega orodja iz preglednice 3 v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 26/2004 (20);

(15)

„plovila, ki delujejo izključno v celinskih vodah“, pomenijo plovila, ki opravljajo gospodarski ribolov v celinskih vodah in niso vključena v register ribiške flote Unije.

(a)

spodbujanje konkurenčnega, okoljsko trajnostnega, ekonomsko uspešnega ter družbeno odgovornega ribištva in akvakulture;

(b)

pospeševanje izvajanja SRP;

(c)

spodbujanje uravnoteženega in vključujočega ozemeljskega razvoja ribiških območij in območij akvakulture;

(d)

pospeševanje razvoja in izvajanja CPP Unije z dopolnjevanjem kohezijske politike in SRP.

(1)

Spodbujanje okoljsko trajnostnega, z viri gospodarnega, inovativnega, konkurenčnega in na znanju temelječega ribištva z zasledovanjem naslednjih posebnih ciljev:

(2)

Pospeševanje okoljsko trajnostne, z viri gospodarne, inovativne, konkurenčne in na znanju temelječe akvakulture z zasledovanjem naslednjih posebnih ciljev:

(3)

Pospeševanje izvajanja SRP z zasledovanjem naslednjih posebnih ciljev:

(4)

Povečanje zaposlovanja in ozemeljske kohezije z zasledovanjem naslednjega posebnega cilja:spodbujanje gospodarske rasti, socialne vključenosti, ustvarjanja novih delovnih mest ter podpiranja zaposljivosti in mobilnosti delovne sile v obalnih in celinskih skupnostih, ki so odvisne od ribištva in akvakulture, vključno z diverzifikacijo dejavnosti v ribištvu in drugih sektorjih pomorskega gospodarstva.

(5)

Pospeševanje trženja in predelave z zasledovanjem naslednjih posebnih ciljev:

(6)

Pospeševanje izvajanja CPP.

(a)

storil hudo kršitev iz člena 42 Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 (21) ali člena 90(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(b)

bil udeležen pri upravljanju, vodenju ali lastništvu ribiških plovil, vključenih na seznam plovil IUU Unije iz člena 40(3) Uredbe (ES) št. 1005/2008, ali plovil, ki plujejo pod zastavo držav, ki so opredeljene kot nesodelujoče tretje države iz člena 33 navedene uredbe;

(c)

storil hudo kršitev pravil SRP, ki je kot taka opredeljena v drugi zakonodaji, ki sta jo sprejela Evropski parlament in Svet; ali

(d)

storil katero koli od kaznivih dejanj iz členov 3 in 4 Direktive 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta (22), če je vložena vloga za podporo v skladu s poglavjem II naslova V te uredbe.

(a)

določitvijo časovnega obdobja iz odstavkov 1 in 3 tega člena, ki je sorazmerno z naravo, težo, trajanjem in ponavljanjem hude kršitve, kaznivega dejanja ali goljufije ter ki traja vsaj eno leto;

(b)

ustreznimi začetnimi in končnimi datumi obdobja iz odstavkov 1 in 3 tega člena.

(a)

operacije, ki povečujejo ribolovno zmogljivost plovila, ali oprema, ki povečuje zmožnost plovila za odkrivanje rib;

(b)

gradnja novih ribiških plovil ali uvoz ribiških plovil;

(c)

trajno ali začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti, razen če ni v tej uredbi določeno drugače;

(d)

raziskovalni ribolov;

(e)

prenos lastništva podjetja;

(f)

neposredno obnavljanje staleža, razen če je to s pravnim aktom Unije izrecno določeno kot ohranitveni ukrep ali v primeru poskusnega obnavljanja staleža.

(a)

6 450 000 EUR za Azore in Madeiro;

(b)

8 700 000 EUR za Kanarske otoke;

(c)

12 350 000 EUR za francoske najbolj oddaljene regije iz člena 349 PDEU.

(a)

v zvezi z naslovom V, z izjemo členov 76 in 77:

(b)

v zvezi s členoma 76 in 77:

(c)

v zvezi z vsemi ukrepi: preteklih dodelitev sredstev v skladu z Uredbo (ES) št. 1198/2006 in pretekle porabe v skladu z Uredbo (ES) št. 861/2006.

(a)

analizo stanja glede na prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti ter določitev potreb, ki jim je treba zadostiti na geografskem območju programa, vključno z morebitnimi morskimi bazeni v okviru programa.

Analiza je strukturirana na podlagi ustreznih prednostnih nalog Unije iz člena 6 te uredbe ter je po potrebi usklajena z večletnim nacionalnim strateškim načrtom za akvakulturo iz člena 34 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in napredkom pri doseganju dobrega okoljskega stanja s pripravo in izvajanjem morske strategije iz člena 5 Direktive 2008/56/ES. Posebne potrebe v zvezi z delovnimi mesti, okoljem, blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje ter spodbujanjem inovacij se ocenijo glede na prednostne naloge Unije, da se opredelijo najustreznejši odzivi na ravni posamezne prednostne naloge v zvezi z zadevnimi področji;

(b)

opis strategije v smislu člena 27 Uredbe (EU) št. 1303/2013, iz katerega je razvidno, da:

(c)

če je to ustrezno, posebne potrebe območij Natura 2000, kakor je določeno z Direktivo Sveta 92/43/EGS (25), in prispevek programa k vzpostavitvi usklajenega omrežja območij obnove staležev rib, kot je določeno v členu 8 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(d)

oceno posebnih predhodnih pogojev iz člena 9 in Priloge IV k tej uredbi ter po potrebi ukrepov iz člena 19(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013;

(e)

opis okvira uspešnosti v smislu člena 22 in Priloge II k Uredbi (EU) št. 1303/2013;

(f)

seznam izbranih ukrepov, urejen glede na prednostne naloge Unije;

(g)

seznam meril, uporabljenih za izbiro ribiških območij in območij akvakulture iz poglavja III naslova V;

(h)

seznam izbirnih meril za strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz poglavja III naslova V;

(i)

v državah članicah z več kot 1 000 plovili, ki jih je mogoče šteti za plovila za mali priobalni ribolov, akcijski načrt za razvoj, konkurenčnost in trajnost malega priobalnega ribolova;

(j)

zahteve glede vrednotenja ter načrt vrednotenja iz člena 56 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in ukrepe, ki se sprejmejo za izpolnitev ugotovljenih potreb;

(k)

finančni načrt, ki se pripravi ob upoštevanju člena 20 Uredbe (EU) št. 1303/2013 ter v skladu z izvedbenim aktom Komisije iz člena 16(2) te uredbe in ki zajema:

(l)

podatke o dopolnjevanju in usklajevanju s sredstvi ESI skladov ter drugimi zadevnimi instrumenti financiranja na ravni Unije in nacionalni ravni;

(m)

izvedbene določbe operativnega programa, ki zajemajo:

(n)

seznam partnerjev iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in rezultate posvetovanj s partnerji;

(o)

za doseganje cilja večje skladnosti prek nadzora iz točke (b) člena 6(3) in v skladu s trenutnimi prednostnimi nalogami, ki jih je sprejela Komisija v skladu s členom 17(3):

(p)

za doseganje cilja zbiranja podatkov za trajnostno upravljanje ribištva iz točke (a) člena 6(3) in v skladu z večletnim programom Unije iz člena 3 Uredbe (ES) št. 199/2008:

(a)

odobritev operativnih programov;

(b)

predložitev in odobritev predlogov sprememb operativnih programov, vključno z njihovim začetkom veljavnosti ter pogostostjo predložitev v programskem obdobju;

(c)

predložitev in odobritev predlogov sprememb iz člena 20(3);

(d)

predložitev delovnih načrtov za zbiranje podatkov.

(a)

sprememb operativnih programov v zvezi s prenosom sredstev med prednostnimi nalogami Unije, če sredstva ne presegajo 10 % zneska, dodeljenega prednostni nalogi Unije, ki prejme nižji znesek financiranja;

(b)

sprememb operativnih programov v zvezi z uvedbo ali umikom ukrepov oziroma vrst zadevnih operacij ter s tem povezanimi podatki in kazalniki;

(c)

sprememb operativnih programov v zvezi s spremembami opisa ukrepov, vključno s spremembami pogojev za upravičenost;

(d)

sprememb iz člena 20(3) in v primeru katerih koli drugih sprememb oddelka operativnega programa iz točke (n) člena 18(1).

(a)

opis dejavnosti, ki se bodo financirale, in zastavljeni cilji za vsako dejavnost, ki so v skladu s cilji iz členov 82 in 85. Vsebuje tudi navedbo zneska, dodeljenega posamezni dejavnosti, okvirni časovni razpored izvajanja ter informacije o njihovem izvajanju;

(b)

bistvena ocenjevalna merila za nepovratna sredstva in sorodne ukrepe, ki so določena na način, ki najboljše dosega cilje operativnega programa, ter najvišja stopnja sofinanciranja.

(a)

6 000 000 EUR; ali

(b)

15 % finančne podpore Unije, ki jo država članica dodeli za prednostne naloge Unije, določene v členu 6(1), (2) in (5).

(a)

študije izvedljivosti in svetovalne storitve, s katerimi se oceni sposobnost preživetja projektov, ki bi lahko bili upravičeni do podpore iz tega poglavja;

(b)

zagotavljanje strokovnega svetovanja glede okoljske trajnosti, osredotočeno na omejevanje in po možnosti odpravljanje škodljivih posledic ribolovnih dejavnosti na morske, kopenske in sladkovodne ekosisteme;

(c)

zagotavljanje strokovnega svetovanja o poslovnih in tržnih strategijah.

(a)

vzpostavitev mrež, partnerskih sporazumov ali združenj med vsaj enim neodvisnim znanstvenim organom in ribiči ali vsaj eno organizacijo ribičev, v katerih lahko sodelujejo strokovni organi;

(b)

dejavnosti, ki se izvajajo v okviru omrežij, partnerskih sporazumov ali združenj, navedenih v točki (a).

(a)

strokovno usposabljanje, vseživljenjsko učenje, skupne projekte širjenja ekonomskih, tehničnih, regulativnih ali znanstvenih spoznanj in inovativnih praks, pridobivanje novih strokovnih veščin, povezanih zlasti s trajnostnim upravljanjem morskih ekosistemov, higieno, zdravjem in varnostjo, dejavnosti v pomorskem sektorju, inovacije in podjetništvo;

(b)

povezovanje v mreže ter izmenjavo izkušenj in najboljših praks med zainteresiranimi stranmi vključno z organizacijami, ki spodbujajo enake možnosti moških in žensk, spodbujanje vloge žensk v ribiških skupnostih in spodbujanje premalo zastopanih skupin, ki se ukvarjajo z malim priobalnim ribolovom ali ribolovom, ki se izvaja brez plovil;

(c)

socialni dialog na ravni Unije ali na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki vključuje ribiče, socialne partnerje in druge ustrezne zainteresirane strani.

(a)

predložijo poslovni načrt za razvoj svojih novih dejavnosti; in

(b)

imajo ustrezne veščine, ki jih je mogoče pridobiti z operacijami, financiranimi v skladu s točko (a) člena 29(1).

(a)

katerega skupna dolžina je manj kot 24 metrov,

(b)

ki je opremljeno za morski ribolov,

(c)

katerega starost je od 5 do 30 let in

(d)

ki pripada segmentu flote, za katerega je iz poročila o ribolovni zmogljivosti iz člena 22(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 razvidna uravnoteženost z ribolovnimi možnostmi, ki so na voljo temu segmentu.

(a)

izvajanje ukrepov Komisije ali nujnih ukrepov držav članic iz členov 12 oziroma 13 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ali ohranitvenih ukrepov iz člena 7 navedene uredbe, vključno z obdobji biološke obnovitve;

(b)

nepodaljšanje sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu ali protokolov k tem sporazumom;

(c)

kadar je začasno prenehanje določeno v načrtu upravljanja, sprejetem v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1967/2006 (27), ali v večletnem načrtu, sprejetem v skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013, kadar je treba zaradi doseganja ciljev iz člena 2(2) in točke (a) člena 2(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 na podlagi znanstvenega mnenja zmanjšati ribolovni napor.

(a)

lastnikom ribiških plovil Unije, ki so registrirana kot aktivna in so vsaj 120 dni v zadnjih dveh koledarskih letih pred datumom predložitve vloge za podporo izvajala ribolovne dejavnosti na morju, ali

(b)

ribičem, ki so vsaj 120 dni v zadnjih dveh koledarskih letih pred datumom predložitve vloge za podporo na morju delali na krovu ribiškega plovila Unije, na katerega se nanaša začasno prenehanje dejavnosti.

(a)

je tak razrez vključen v operativni program iz člena 18 in

(b)

je trajno prenehanje predvideno kot instrument akcijskega načrta iz člena 22(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013, ob tem pa je navedeno, da ni učinkovitega ravnovesja med segmentom flote in ribolovnimi možnostmi, ki so na voljo temu segmentu.

(a)

lastnikom ribiških plovil Unije, ki so registrirana kot aktivna in so vsaj 90 dni na leto v zadnjih dveh koledarskih letih pred datumom predložitve vloge za podporo izvajala ribolovne dejavnosti na morju, ali

(b)

ribičem, ki so vsaj 90 dni na leto v zadnjih dveh koledarskih letih pred datumom predložitve vloge za podporo na morju delali na krovu ribiškega plovila Unije, na katerega se nanaša trajno prenehanje dejavnosti.

(a)

v skladu z nacionalnim pravom ga akreditira pristojni organ države članice;

(b)

vodi pregledno politiko glede vplačil v sklad in izplačil iz njega; in

(c)

ima jasna pravila za določitev odgovornosti za kakršne koli nastale dolgove.

(a)

oblikovanje, razvoj in spremljanje tehničnih ter upravnih sredstev, potrebnih za razvoj in izvajanje ohranitvenih ukrepov in regionalizacije;

(b)

sodelovanje zainteresiranih strani in sodelovanje med državami članicami pri oblikovanju in izvajanju ohranitvenih ukrepov in regionalizacije.

(a)

v opremo za izboljšanje selektivnosti ribolovnih orodij glede velikosti ali vrste;

(b)

v ribiško plovilo ali v opremo za odpravo zavržkov s preprečevanjem in zmanjševanjem neželenega ulova komercialnih staležev ali za ravnanje z neželenim ulovom, ki ga je treba iztovoriti v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(c)

v opremo za omejitev in po možnosti odpravo fizičnih in bioloških vplivov ribolova na ekosistem ali morsko dno;

(d)

v opremo za zaščito orodja in ulova pred sesalci in pticami, zavarovanimi z Direktivo Sveta 92/43/EGS ali Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (28), če ne ogroža selektivnosti ribolovnega orodja in če je bilo storjeno vse potrebno, da se preprečijo fizične poškodbe plenilcev.

(a)

lastnikom ribiških plovil Unije, ki so registrirana kot aktivna plovila in so vsaj 60 dni v obdobju dveh koledarskih let pred datumom predložitve vloge za podporo izvajala ribolovno dejavnost na morju;

(b)

ribičem, ki so lastniki opreme, ki jo je treba nadomestiti, in so delali na krovu ribiškega plovila Unije vsaj 60 dni v obdobju dveh koledarskih let pred datumom predložitve vloge za podporo;

(c)

organizacijam ribičev, ki jih priznava država članica.

(a)

pobiranje odpadkov iz morja s strani ribičev, kot je odstranjevanje izgubljenega ribolovnega orodja in morskih odpadkov;

(b)

izgradnjo, postavljanje ali posodobitev mirujočih ali premičnih naprav za varovanje ter spodbujanje razvoja morskih živalskih in rastlinskih vrst, vključno z njihovo znanstveno pripravo, in vrednotenje;

(c)

prispevke k boljšemu upravljanju ali ohranjanju morskih bioloških virov;

(d)

pripravo, vključno s študijami, oblikovanje, spremljanje in posodabljanje načrtov za varstvo in upravljanje za dejavnosti, povezane z ribištvom, v okviru območij NATURA 2000 in območij prostorskih varovalnih ukrepov iz Direktive 2008/56/ES ter v drugih posebnih habitatih;

(e)

upravljanje, obnovo in spremljanje območij NATURA 2000 v skladu z direktivama 92/43/EGS in 2009/147/ES ter v skladu s prednostnimi okviri ukrepanja, sprejetimi v skladu z Direktivo 92/43/EGS;

(f)

upravljanje, obnovo in spremljanje zaščitenih morskih območij zaradi izvajanja prostorskih varovalnih ukrepov iz člena 13(4) Direktive 2008/56/ES;

(g)

povečanje okoljske ozaveščenosti med ribiči glede varstva in obnove morske biotske raznovrstnosti;

(h)

sisteme nadomestil za škodo pri ulovu zaradi sesalcev in ptic, zaščitenih z Direktivo 92/43/EGS in Direktivo 2009/147/ES;

(i)

sodelovanje pri drugih ukrepih, katerih cilja sta ohranitev in krepitev storitev v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemskimi storitvami, kot je obnova določenih morskih in obalnih habitatov v podporo trajnostnim staležem rib, vključno z njihovo znanstveno pripravo, in vrednotenje.

(a)

naložbe v opremo ali ribiška plovila s ciljem zmanjšanja emisij onesnaževal ali toplogrednih plinov in povečanja energetske učinkovitosti ribiških plovil. Naložbe v ribolovno orodje so tudi upravičene, če ne ogrožajo selektivnosti tega ribolovnega orodja;

(b)

preglede in programe energetske učinkovitosti;

(c)

študije za ocenitev prispevka alternativnih pogonskih sistemov in oblike trupa ribiških plovil k njihovi energetski učinkovitosti.

(a)

plovilom, katerih skupna dolžina ne presega 12 metrov, če moč novega ali posodobljenega motorja v kW ni večja kot pri starem motorju;

(b)

plovilom, katerih skupna dolžina je med 12 in 18 metrov, če je moč novega ali posodobljenega motorja v kW vsaj za 20 % manjša kot pri starem motorju;

(c)

plovilom, katerih skupna dolžina je med 18 in 24 metrov, če je moč novega ali posodobljenega motorja v kW vsaj za 30 % manjša kot pri starem motorju.

(a)

1 500 000 EUR ali

(b)

3 % finančne podpore Unije, ki jo država članica dodeli za prednostne naloge Unije, določene v členu 6(1), (2) in (5).

(a)

naložbe, ki zvišujejo vrednost ribiških proizvodov, zlasti tiste, ki ribičem omogočajo predelavo, trženje in neposredno prodajo lastnega ulova;

(b)

inovativne naložbe v ribiška plovila, ki izboljšujejo kakovost ribiških proizvodov.

(a)

spodbujanje človeškega kapitala,ustvarjanja delovnih mest in socialnega dialoga v skladu s členom 29 ter pod pogoji iz navedenega člena;

(b)

v ribiška plovila ali individualno opremo v skladu s členom 32 in pod pogoji iz navedenega člena;

(c)

v opremo in vrste operacij v skladu s členoma 38 in 39 ter pod pogoji iz navedenih členov;

(d)

za izboljšanje energetske učinkovitost in ublažitev učinkov podnebnih sprememb v skladu s členom 41 ter pod pogoji iz navedenega člena;

(e)

v opremo, ki povečuje vrednost in kakovost ulovljenih rib, v skladu s členom 42 in pod pogoji iz navedenega člena;

(f)

v ribiška pristanišča, zavetja in mesta iztovarjanja v skladu s členom 43 ter pod pogoji iz navedenega člena.

(a)

se sklicevanja na ribiška plovila v členih 32, 38, 39, 41 in 42 štejejo kot sklicevanja na plovila, ki delujejo izključno v celinskih vodah;

(b)

se sklicevanje na morsko okolje v členu 38 šteje kot sklicevanje na okolje, v katerem delujejo plovila za ribolov v celinskih vodah.

(a)

upravljanje, obnovo in spremljanje območij NATURA 2000, na katera vplivajo ribolovne dejavnosti, in rehabilitacijo celinskih voda v skladu z Direktivo 60/2000/EU Evropskega parlamenta in Sveta (30), vključno z drstitvenimi območji in selitvenimi potmi za selitvene vrste, brez poseganja v točko (e) člena 40(1) te uredbe in ob sodelovanju ribičev v celinskih vodah, kjer je to ustrezno;

(b)

izgradnjo, posodobitev ali postavljanje mirujočih ali premičnih naprav za varovanje ter spodbujanje razvoja vodnih živalskih in rastlinskih vrst, vključno z njihovo znanstveno pripravo, spremljanjem in vrednotenjem.

(a)

razvijanje tehničnega, znanstvenega ali organizacijskega znanja v objektih akvakulture, ki zlasti zmanjšuje vpliv na okolje, zmanjšuje odvisnost od ribje moke in ribjega olja, spodbuja trajnostno izkoriščanje virov v akvakulturi, prispeva k dobremu počutju živali ali olajšuje nove trajnostne načine proizvodnje;

(b)

razvijanje ali uvajanje novih vrst akvakulture z dobrim tržnim potencialom, novih ali bistveno izboljšanih proizvodov, novih ali izboljšanih postopkov ter novih ali izboljšanih sistemov upravljanja in organizacijskih sistemov;

(c)

proučevanje tehnične ali ekonomske izvedljivosti inovativnih proizvodov ali postopkov.

(a)

produktivne naložbe v akvakulturo;

(b)

diverzifikacijo proizvodnje akvakulture in gojenih vrst;

(c)

posodobitev objektov akvakulture, vključno z izboljšanjem delovnih in varnostnih razmer delavcev v akvakulturi;

(d)

izboljšave in posodobitve, povezane z zdravjem in dobrim počutjem živali, vključno z nakupom opreme, namenjene zaščiti objektov akvakulture pred plenilci v naravi;

(e)

naložbe za zmanjševanje negativnih ali povečevanje pozitivnih vplivov na okolje ter izboljšanje učinkovite rabe virov;

(f)

naložbe v izboljšanje kakovosti ali v dodano vrednost proizvodov iz akvakulture,;

(g)

obnovo obstoječih ribnikov ali lagun akvakulture z odstranjevanjem blata ali naložbami za preprečevanje nalaganja blata;

(h)

diverzifikacijo prihodka podjetij, ki se ukvarjajo z akvakulturo, z razvojem dopolnilnih dejavnosti;

(i)

naložbe, ki bistveno zmanjšajo vpliv podjetij, ki se ukvarjajo z akvakulturo, na porabo in kakovost vode, zlasti z zmanjšanjem količine porabljene vode ali kemikalij, antibiotikov in drugih zdravil ali izboljšanjem kakovosti izhodne vode, vključno z uporabo večtrofičnih sistemov akvakulture;

(j)

spodbujanje akvakulture v zaprtih sistemih, kjer se proizvodi iz akvakulture gojijo v zaprtih sistemih ponovnega kroženja, kar čim bolj zniža porabo vode;

(k)

naložbe za povečanje energetske učinkovitosti in spodbujanje prehoda podjetij, ki se ukvarjajo z akvakulturo, na obnovljive vire energije.

(a)

ustanovitev služb za upravljanje objektov akvakulture ter za razbremenitev in svetovanje;

(b)

nakup svetovalnih storitev za objekte akvakulture na tehničnem, znanstvenem, pravnem, okoljskem ali gospodarskem področju.

(a)

potrebe glede upravljanja, ki omogočajo skladnost objektov akvakulture z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo na področju varstva okolja ter zahtevami pomorskega prostorskega načrtovanja;

(b)

presojo vpliva na okolje iz Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (31) in Direktive 92/43/EGS;

(c)

potrebe glede upravljanja, ki omogočajo skladnost objektov akvakulture z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo na področju zdravja in dobrega počutja vodnih živali ali zakonodajo javnega zdravja;

(d)

zdravstvene in varnostne standarde na podlagi zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje;

(e)

strategije trženja in poslovanja.

(a)

poklicno usposabljanje, vseživljenjsko učenje, širjenje znanstvenega in tehničnega znanja in inovativnih praks, pridobivanje novih veščin na področju akvakulture ter v zvezi z zmanjšanjem okoljskega vpliva dejavnosti akvakulture;

(b)

izboljšanje delovnih pogojev in spodbujanje varnosti pri delu;

(c)

povezovanje v mreže ter izmenjavo izkušenj in najboljših praks med podjetji, ki se ukvarjajo z akvakulturo, ali strokovnimi organizacijami in drugimi zainteresiranimi stranmi, vključno z znanstvenimi in tehničnimi organi ali organi, ki spodbujajo enake možnosti med moškimi in ženskami.

(a)

določitev in kartiranje najprimernejših območij za razvoj akvakulture ob upoštevanju postopkov prostorskega načrtovanja, kadar je to ustrezno; določitev in kartiranje območij, kjer bi bilo treba izključiti dejavnosti akvakulture, da bi se ohranila vloga teh območij v delovanju ekosistema;

(b)

izboljšanje in razvoj podpornih zmogljivosti in infrastrukture, potrebnih za povečanje potenciala lokacij za akvakulturo ter zmanjšanje škodljivih vplivov akvakulture na okolje, vključno z naložbami v komasacijo, oskrbo z energijo ali gospodarjenje z vodami;

(c)

ukrepe, ki jih sprejmejo in izvajajo pristojni organi v skladu s členom 9(1) Direktive 2009/147/ES ali členom 16(1) Direktive 92/43/EGS, katerih cilj je preprečiti resno škodo za akvakulturo;

(d)

ukrepe, ki jih sprejmejo in izvajajo pristojni organi po ugotovitvi povečanega pogina ali bolezni, kot je določeno v členu 10 Direktive Sveta 2006/88/ES (32). Ti ukrepi lahko zajemajo sprejetje akcijskih načrtov za lupinarje, namenjenih varovanju, obnovi in upravljanju, vključno s podporo za gojitelje lupinarjev za upravljanje naravnih območij lupinarjev in prispevnih območij.

(a)

imajo ustrezne veščine ter sposobnosti;

(b)

prvič ustanavljajo mikro ali malo podjetje, ki se ukvarja z akvakulturo, kot vodilne osebe v takšnem podjetju; in

(c)

predložijo poslovni načrt o razvoju njihovih dejavnosti akvakulture.

(a)

prehod s konvencionalnih načinov proizvodnje v akvakulturi na ekološko akvakulturo v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (33) ter v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 710/2009 (34);

(b)

sodelovanje v sistemu Unije za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), vzpostavljenem z Uredbo (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (35).

(a)

izgube prihodka ali dodatnih stroškov v obdobju prehoda s konvencionalne na ekološko pridelavo za dejavnosti, upravičene v skladu s točko (a) odstavka 1 tega člena ali

(b)

dodatnih stroškov zaradi uporabe sistema EMAS in priprav na sodelovanje v tem sistemu za operacije, upravičene v skladu s točko (b) odstavka 1.

(a)

metode akvakulture, ki so združljive s posebnimi okoljskimi potrebami in za katere veljajo posebne zahteve za upravljanje, ki izhajajo iz določitve območij NATURA 2000 v skladu z direktivama 92/43/EGS ter 2009/147/ES;

(b)

sodelovanje, v zvezi z neposredno povezanimi stroški, pri ohranjanju in razmnoževanju vodnih živali ex-situ v okviru programov za ohranjanje in obnovo biotske raznovrstnosti, ki jih razvijejo javni organi ali se izvajajo pod njihovim nadzorom;

(c)

dejavnosti akvakulture, ki vključujejo ohranjanje in izboljševanje okolja ter biotske raznovrstnosti, in upravljanje s krajino in tradicionalnimi značilnostmi na območjih akvakulture.

(a)

okuženost traja več kot štiri zaporedne mesece; ali

(b)

izguba zaradi začasne ustavitve pridobivanja gojenih mehkužcev presega 25 % letnega prometa zadevnega podjetja, izračunanega na podlagi povprečnega prometa tega podjetja v treh koledarskih letih pred letom, v katerem se pridobivanje ustavi.

(a)

poplačilo stroškov za nadzor in izkoreninjenje bolezni v akvakulturi v skladu z Odločbo Sveta 2009/470/ES (36), vključno z operativnimi stroški, ki nastanejo zaradi izpolnjevanja obveznosti iz načrta za izkoreninjenje bolezni;

(b)

razvoj splošnih najboljših praks in najboljših praks, ki so značilne za določene vrste, ali kodeksov ravnanja na področju biološke varnosti ali zahtev po zdravju in dobrem počutju živali v akvakulturi;

(c)

pobude za zmanjšanje odvisnosti akvakulture od veterinarskih zdravil;

(d)

veterinarske ali farmacevtske študije ter širjenje in izmenjavo informacij ter najboljših praks na področju veterinarskih bolezni v akvakulturi zaradi spodbujanja ustrezne uporabe veterinarskih zdravil;

(e)

ustanovitev in delovanje skupin za zaščito zdravja v sektorju akvakulture, ki jih priznavajo države članice;

(f)

nadomestila gojiteljem mehkužcev zaradi začasne ustavitve njihovih dejavnosti zaradi množičnega pogina, če stopnja pogina presega 20 % letnega prometa ali če izguba zaradi začasne ustavitve dejavnosti presega 35 % letnega prometa zadevnega podjetja, izračunanega na podlagi povprečnega prometa tega podjetja v treh koledarskih letih pred letom, v katerem se dejavnosti ustavijo.

(a)

naravnih nesreč;

(b)

škodljivih podnebnih pojavov;

(c)

nenadnih sprememb kakovosti in količine vode, za katere ni odgovoren gospodarski subjekt;

(d)

bolezni v akvakulturi, izpada ali uničenja proizvodnih zmogljivosti, za katere ni odgovoren gospodarski subjekt.

(a)

čim bolj povečujejo sodelovanje sektorjev ribištva in akvakulture pri trajnostnem razvoju obalnih in celinskih ribiških območij ter območij akvakulture;

(b)

zagotavljajo, da lokalne skupnosti v celoti izkoriščajo možnosti, ki jih ponuja pomorski in obalni razvoj ter razvoj celinskih voda, ter imajo od njih korist, zlasti pa pomagajo malim in nazadujočim ribiškim pristaniščem pri razvoju raznolike infrastrukture, da bi čim bolje izkoristila svoj morski potencial.

(a)

glede na svojo osrednjo strategijo in družbeno-gospodarsko sestavo območja uravnoteženo zastopajo glavne zainteresirane strani, vključno z zasebnim sektorjem, javnim sektorjem in civilno družbo;

(b)

zagotavljajo pomembno zastopanost sektorjev ribištva in/ali akvakulture.

(a)

pripravljalna podpora;

(b)

izvajanje strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost;

(c)

dejavnosti sodelovanja;

(d)

tekoči stroški in animacija.

(a)

zagotavljanje dodane vrednosti, ustvarjanje delovnih mest, pritegnitev mladih in spodbujanje inovacij v vseh fazah dobavne verige na področju ribištva in akvakulture;

(b)

podpiranje diverzifikacije znotraj ali izven gospodarskega ribištva, vseživljenjskega učenja in ustvarjanja delovnih mest na ribiških območjih in območjih akvakulture;

(c)

povečevanje in izkoriščanje okoljskih prednosti ribiških območij in območij akvakulture, vključno z dejavnostmi za ublažitev podnebnih sprememb;

(d)

spodbujanje socialne blaginje in varstva kulturne dediščine na ribiških območjih in območjih akvakulture, vključno z ribištvom, akvakulturo in pomorsko kulturno dediščino;

(e)

krepitev vloge ribiških skupnosti v lokalnem razvoju ter gospodarjenje z lokalnimi ribolovnimi viri in upravljanje pomorskih dejavnosti.

(a)

medregijskim ali transnacionalnim projektom sodelovanja;

(b)

za pripravljalno tehnično podporo za medregijske in transnacionalne projekte sodelovanja, če lahko lokalne akcijske skupine za ribištvo dokažejo, da se pripravljajo na izvedbo projekta.

(a)

znesek pomoči za skladiščenje ne presega zneska tehničnih stroškov in stroškov financiranja za ukrepe, ki so potrebni za stabilizacijo in skladiščenje zadevnih proizvodov;

(b)

količine, upravičene do pomoči za skladiščenje, ne presegajo 15 % letnih količin zadevnih proizvodov, ki jih organizacije proizvajalcev dajo v prodajo;

(c)

letna finančna podpora ne presega 2 % povprečne letne vrednosti proizvodnje, ki jo na trg v obdobju 2009–20111 dajo člani organizacije proizvajalcev.

(a)

tehnični stroški se izračunajo vsako leto na podlagi neposrednih stroškov v zvezi z ukrepi za stabilizacijo in skladiščenje zadevnih proizvodov;

(b)

stroški financiranja se izračunajo vsako leto, pri čemer se uporabi obrestna mera, ki jo letno določi posamezna država članica;

(a)

ustanavljanje organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij, ki se priznajo v skladu z oddelkom II poglavja II Uredbe (EU) št. 1379/2013;

(b)

iskanje novih trgov in izboljšanje pogojev za dajanje na trg ribiških vrst in proizvodov iz akvakulture, med drugim tudi:

(c)

spodbujanje kakovosti in dodane vrednosti z lajšanjem:

(d)

spodbujanje preglednosti proizvodnje in trgov ter izvajanja tržnih raziskav in študij o odvisnosti Unije od uvoza;

(e)

prispevanje k sledljivosti ribiških proizvodov ali proizvodov iz akvakulture in, če je ustrezno, vzpostavitev znaka za okolje za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture za vso Unijo, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1379/2013;

(f)

priprava standardnih pogodb za mala in srednja podjetja, ki so združljive s pravom Unije;

(g)

izvajanje regionalnih, nacionalnih ali transnacionalnih komunikacijskih in oglaševalskih kampanj za dvig ozaveščenosti javnosti o trajnostnih ribiških proizvodih in proizvodih iz akvakulture.

(a)

prispevajo k varčevanju z energijo ali zmanjševanju vpliva na okolje, vključno z obdelavo odpadkov;

(b)

izboljšajo varnostne, higienske, zdravstvene in delovne pogoje;

(c)

podpirajo predelavo ulova rib, ki se lahko tržijo, vendar ne morejo biti namenjene za prehrano ljudi;

(d)

se nanašajo na predelavo stranskih proizvodov, ki nastanejo pri glavnih dejavnostih predelave;

(e)

se nanašajo na predelavo proizvodov iz ekološke akvakulture na podlagi členov 6 in 7 Uredbe (ES) št. 834/2007;

(f)

bodo omogočile nove ali izboljšane proizvode, nove ali izboljšane postopke ter nove ali izboljšane sisteme upravljanja in organizacijske sisteme.

(a)

ki so jih ujela plovila tretjih držav, razen ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo Venezuele in delujejo v vodah Unije;

(b)

ki so jih ulovila ribiška plovila Unije, ki niso registrirana v pristanišču ene od regij iz odstavka 1;

(c)

ki so uvoženi iz tretjih držav.

(a)

fizične ali pravne osebe, ki uporabljajo proizvodna sredstva za pridobitev ribiških proizvodov ali proizvodov iz akvakulture z namenom dajanja ter proizvodov na trg;

(b)

lastniki ali upravljavci plovil, ki so registrirana v pristaniščih v regijah iz odstavka 1 in obratujejo v teh regijah, ali združenja takšnih lastnikov ali upravljavcev;

(c)

gospodarski subjekti v sektorjih predelave in trženja ali združenja takšnih gospodarskih subjektov.

(a)

za vsak ribiški proizvod ali proizvod iz akvakulture ali kategorijo proizvodov dodatni stroški zaradi posebne prikrajšanosti zadevnih regij, in

(b)

vsaka druga oblika javne intervencije, ki vpliva na višino dodatnih stroškov.

(a)

nakup, namestitev in razvoj tehnologije, vključno z računalniško strojno in programsko opremo, sistemi za zaznavanje plovil, sistemi televizije zaprtega kroga (CCTV) in omrežji IT, ki omogočajo zbiranje, upravljanje, potrjevanje, analiziranje, obvladovanje tveganja, predstavitev (s pomočjo spletnih mest v zvezi z nadzorom) in izmenjavo ter razvoj metod vzorčenja podatkov v zvezi z ribištvom, ter medsebojno povezavo sistemov za medsektorsko izmenjavo podatkov;

(b)

razvoj, nakup in namestitev komponent, vključno z računalniško strojno in programsko opremo, ki so potrebne za zagotavljanje prenosa podatkov od akterjev, ki sodelujejo pri ribolovu in trženju ribiških proizvodov, zadevnim organom v državah članicah in organom Unije, vključno s potrebnimi komponentami za sisteme za elektronsko zapisovanje in poročanje (ERS), sisteme za spremljanje plovil (VMS) in sisteme samodejnega prepoznavanja (AIS), ki se uporabljajo za nadzor;

(c)

razvoj, nakup in namestitev komponent, vključno z računalniško strojno in programsko opremo, ki so potrebne za zagotovitev sledljivosti ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture iz člena 58 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(d)

izvajanje programov za izmenjavo podatkov med državami članicami in za analizo teh podatkov;

(e)

posodobitev in nakup patruljnih čolnov, letal in helikopterjev, če se za nadzor ribištva uporablja vsaj 60 % vsega časa njihove uporabe na letni ravni;

(f)

nakup drugih sredstev nadzora, vključno z napravami, ki omogočajo merjenje moči motorja, in opremo za tehtanje;

(g)

razvoj inovativnih sistemov za nadzor in spremljanje ter izvajanje pilotnih projektov v zvezi z nadzorom ribištva, vključno z analizo DNK rib ali razvojem spletnih mest v zvezi z nadzorom;

(h)

programi za usposabljanje in izmenjavo, tudi med državami članicami, za osebje, ki je odgovorno za spremljanje, kontrolo in nadzor ribištva;

(i)

analiza stroškov in koristi ter ocene opravljenih revizij in odhodkov, ki so jih imeli pristojni organi pri izvajanju spremljanja, kontrole in nadzora;

(j)

pobude, vključno s seminarji in medijskimi orodji, usmerjenimi v dvig ozaveščenosti ribičev in drugih akterjev, kot so inšpektorji, državni tožilci in sodniki ter javnosti o potrebi boja proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu ter o izvajanju pravil SRP;

(k)

operativni stroški, nastali ob poostrenem nadzoru staležev, za katere veljajo posebni programi nadzora in inšpekcijskih pregledov, uvedeni v skladu s členom 95 Uredbe (ES) št. 1224/2009, ter ob usklajevanju nadzora v skladu s členom 15 Uredbe Sveta (ES) št. 768/2005 (38);

(l)

programi, povezani z izvajanjem akcijskega načrta, vzpostavljenega v skladu s členom 102(4) Uredbe (ES) št. 1224/2009, vključno z vsemi nastalimi operativnimi stroški.

(a)

zbiranje, upravljanje in uporaba podatkov za namene znanstvene analize in izvajanja SRP;

(b)

nacionalni, transnacionalni in podnacionalni večletni programi vzorčenja, če se nanašajo na staleže, zajete s SRP;

(c)

spremljanje gospodarskega in rekreacijskega ribolova na morju, vključno s spremljanjem prilova morskih organizmov, kot npr. morskih sesalcev in ptičev;

(d)

raziskave na morju;

(e)

sodelovanje predstavnikov držav članic in regionalnih organov na regionalnih usklajevalnih sestankih, sestankih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, v katerih Unija sodeluje kot pogodbena stranka ali opazovalka ali sestankih mednarodnih organov, zadolženih za znanstvene nasvete;

(f)

izboljšanje sistemov zbiranja in upravljanja podatkov ter izvajanja pilotskih študij za izboljšanje obstoječih sistemov zbiranja in upravljanja podatkov;

(a)

ukrepe tehnične pomoči iz člena 59(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013;

(b)

vzpostavitev nacionalnih mrež, katerih namen je razširjanje informacij, gradnja zmogljivosti, izmenjava najboljših praks in podpiranje sodelovanja med lokalnimi akcijskimi skupinami za ribištvo na ozemlju države članice.

(a)

celostnim pomorskim nadzorom in zlasti skupnim okoljem za izmenjavo informacij za nadzor na področju pomorstva v Uniji,

(b)

spodbujanjem varstva morskega okolja, zlasti njegove biotske raznovrstnosti in zaščitenih morskih območij, kot so območja Natura 2000, brez poseganja v člen 37 te uredbe, ter trajnostne uporabe morskih in obalnih virov ter nadaljnjo opredelitvijo omejitev trajnosti človekovih dejavnosti, ki vplivajo na morsko okolje, zlasti v okviru Direktive 2008/56/EC.

(a)

prispevajo k ciljem celostnega pomorskega nadzora in zlasti k ciljem skupnega okolja za izmenjavo informacij;

(b)

varujejo morsko okolje, zlasti njegove biotske raznovrstnosti in zaščitenih morskih območij, kot so območja Natura 2000, v skladu z obveznostmi iz direktiv 92/43/EGS in 2009/14/ES;

(c)

izboljšujejo poznavanja stanja morskega okolja z namenom izdelave programov spremljanja in programov ukrepov iz Direktive 2008/56/ES v skladu z obveznostmi iz navedene direktive.

(a)

spodbuja oblikovanje in izvajanje integriranega upravljanja pomorskih in obalnih zadev, zlasti:

(b)

prispeva k razvoju medsektorskih pobud, ki so vzajemno koristne za različne pomorske sektorje in/ali sektorske politike, pri čemer se upoštevajo in nadgrajujejo obstoječa orodja in pobude, kot so:

(c)

podpira trajnostno gospodarsko rast, zaposlovanje, inovacije in nove tehnologije v pomorskih sektorjih v vzponu in prihodnjih pomorskih sektorjih ter v obalnih, otoških in najbolj oddaljenih regijah Unije na način, da dopolnjuje uveljavljene sektorske in nacionalne dejavnosti;

(d)

spodbuja varstvo morskega okolja, zlasti njegove biotske raznovrstnosti in zaščitenih morskih območij, kot so območja Natura 2000, ter trajnostno uporabo morskih in obalnih virov ter dodatno opredeli omejitev trajnosti človekovih dejavnosti, ki vplivajo na morsko okolje, v skladu s ciljema doseči in ohraniti dobri okoljski status, kakor je določeno z Direktivo 2008/56/ES.

(a)

študije;

(b)

projekti, vključno s preskusnimi projekti in projekti sodelovanja;

(c)

obveščanje javnosti in izmenjava najboljših praks, kampanje ozaveščanja in s tem povezane dejavnosti obveščanja ter razširjanja informacij, kot so oglaševalske kampanje, prireditve, vzpostavljanje in vzdrževanje spletišč ter platforme zainteresiranih strani;

(d)

konference, seminarji, forumi in delavnice;

(e)

dejavnosti usklajevanja, vključno z mrežami za izmenjavo informacij in podporo razvoju za strategije morskih bazenov;

(f)

razvoj, delovanje in vzdrževanje sistemov in omrežij IT, ki omogočajo zbiranje, upravljanje, potrjevanje, analiziranje in izmenjavo ter razvoj metod vzorčenja podatkov, vključno z medsebojno povezavo sistemov za medsektorsko izmenjavo podatkov;

(g)

projekti usposabljanja za razvoj znanja in poklicnih kvalifikacij ter ukrepi za spodbujanje poklicnega razvoja v pomorskem sektorju.

(a)

razvoj in uporabo tehničnih orodij za celostni pomorski nadzor, zlasti za podporo uporabe, delovanja in vzdrževanja skupnega okolja za izmenjavo informacij, s čimer se spodbuja medsektorska in čezmejna izmenjava informacij o nadzoru, ki med seboj povezujejo vse uporabniške skupnosti, pri čemer se upošteva ustrezni razvoj sektorskih politik v zvezi z nadzorom, po potrebi pa ustrezno prispeva k njihovemu nadaljnjemu razvoju;

(b)

dejavnosti usklajevanja in sodelovanja med državami članicami ali regijami za razvoj pomorskega prostorskega načrtovanja in celovitega ravnanja z obalnim pasom, vključno z odhodki, povezanimi s sistemi in praksami izmenjave in spremljanja podatkov, dejavnostmi vrednotenja, vzpostavitvijo in delovanjem mrež strokovnjakov ter vzpostavitvijo programa, katerega cilj je krepitev zmogljivosti držav članic za izvajanje pomorskega prostorskega načrtovanja;

(c)

pobude za sofinanciranje, nakup in vzdrževanje sistemov za pomorsko opazovanje in tehničnega orodja za oblikovanje, ustanovitev in vodenje operativnega sistema evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke, katerega cilj je olajšati zbiranje, pridobivanje, združevanje, obdelavo, nadzor kakovosti, ponovno uporabo in razširjanje pomorskih podatkov in znanja s sodelovanjem med zadevnimi institucijami držav članic in/ali mednarodnimi institucijami.

(a)

zbiranjem, upravljanjem in razširjanjem znanstvenih nasvetov v okviru SRP;

(b)

posebnimi ukrepi nadzora in izvrševanja v okviru SRP;

(c)

prostovoljnimi prispevki mednarodnim organizacijam;

(d)

svetovalnimi sveti;

(e)

tržnimi informacijami;

(f)

dejavnostmi obveščanja na področju SRP in CPP.

(a)

študije in pilotni projekti, ki so potrebni za izvajanje in razvoj SRP, vključno s tistimi o alternativnih tehnikah trajnostnega ribolovnega in akvakulturnega upravljanja, tudi v okviru svetovalnih svetov;

(b)

priprava in zagotavljanje znanstvenih mnenj in nasvetov s strani znanstvenih organov, vključno z mednarodnimi svetovalnimi organi, ki so odgovorni za oceno staležev, ter s strani neodvisnih strokovnjakov in raziskovalnih institucij;

(c)

sodelovanje strokovnjakov na sestankih delovnih skupin o znanstvenih in tehničnih vprašanjih s področja ribištva, na primer v Znanstvenem, tehničnem in ekonomskem odboru za ribištvo, kakor tudi v mednarodnih svetovalnih organih ter na sestankih, za katere je potrebna priprava prispevkov strokovnjakov s področja ribištva in akvakulture;

(d)

raziskave na morju iz člena 12(2) Uredbe (ES) št. 199/2008 na območjih, kjer plovila Unije lovijo v skladu s sporazumi o partnerstvu o trajnostnem ribištvu iz člena 31 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(e)

odhodki, ki jih je imela Komisija pri storitvah v zvezi z zbiranjem, upravljanjem in uporabo podatkov, organizacijo in vodenjem sestankov strokovnjakov s področja ribištva in upravljanjem letnih delovnih programov, vezanih na strokovno znanstveno in tehnično znanje s področja ribištva, obdelavo zahtev po podatkih in podatkovnih nizov ter pripravljalnimi deli za zagotovitev znanstvenih mnenj in nasvetov;

(f)

dejavnosti sodelovanja med državami članicami na področju zbiranja podatkov, vključno tistih med različnimi regionalnimi zainteresiranimi stranmi in vključno z ustanovitvijo in vodenjem regionaliziranih podatkovnih zbirk za skladiščenje, upravljanje in uporabo podatkov, kar bo koristilo regionalnemu sodelovanju ter izboljšalo dejavnosti zbiranja in upravljanja podatkov ter strokovno znanje v podporo upravljanju ribištva;

(a)

skupni nakup in/ali zakup patruljnih čolnov, letal in helikopterjev, če se uporabljajo za nadzor ribištva vsaj 60 % skupnega časa letne uporabe, s strani več držav članic z istega geografskega območja;

(b)

odhodki v zvezi z oceno in razvojem novih tehnologij nadzora ter s postopki za izmenjavo podatkov;

(c)

vsi operativni odhodki v zvezi z nadzorom in oceno, ki ju opravi Komisija v zvezi z izvajanjem SRP, ter zlasti odhodki v zvezi z misijami preverjanja, inšpekcijskimi in revizorskimi misijami, opremo in usposabljanjem uradnikov Komisije, organizacijo sestankov ali udeležbo na njih, vključno z izmenjavo informacij in najboljših praks med državami članicami, študijami, storitvami informacijske tehnologije in dobavami, ter najemom ali nakupom inšpekcijskih sredstev s strani Komisije, kot so opredeljeni v naslovih IX in X Uredbe (ES) št. 1224/2009.

(a)

programi za mednarodno usposabljanje osebja, ki je odgovorno za spremljanje, kontrolo in nadzor ribištva;

(b)

pobude, vključno s seminarji in medijskimi orodji, za poenotenje tolmačenja predpisov in povezanega nadzora v Uniji.

(a)

finančne prispevke organizacijam Združenih narodov in prostovoljno financiranje katere koli mednarodne organizacije, dejavne na področju pomorskega prava;

(b)

finančne prispevke za priprave za nove mednarodne organizacije ali nove mednarodne pogodbe, ki so v interesu Unije;

(c)

prostovoljne finančne prispevke za delo ali programe posebnega interesa za Unijo, ki jih izvajajo mednarodne organizacije;

(d)

finančne prispevke za katero koli dejavnost (vključno z delovnimi, neformalnimi ali izrednimi sestanki pogodbenic), ki podpira interese Unije v mednarodnih organizacijah in krepi sodelovanje z njenimi partnerji v teh organizacijah. V tem okviru se stroški udeležbe predstavnikov tretjih držav pri pogajanjih in na sestankih mednarodnih forumov in organizacij lahko krijejo iz ESPR, kadar njihova prisotnost postane nujna zaradi interesov Unije.

(a)

stroške za dejavnosti obveščanja in sporočanja v zvezi s SRP in CPP, vključno s:

(b)

potne stroške in stroške nastanitve strokovnjakov in predstavnikov zainteresiranih strani, ki jih Komisija povabi na sestanke;

(c)

stroške obveščanja o političnih prednostnih nalogah Unije, v kolikor so povezane s splošnimi cilji te uredbe.

(a)

ukrepe tehnične pomoči iz člena 58 Uredbe (EU) št. 1303/2013;

(b)

pripravo, spremljanje in vrednotenje sporazumov o trajnostnem ribolovu in sodelovanje Unije v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva. Zadevni ukrepi zajemajo študije, srečanja, sodelovanje strokovnjakov, stroške začasnega osebja, dejavnosti obveščanja in vse druge upravne stroške ali stroške, ki nastanejo v zvezi z znanstveno ali tehnično pomočjo Komisije.

(c)

vzpostavitev evropske mreže lokalnih akcijskih skupin za ribištvo, katere namen je krepitev zmogljivosti, razširjanje informacij, izmenjava izkušenj in najboljših praks ter podpiranje sodelovanja med lokalnimi akcijskimi skupinami za ribištvo. Ta mreža sodeluje z organi za povezovanje v mrežo in tehnično podporo za lokalni razvoj, ki jih vzpostavijo ESRR, ESS in EKSRP v zvezi s svojimi dejavnostmi lokalnega razvoja in transnacionalnega sodelovanja.

(a)

100 % javnofinančnih odhodkov, upravičenih do podpore v okviru pomoči za skladiščenje iz člena 67;

(b)

100 % javnofinančnih odhodkov, upravičenih do ureditve nadomestil iz člena 70;

(c)

50 % javnofinančnih odhodkov, upravičenih do podpore iz členov 33, 34 in člena 41(2);

(d)

70 % javnofinančnih odhodkov, upravičenih do podpore iz točke (e) člena 76(2);

(e)

90 % javnofinančnih odhodkov, upravičenih do podpore iz točk (a) do (d) in (f) do (l) člena 76(2);

(f)

80 % odhodkov, upravičenih do podpore iz člena 77.

(a)

upravičenec oseba javnega prava ali podjetje, pooblaščeno za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, kot je opredeljeno v členu 106(2) PDEU, kadar se pomoč dodeli za opravljanje teh storitev;

(b)

operacija povezana s pomočjo za skladiščenje iz člena 67;

(c)

operacija povezana z ureditvijo nadomestil iz člena 70;

(d)

operacija povezana z zbiranjem podatkov iz člena 77;

(e)

operacija povezana s podporo iz člena 33 ali 34 ali nadomestili iz členov 54, 55 ali 56;

(f)

operacija povezana z ukrepi CPP iz člena 80.

(a)

operacija izvaja v skladu s poglavjem I, II ali IV naslova V in izpolnjuje vsa naslednja merila:

(b)

operacija izvaja v skladu s poglavjem III naslova V, izpolnjuje enega od pogojev iz točk (a)(i), (ii) in (iii) tega odstavka ter zagotavlja javni dostop do svojih rezultatov.

(a)

Komisiji vsako leto do 31. marca predloži ustrezne kumulativne podatke o operacijah, izbranih za financiranje do konca predhodnega koledarskega leta, vključno z glavnimi značilnostmi upravičenca in same operacije;

(b)

zagotovi obveščanje javnosti o dejavnosti operativnega programa, in sicer z obveščanjem možnih upravičencev, strokovnih organizacij, gospodarskih in socialnih partnerjev, organov, vključenih v spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami, ter zadevnih nevladnih organizacij, vključno z okoljskimi organizacijami, o možnostih, ki jih zagotavlja program, in pravilih glede dostopa do finančne podpore programa;

(c)

zagotovi obveščanje javnosti o operativnem programu z obveščanjem upravičencev o prispevku Unije ter obveščanje širše javnosti o vlogi Unije v programu.

(a)

na izdatek v potrjenem izkazu o odhodkih vplivajo primeri, v katerih upravičenec ne izpolnjuje obveznosti, iz člena 10(2) te uredbe in jih država članica pred začetkom postopka popravkov iz tega odstavka ni popravila;

(b)

na izdatek v potrjenem izkazu o odhodkih vplivajo primeri resne neskladnosti s pravili SRP s strani države članice, kar je povzročilo začasno ustavitev plačila na podlagi člena 101 te uredbe, in kadar zadevna država članica še vedno ne more dokazati, da je sprejela potrebne ukrepe za izboljšanje, s katerimi bi zagotovila skladnost z veljavnimi pravili in njihovo izvajanje v prihodnje.

(a)

prikazati napredek in dosežke SRP in CPP, preučiti splošni učinek ter oceniti učinkovitost, uspešnost in pomen operacij ESPR;

(b)

prispevati k bolj usmerjeni podpori za SRP in CPP;

(c)

podpirati skupni proces pridobivanja znanja, povezan s spremljanjem in vrednotenjem;

(d)

zagotoviti zanesljivo, z dokazi podprto vrednotenje operacij ESPR, ki bo podlaga za postopek odločanja.

(a)

v šestih mesecih po sprejetju odločitve o odobritvi programa svetuje in potrdi merila za izbor operacij, ki bodo financirane; izbirna merila se revidirajo glede na programske potrebe;

(b)

preuči dejavnosti in učinke v zvezi z načrtom vrednotenja programa;

(c)

preuči ukrepe iz programa, ki se nanašajo na izpolnjevanje posebnih predhodnih pogojev;

(d)

preuči in potrdi letna poročila o izvajanju, preden se pošljejo Komisiji;

(e)

preuči ukrepe za spodbujanje enakosti moških in žensk, enakih možnosti ter nediskriminacije, vključno z dostopnostjo za invalidne osebe.

(a)

informacije o finančnih obveznostih in odhodkih za posamezne ukrepe;

(b)

povzetek izvedenih dejavnosti v zvezi z načrtom vrednotenja;

(c)

informacije in ukrepe v zvezi s primeri hudih kršitev iz člena 10(1) te uredbe in nespoštovanjem pogojev iz člena 10(2) te uredbe ter ukrepi za izboljšanje stanja;

(d)

informacije o ukrepih, sprejetih zaradi skladnosti s členom 41(10) te uredbe;

(e)

informacije o ukrepih, sprejetih za zagotovitev obveščanja javnosti o upravičencih v skladu s Prilogo V k tej uredbi, pri čemer se pri fizičnih osebah upošteva nacionalno pravo, vključno z morebitnim veljavnim pragom.

(a)

vzpostavitev enotnega spletnega mesta ali enotnega spletnega portala z informacijami o operativnem programu v državi članici in dostopom do njega;

(b)

informiranje morebitnih upravičencev o možnostih financiranja v okviru operativnega programa;

(c)

obveščanje državljanov Unije o vlogi in dosežkih ESPR z ukrepi obveščanja in sporočanja rezultatov ter vpliva sporazumov o partnerstvu, operativnih programov in operacij;

(d)

zagotavljanje, da je javnosti na voljo povzetek ukrepov za zagotavljanje skladnosti s pravili SRP, vključno s primeri nespoštovanja teh pravil s strani držav članic ali s strani upravičencev in ukrepi za izboljšanje stanja, kot so finančni popravki.

(a)

do 31. marca 2017 vmesno poročilo o vrednotenju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikov izvajanja operacij, financiranih v skladu s to uredbo;

(b)

do 31. avgusta 2018 sporočilo o nadaljevanju operacij, financiranih v skladu s to uredbo.

20.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 149/67

(1)

Od leta 2001 se določitev tretjih držav, katerih državljani morajo imeti vizum, in tistih, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti, opravlja na podlagi meril iz uvodne izjave 5 Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 (2). Stalno razvijanje vizumske politike Unije in povečana potreba, da se zagotovi večja skladnost med vizumsko politiko in drugimi politikami Unije upravičujeta, da se pri pregledu in morebitni spremembi seznamov tretjih držav iz prilog I in II k Uredbi (ES) št. 539/2001 upoštevajo nekatera dodatna merila.

(2)

Določitev tretjih držav, katerih državljani morajo imeti vizum, in tistih, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti, bi se morala opraviti na podlagi premišljene ocene vsakega posameznega primera. Ta ocena bi se morala opraviti redno in bi lahko privedla do zakonodajnih predlogov za spremembo prilog k Uredbi (ES) št. 539/2001, ne glede na možnost, da se v posebnih okoliščinah navedeni prilogi spremenita samo v zvezi z določeno državo, recimo kot rezultat postopka za liberalizacijo vizumske ureditve ali kot končna posledica začasnega zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti.

(3)

Sestava seznamov tretjih držav v prilogah I in II k Uredbi (ES) št. 539/2001 bi morala biti in ostati skladna z merili iz te uredbe. Navedbe tretjih držav, v zvezi s katerimi so se razmere glede teh meril spremenile, bi bilo treba prenesti iz ene priloge v drugo.

(4)

Vizumska obveznost za državljane Dominike, Grenade, Kiribatov, Marshallovih otokov, Mikronezije, Nauruja, Palaua, Saint Lucie, Saint Vincenta in Grenadin, Salomonovih otokov, Samoe, Tonge, Trinidada in Tobaga, Tuvaluja, Vanuatuja, Vzhodnega Timorja in Združenih arabskih emiratov ni več upravičena. V skladu z merili iz te uredbe navedene države za Unijo ne predstavljajo nobenega tveganja nezakonitega priseljevanja ali nevarnosti za javni red in varnost. Zato bi bilo treba državljane navedenih držav izvzeti iz vizumske obveznosti za bivanje, ki ne presega 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, navedbe navedenih držav pa prenesti v Prilogo II k Uredbi (ES) št. 539/2001.

(5)

Komisija bi morala nadalje oceniti stanje Kolumbije in Peruja v zvezi z merili iz te uredbe, in sicer pred odprtjem pogajanj o dvostranskih sporazumih o odpravi vizumske obveznosti med Unijo in tema državama.

(6)

Za zagotovitev popolne vzajemnosti izvzetje iz vizumske obveznosti za državljane Dominike, Grenade, Kiribatov, Kolumbije, Marshallovih otokov, Mikronezije, Nauruja, Palaua, Peruja, Saint Lucie, Saint Vincenta in Grenadin, Salomonovih otokov, Samoe, Tonge, Trinidada in Tobaga, Tuvaluja, Vanuatuja, Vzhodnega Timorja ter Združenih arabskih emiratov ne bi smelo začeti veljati, dokler ne bodo sklenjeni dvostranski sporazumi o odpravi vizumske obveznosti med Unijo in zadevnimi državami.

(7)

Statistični podatki kažejo, da skupine britanskih državljanov, ki so trenutno navedene v delu 3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 539/2001, ne predstavljajo tveganja nezakonitega priseljevanja na schengensko območje in da večina teh oseb prebiva na otokih karibske regije, ki imajo močne vezi in podobnosti s sosednjimi državami, katerih državljani so izvzeti iz vizumske obveznosti. Zato bi bilo treba te skupine britanskih državljanov izvzeti iz vizumske obveznosti za bivanje, ki ne presega 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, navedbe navedenih skupin pa prenesti v Prilogo II k navedeni uredbi.

(8)

Razvoj mednarodnega prava, iz katerega izhajajo spremembe statusa ali poimenovanja nekaterih držav ali ozemeljskih enot, bi se moral odražati v prilogah k Uredbi (ES) št. 539/2001. V Prilogo I k navedeni uredbi bi bilo treba dodati navedbo Južni Sudan, saj je ta država 9. julija 2011 razglasila svojo neodvisnost in 14. julija 2011 postala članica Združenih narodov.

(9)

Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (3), ki spadajo na področje iz točke (B) člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma (4).

(10)

Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (5), ki spadajo na področje iz točk (B) in (C) člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES, v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (6).

(11)

Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, sklenjenega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn, o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7), ki spadajo na področje iz točk (B) in (C) člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES, v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (8).

(12)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (9). Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(13)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (10). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(14)

Ta uredba za Ciper predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003.

(15)

Ta uredba za Bolgarijo in Romunijo predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2005.

(16)

Ta uredba za Hrvaško predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2011.

(17)

Uredbo (ES) št. 539/2001 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

pred členom 1 se vstavi naslednji člen:

„Člen -1

Namen te uredbe je določiti tretje države, katerih državljani morajo imeti vizum, in tiste, katerih državljani so izvzeti iz vizumske obveznosti, na podlagi na posameznih primerih utemeljene ocene vrste meril, med drugim povezanih z nezakonitim priseljevanjem, javnim redom in varnostjo, gospodarskimi koristmi, zlasti glede turizma in zunanje trgovine, in zunanjimi odnosi Unije z ustreznimi tretjimi državami, predvsem glede človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa tudi s posledicami za regionalno povezanost in vzajemnost.“;

(2)

Priloga I se spremeni:

(3)

Priloga II se spremeni: