24.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/1

(1)

V skladu s Sklepom Sveta 94/375/ES (3) je bil leta 1994 ustanovljen Evropski investicijski sklad (v nadaljnjem besedilu: sklad) za „spodbujanje trajnostne in uravnotežene rasti znotraj Skupnosti“.

(2)

Po povečanju vpisanega kapitala sklada leta 2007 znaša odobreni kapital sklada 3 milijarde EUR, razdeljenih v 3 000 delnic, vsaka z vrednostjo 1 milijon EUR, z 20-odstotnim deležem vplačanega kapitala. Unija, ki jo zastopa Komisija, je sodelovala pri prejšnjem povečanju vpisanega kapitala sklada v skladu s Sklepom Sveta 2007/247/ES (4).

(3)

Posledično ima Unija, ki jo zastopa Komisija, zdaj vpisanih 900 delnic sklada v skupni nominalni vrednosti 900 milijonov EUR, od katerih je 180 milijonov EUR vplačanih.

(4)

Evropski svet je 28. in 29. junija 2012 sprejel pakt za rast in delovna mesta, da bi se spodbudila pametna, trajnostna in vključujoča rast, ki je gospodarna z viri in ustvarja delovna mesta. V tem okviru je Evropski svet v svojih sklepih med nadaljnjimi nujnimi ukrepi, ki so potrebni na ravni Unije za spodbujanje rasti in delovnih mest, okrepitev financiranja gospodarstva in povečanje konkurenčnosti Evrope kot lokacije za proizvodnjo in naložbe, poudaril, da je treba dejavnost sklada razviti v povezavi z obstoječimi nacionalnimi strukturami, kot so nacionalne promocijske banke in institucije, zlasti kar zadeva njegove dejavnosti v zvezi s tveganim kapitalom.

(5)

Za nadaljnje spodbujanje naložb in dostopa do kreditov je Evropski svet 27. in 28. junija 2013 uvedel „Nov naložbeni načrt za Evropo“ za podporo malim in srednjim podjetjem (MSP) ter okrepitev financiranja gospodarstva. V zvezi s tem je Evropski svet v svojih sklepih pozval Komisijo in Evropsko investicijsko banko (EIB), naj se prednostno posvetita povečanju zmogljivosti sklada za izboljšanje kreditne kvalitete.

(6)

Evropski svet 19. in 20. decembra 2013 je spomnil na to, da ponovna vzpostavitev normalnih pogojev za posojila gospodarstvu, zlasti MSP, ostaja prednostna naloga, ter pozval Komisijo in EIB, naj dodatno okrepita zmogljivost sklada s povečanjem njegovega kapitala, da bi do maja 2014 lahko dosegli končni dogovor.

(7)

Sedanji obseg lastnih sredstev sklada ne omogoča znatnega povečanja dejavnosti sklada, kot je pozval Evropski svet, saj jamstveni posli in posli tveganega kapitala sklada ne smejo preseči zgornje meje za skupne obveznosti sklada, določene v statuta sklada ali jih določi skupščina sklada. Poleg tega je zmogljivost sklada za izboljšanje kreditne kvalitete omejena z obsegom njegovih razpoložljivih lastnih sredstev.

(8)

Zato je 26. novembra 2013 upravni odbor sklada odobril povečanje vpisanega kapitala sklada za največ 1 500 milijonov EUR, kar bi omogočilo potrebno povečanje lastnih sredstev. Tehnična ureditev in podroben postopek za povečanje bodo pravočasno predloženi upravnemu odboru s prošnjo za dovoljenje, da se predlog leta 2014 predloži skupščini sklada v odobritev.

(9)

Delničarji sklada bi morali vpisati nove delnice po svoji presoji v štiriletnem obdobju, ki se začne leta 2014 in konča leta 2017. Ceno novih delnic bi bilo treba določiti letno in bi morala temeljiti na formuli neto vrednosti sredstev, o kateri se dogovorijo delničarji sklada.

(10)

Dogovor o financiranju prispevka Unije za povečanje kapitala sklada ne bi smel posegati v možno obravnavo dividend.

(11)

Primerno je, da Unija sodeluje pri povečanju kapitala sklada, da bi dosegli cilje Unije glede spodbujanja okolja, ki je naklonjeno pobudam in razvoju podjetij v celotni Uniji, zlasti MSP, ter glede boljšega izkoriščanja industrijskega potenciala politik Unije na področju inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja, kakor je opredeljeno v sklepih Evropskega sveta 28. in 29. junija 2012, 27. in 28. junija 2013 ter 19. in 18. decembra 2013 ter podrobno določeno v „Paktu za rast in delovna mesta“ in „Novem naložbenem načrtu za Evropo“.

(12)

Kar zadeva posebne cilje, ki naj bi jih dosegli s sodelovanjem Unije pri povečanju kapitala sklada, zlasti podporo iz sklada za ukrepe, ki dopolnjujejo ukrepe držav članic v korist podjetij, še posebej MSP, potrebna pooblastila za sprejetje tega sklepa podeljuje člen 173(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(13)

Da bi lahko zastopnik Unije na skupščini sklada čim prej glasoval o povečanju kapitala, bi moral sklep začeti veljati dan po njegovi objavi –

24.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/5

(1)

V skladu s členom 23(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je Komisija 19. decembra 2011 prejela zahtevek podjetja CHIPRO za odobritev hitosan hidroklorida kot osnovne snovi. Navedenemu zahtevku so bili priloženi podatki, ki so obvezni v skladu z drugim pododstavkom člena 23(3).

(2)

Komisija je Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) zaprosila za znanstveno pomoč. Agencija je 24. maja 2013 Komisiji predložila tehnično poročilo o zadevni snovi (2). Komisija je 20. marca 2014 Stalnemu odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali predložila poročilo o pregledu in ta osnutek uredbe o odobritvi hitosan hidroklorida.

(3)

Dokumentacija, ki jo je predložil vložnik, in rezultati pregledov, ki jih je v skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3) izvedla Agencija (4), kažejo, da hitosan hidroklorid izpolnjuje merila za živilo iz člena 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Čeprav se običajno ne uporablja za fitofarmacevtske namene, je lahko v sredstvu, ki vsebuje snov in vodo, koristna v fitofarmaciji. Zato jo je treba obravnavati kot osnovno snov.

(4)

Opravljeni pregledi so pokazali, da se lahko od hitosan hidroklorida pričakuje, da na splošno izpolnjuje zahteve iz člena 23 Uredbe (ES) št. 1107/2009, zlasti v zvezi z uporabami, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu. V skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj je treba vključiti nekatere pogoje za odobritev, ki so podrobno opredeljeni v Prilogi I k tej uredbi.

(5)

V skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009 bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (6).

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

24.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/8

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

24.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/10

(1)

Magyar Posta Zrt. (v nadaljnjem besedilu: družba Magyar Posta) je 21. novembra 2013 Komisiji po elektronski pošti poslala zahtevek v skladu s členom 30(5) Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2). Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 30(5) navedene direktive o tem po elektronski pošti 13. decembra 2013 obvestila Madžarsko. Komisija je po elektronski pošti zahtevala dodatne informacije, in sicer 6. februarja 2014 od Madžarske ter 28. januarja 2014, 20. februarja 2014, 11. marca 2014, 13. marca 2014 in 25. marca 2014 od prijaviteljice. Madžarska je Komisiji dodatne informacije poslala po elektronski pošti 26. februarja 2014, prijaviteljica pa 19. februarja 2014, 4. marca 2014, 18. marca 2014, 24. marca 2014 in 27. marca 2014.

(2)

Zahtevek se nanaša na nekatere storitve, ki jih družba Magyar Posta opravlja na madžarskem ozemlju. Zadevne storitve so v zahtevku opisane tako:

(3)

Člen 34 Direktive 2014/25/EU, ki je nadomestila Direktivo 2004/17/ES, določa, da se navedena direktiva ne uporablja za javna naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje dejavnosti, za katere velja Direktiva 2014/25/EU, če je v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. Neposredna izpostavljenost konkurenci se oceni na podlagi objektivnih meril ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega sektorja. Dostop se šteje za neomejenega, če država članica pri odprtju zadevnega sektorja ali njegovega dela izvaja in uporablja ustrezno zakonodajo Unije. Ta zakonodaja je navedena v Prilogi III k Direktivi 2014/25/EU, ki se za poštni sektor sklicuje na Direktivo 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(4)

Madžarska izvaja in uporablja Direktivo 97/67/ES. Nobena od storitev, na katere se nanaša ta zahtevek, ob njegovi predložitvi ni bila rezervirana. Ker je Madžarska dosegla stopnjo odprtosti trga, ki je določena v zakonodaji, navedeni v Prilogi III k Direktivi 2014/25/EU, bi bilo treba dostop do trga v skladu s členom 34(3) navedene direktive obravnavati kot neomejen.

(5)

Neposredna izpostavljenost konkurenci na določenem trgu se oceni na podlagi različnih meril, od katerih ni nobeno odločilno samo po sebi. Eno merilo, ki bi ga bilo treba upoštevati v zvezi s trgi, na katere se nanaša zahtevek družbe Magyar Posta, je tržni delež glavnih akterjev na zadevnem trgu. Drugo merilo bi lahko bila stopnja koncentracije na navedenih trgih. Ker se pogoji za različne dejavnosti, na katere se nanaša zahtevek, med seboj razlikujejo, bi bilo treba pri proučevanju konkurenčnih razmer upoštevati različne razmere na različnih trgih.

(6)

Ta sklep ne posega v uporabo pravil o konkurenci. Zlasti merila in metodologija, ki se uporabljajo za oceno neposredne izpostavljenosti konkurenci v skladu s členom 35 Direktive 2014/25/EU, niso nujno enaka tistim, ki se uporabljajo za oceno v skladu s členom 101 ali 102 Pogodbe ali Uredbo Sveta (ES) št. 139/2004 (4).

(7)

Upoštevati bi bilo treba, da je cilj te ocene ugotoviti, ali so storitve, na katere se nanaša zahtevek, izpostavljene takšni stopnji konkurence (na trgih, do katerih dostop ni omejen v smislu člena 34 Direktive 2014/25/EU), ki bo tudi ob odsotnosti discipline, dosežene s podrobnimi pravili javnega naročanja iz Direktive 2014/25/EU, zagotovila pregledno in nediskriminacijsko izvajanje javnih naročil za opravljanje zadevnih dejavnosti na podlagi meril, ki naročnikom omogočajo ugotoviti, katera rešitev je ekonomsko najugodnejša.

(8)

V zvezi s tem bi bilo treba opozoriti, da je za zadevne trge na splošno značilna prisotnost več izvajalcev storitev. Vendar sta od navedenih izvajalcev glede na razpoložljive informacije samo družba Magyar Posta in njena hčerinska družba Posta Kézbesítő Kft (5) (v nadaljnjem besedilu: družba POKÉZ) naročnika v smislu Direktive 2014/25/EU. Za javna naročila, ki jih oddajo konkurenti družbe Magyar Posta in njene hčerinske družbe, da bi izvedli dejavnosti, na katere se nanaša ta sklep, ne veljajo določbe Direktive 2014/25/EU. Zato se analiza trga v tem sklepu in brez poseganja v konkurenčno pravo ne bo osredotočala na splošno stopnjo konkurence na zadevnem trgu, temveč bo ocenila, ali so dejavnosti naročnikov izpostavljene konkurenčnemu pritisku na trgih, do katerih dostop ni omejen.

(9)

Komisija je v svoji praksi (6) menila, da so trgi za storitve dostave pošte in kakršni koli njihovi segmenti po obsegu nacionalni. Ta razdelitev v glavnem temelji na dejstvu, da se takšne storitve zagotavljajo na nacionalni ravni. Mnenje prijaviteljice (7) je v skladu z navedeno prakso Komisije. Tudi Madžarska meni (8), da je geografski trg za dejavnosti, ki so zajete v zahtevku, nacionalen.

(10)

Glede na to, da ni znakov, ki bi kazali na širše ali manjše geografsko območje trga, se brez poseganja v konkurenčno pravo in da bi se ocenilo, ali so pogoji iz člena 34(1) Direktive 2014/25/EU izpolnjeni, šteje, da je upoštevni geografski trg madžarsko ozemlje.

(11)

Komisija je v prejšnjih sklepih menila, da je trg za storitve dostave pošte mogoče razdeliti na trge naslovljene pošte in trge nenaslovljene pošte (9).

(12)

Za nenaslovljeno oglaševanje po pošti je značilno, da nima določenega namembnega naslova, ki bi določal posameznega končnega naslovnika. Gre za neželeno oglaševanje po pošti, ki izpolnjuje nekatera merila, kot so: enotna teža, oblika, vsebina in razporeditev za distribucijo skupini prejemnikov.

(13)

Storitve družbe Magyar Posta, povezane z nenaslovljenimi oglaševalskimi publikacijami, zajemajo naslednje kategorije: storitve za domače nenaslovljene oglaševalske publikacije (tj. letake, prospekte itd.), domačo nenaslovljeno volilno literaturo in distribucijo brezplačnega tiska. Družba Magyar Posta meni, da distribucija brezplačnega tiska spada na ta proizvodni trg, ker se distribucija brezplačnega tiska naroča in distribuira na enak način kot druge vrste nenaslovljenega oglaševanja.

(14)

Prijaviteljica opredeljuje upoštevni proizvodni trg kot trg storitev za nenaslovljene oglaševalske publikacije (tj. tiskane nenaslovljene oglaševalske publikacije, dostavljene v pisemski nabiralnik).

(15)

Madžarska je bila pozvana (10), naj izrazi svoje mnenje o predlagani opredelitvi trga za trg nenaslovljenega oglaševanja ob ustreznem upoštevanju sedanjih pravnih in dejanskih razmer na Madžarskem. Madžarska je potrdila (11) prijaviteljičino opredelitev upoštevnega proizvodnega trga.

(16)

Na podlagi informacij v uvodnih izjavah od 11 do 15 se za oceno zahtevka in brez poseganja v konkurenčno pravo upoštevni proizvodni trg opredeli kot storitve za nenaslovljene oglaševalske publikacije, ki jih zagotavljajo poštni operaterji.

(17)

Glede na razpoložljive informacije (12) je tržni delež družbe Magyar Posta na trgu nenaslovljenih oglaševalskih publikacij leta 2011 znašal približno [… %] (13), leta 2012 [… %] in leta 2013 [… %]. Skupni tržni deleži prvih dveh konkurentov so leta 2011 znašali približno [… %], leta 2012 [… %] in leta 2013 [… %]. Za trg je značilna prisotnost štirih velikih in več manjših akterjev, družba Magyar Posta pa ni vodilna na trgu.

(18)

Poleg tega je Madžarska potrdila (14), da zaradi trga, ki temelji na ponudbah, obstaja močna cenovna konkurenca, ovire za vstop pa so majhne.

(19)

Za namene tega sklepa in brez poseganja v konkurenčno pravo bi bilo treba dejavnike v uvodnih izjavah od 12 do 18 obravnavati kot znak, da je ta dejavnost na Madžarskem izpostavljena konkurenci. To je v skladu z mnenjem (15) Madžarske. Ker so izpolnjeni pogoji iz člena 34(1) Direktive 2014/25/EU, bi bilo torej treba ugotoviti, da se Direktiva 2014/25/EU ne uporablja za naročila, katerih namen je omogočiti izvajanje navedene dejavnosti na Madžarskem.

(20)

Distribucija časopisov in periodičnih publikacij je storitev, katere namen je zagotoviti, da publikacija pravočasno pride do končnega potrošnika. Za distribucijo naslovljenih časopisov in periodičnih publikacij je potrebna obsežna mreža z ustreznim osebjem, logistično opremo in voznim parkom.

(21)

Distribucija naslovljenih časopisov in periodičnih publikacij, ki jo opravlja družba Magyar Posta, obsega več dejavnosti, in sicer: […].

(22)

Pri distribuciji naslovljenih časopisov in periodičnih publikacij ima dnevno časopisje posebne značilnosti v primerjavi z drugimi naslovljenimi publikacijami (revijami), saj ga je treba dostaviti vsak dan zgodaj zjutraj. To pomeni, da ga je treba ponoči prevzeti od izdajateljev in v zgodnjih urah hitro prepeljati do dostavnih točk.

(23)

Distribucijo po vsej državi trenutno opravljata MédiaLOG Logisztikai Zrt. (v nadaljnjem besedilu: družba MédiaLOG) in družba Magyar Posta. Na regionalni in županijski ravni je veliko distributerjev, ki so dejavni v različnih regijah in katerih skupne zmogljivosti oskrbujejo vso državo, razen županij Budimpešta in Pešta.

(24)

Madžarska opozarja na dejstvo, da nacionalna in regionalna distribucija ne moreta nadomestiti druga druge (16). Glavni vzroki so: (a) dejstvo, da regionalne mreže poslujejo z drugačnimi roki, zato bi morali nacionalni dnevni časopisi uvesti zgodnejše roke za tisk, če bi želeli uporabljati njihove storitve, (b) dejstvo, da ni regionalne distribucijske mreže v županijah Budimpešta in Pešta, v katerih prebiva več kot četrtina prebivalcev Madžarske, in (c) dejstvo, da obstajajo določene težave pri sklepanju posameznih pogodb z več regionalnimi distributerji za oskrbo celotnega ozemlja države. Prijaviteljica se ne strinja s tem mnenjem Madžarske, vendar ni predložila tehtnih dokazov v podporo svoji trditvi. Zato bo v naslednji oceni upoštevana le konkurenca med nacionalnimi distributerji.

(25)

V prejšnjih odločbah Komisije (17) se je razlikovalo med distribucijo časopisov z zgodnjim časom dostave in distribucijo časopisov s standardnim časom dostave.

(26)

Madžarska je potrdila (18), da je v primeru madžarskega trga takšno razlikovanje ustrezno. Poleg tega se zdi, da se konkurenčne razmere na posameznih upoštevnih proizvodnih trgih razlikujejo (19) po razporeditvi tržnih deležev, to pa kaže tudi na dejstvo, da je treba opredeliti ločene upoštevne proizvodne trge.

(27)

Na podlagi informacij v uvodnih izjavah od 20 do 26 se za namene tega sklepa in brez poseganja v konkurenčno pravo upoštevni proizvodni trgi opredelijo takole: trg za distribucijo naslovljenih časopisov z zgodnjim časom dostave ter trg za distribucijo naslovljenih časopisov in publikacij s standardnim časom dostave.

(28)

Družba Magyar Posta je vstopila na trg zgodnje dostave časopisov leta 2012 in leta 2013 pridobila znaten delež trga. Natančneje, družba Magyar Posta ocenjuje (20), da je njen tržni delež leta 2012 znašal [… %], leta 2013 pa [… %]. […].

(29)

Glavna konkurentka družbe Magyar Posta je družba MédiaLOG, ki je vodilna na trgu zadnjih 5 let (21), njen tržni delež pa je v obdobju 2009–2011 znašal [… %], leta 2012 [… %] in leta 2013 [… %]. Družba MédiaLOG je v lasti skupine, ki je vključena tudi v izdajanje časopisov in periodičnih publikacij, in distribuira predvsem publikacije te skupine.

(30)

Družba MédiaLOG je bila do leta 2012 edini nacionalni distributer, poleg časopisov izdajateljev, ki pripadajo lastnikom družbe MédiaLOG, pa je distribuirala tudi nacionalne časopise izdajateljev brez distribucijske mreže. Odkar je na ta trg vstopila družba Magyar Posta, lahko izdajatelj brez distribucijske mreže izbira med dvema nacionalnima distributerjema. […].

(31)

Glede na razpoložljive informacije (22) družba MédiaLOG distribuira časopise deloma sama in deloma s podizvajalci. […].

(32)

Za namene tega sklepa in brez poseganja v konkurenčno pravo bi bilo treba dejavnike v uvodnih izjavah od 28 do 31 obravnavati kot znak, da je ta dejavnost na Madžarskem izpostavljena konkurenci. Ker so izpolnjeni pogoji iz člena 34(1) Direktive 2014/25/EU, bi bilo torej treba ugotoviti, da se Direktiva 2014/25/EU ne uporablja za naročila, katerih namen je omogočiti izvajanje navedene dejavnosti na Madžarskem.

(33)

Družba Magyar Posta ocenjuje (23), da so njeni tržni deleži v obdobju 2009–2011 znašali približno [… %], leta 2012 [… %] in leta 2013 [… %].

(34)

V zvezi s tem je prav tako treba opozoriti na stalno sodno prakso, ki določa, da „so zelo visoki tržni deleži sami po sebi, razen v izjemnih razmerah, dokaz o obstoju prevladujočega položaja. To je položaj, ko je tržni delež 50 %“ (24).

(35)

Edina konkurentka družbe Magyar Posta je družba MédiaLOG, katere tržni delež je po ocenah prijaviteljice (25) v obdobju 2009–2011 znašal približno [… %], leta 2012 [… %] in leta 2013 [… %].

(36)

Glede na razpoložljive informacije (26) družba MédiaLOG distribuira časopise in periodične publikacije deloma sama in deloma s podizvajalci, […].

(37)

Komisija v zvezi z vstopom na trg ugotavlja, da v zadnjih 5 letih ni bilo vstopov na zadevni trg in da ni seznanjena z nobenim morebitnim vstopom v bližnji prihodnosti.

(38)

Prijaviteljica ni predložila prepričljivih dokazov, da obstaja konkurenčni pritisk na njene dejavnosti, ki bi ogrozil njen vedno bolj prevladujoč položaj na tem trgu.

(39)

Za namene tega sklepa in brez poseganja v konkurenčno pravo glede na dejavnike iz uvodnih izjav od 33 do 38 ni mogoče sklepati, da je kategorija zadevnih storitev neposredno izpostavljena konkurenci na Madžarskem. Ker pogoji iz člena 34(1) Direktive 2014/25/EU niso izpolnjeni, bi bilo torej treba ugotoviti, da se določbe Direktive 2014/25/EU še naprej uporabljajo za naročila, katerih namen je omogočiti izvajanje distribucije naslovljenih časopisov in publikacij s standardnim časom dostave na Madžarskem.

(40)

Glede na dejavnike, proučene v uvodnih izjavah od 3 do 39, bi bilo treba šteti, da je pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci iz člena 34(1) Direktive 2014/25/EU izpolnjen za naslednje storitve, ki se zagotavljajo na Madžarskem:

(41)

Ker se šteje, da je pogoj neomejenega dostopa do trga izpolnjen, se Direktiva 2014/25/EU ne bi smela uporabljati, če naročniki oddajajo naročila, katerih namen je omogočiti zagotavljanje storitev iz točk (a) in (b) uvodne izjave (40) na Madžarskem, ali če se v tej državi organizirajo natečaji za opravljanje take dejavnosti.

(42)

Ta sklep temelji na pravnih in dejanskih razmerah v obdobju od novembra 2013 do marca 2014, kakor je razvidno iz informacij, ki so jih predložili družba Magyar Posta in madžarski organi. Lahko se spremeni, če zaradi znatnih sprememb pravnih ali dejanskih razmer pogoji za uporabo člena 34(1) Direktive 2014/25/EU ne bi bili več izpolnjeni.

(43)

Kljub temu pa bi se moralo šteti, da pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci iz člena 34(1) Direktive 2014/25/EU ni izpolnjen za poštne storitve distribucije naslovljenih časopisov in publikacij s standardnim časom dostave na ozemlju Madžarske.

(44)

Ker se za nekatere storitve, na katere se nanaša ta zahtevek, še vedno uporablja Direktiva 2014/25/EU, je treba opozoriti, da bi bilo treba javna naročila, ki zajemajo več dejavnosti, obravnavati v skladu s členom 5 Direktive 2014/25/EU. To pomeni, da bi bilo treba, kadar naročnik izvaja „mešano“ naročilo, to je naročilo, ki se uporablja za podporo izvajanju dejavnosti, izvzetih iz uporabe Direktive 2014/25/EU, in tistih, ki niso izvzete, upoštevati dejavnosti, za katere je bila pogodba pretežno namenjena. V primeru takšnega mešanega naročila, kadar je v glavnem namenjeno podpori dejavnostim, ki niso bile izvzete, se uporabljajo določbe Direktive 2014/25/EU. Kadar je objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je naročilo pretežno namenjeno, se naročilo odda v skladu s členom 5(5) Direktive 2014/25/EU.

(45)

Ukrepi iz tega sklepa so skladni z mnenjem Svetovalnega odbora za javna naročila –

a)

storitve, povezane z distribucijo nenaslovljenih oglaševalskih publikacij, ki jih zagotavljajo poštni operaterji;

b)

poštne storitve za distribucijo naslovljenih časopisov z zgodnjim časom dostave.

24.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/16