13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/1

(1)

Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter Uredba (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (5) vzpostavljata celovit pravni okvir za odobritev gensko spremenjenih organizmov (GSO), ki se v celoti uporablja za GSO, ki se uporabljajo za gojenje po vsej Uniji, in sicer v obliki semen ali drugega razmnoževalnega materiala rastlin (v nadaljnjem besedilu: GSO za gojenje).

(2)

V skladu s tem pravnim okvirom se za vsak GSO za gojenje posebej oceni tveganje, preden se odobri za dajanje v promet v Uniji v skladu s Prilogo II k Direktivi 2001/18/ES, pri čemer se upoštevajo neposredni in posredni učinki, takojšni učinki in učinki z zakasnitvijo ter kumulativni dolgoročni učinki na zdravje ljudi in okolje. Ta ocena tveganja vsebuje znanstvena mnenja, na podlagi katerih je mogoče ozaveščeno sprejemanje odločitev, sledi pa ji odločitev o obvladovanju tveganja. Namen tega postopka odobritve je zagotoviti visoko raven varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali, okolja in interesov potrošnikov ter hkrati učinkovito delovanje notranjega trga. Na celotnem ozemlju Unije bi bilo treba doseči in ohranjati enotno visoko raven varovanja zdravja, okolja in potrošnikov. V okviru Direktive 2001/18/ES in pri njenem izvajanju bi bilo treba vedno upoštevati previdnostno načelo.

(3)

V skladu s sklepi Sveta z dne 4. decembra 2008 o gensko spremenjenih organizmih (v nadaljnjem besedilu: sklepi Sveta iz leta 2008) si je treba prizadevati za boljše izvajanje pravnega okvira za odobritev GSO. Pri tem bi bilo treba po potrebi redno posodabljati pravila o oceni tveganja, da bi se upošteval nenehni napredek znanstvenih dognanj in analitičnih postopkov, zlasti glede dolgoročnih okoljskih učinkov gensko spremenjenih pridelkov ter njihovih možnih učinkov na neciljne organizme, značilnosti prejemnih okolij ter geografskih območij, na katerih se lahko gojijo gensko spremenjeni pridelki, ter meril in zahtev za oceno GSO, ki proizvajajo pesticide ter GSO, ki so odporni na herbicide. Zato bi bilo treba priloge k Direktivi 2001/18/ES ustrezno spremeniti.

(4)

Poleg odobritve za dajanje v promet morajo gensko spremenjene sorte izpolnjevati tudi zahteve prava Unije glede trženja semen in razmnoževalnega materiala rastlin, zlasti iz direktiv Sveta 66/401/EGS (6), 66/402/EGS (7), 68/193/EGS (8), 98/56/ES (9), 1999/105/ES (10), 2002/53/ES (11), 2002/54/ES (12), 2002/55/ES (13), 2002/56/ES (14), 2002/57/ES (15) in 2008/90/ES (16). Izmed navedenih direktiv vsebujeta direktivi 2002/53/ES in 2002/55/ES določbe, na podlagi katerih lahko države članice pod nekaterimi natančno opredeljenimi pogoji prepovejo uporabo posamezne sorte na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu oziroma določijo ustrezne pogoje za gojenje posamezne sorte.

(5)

Ko je GSO odobren za gojenje v skladu s pravnim okvirom Unije za GSO in glede sorte, ki se daje v promet, izpolnjuje zahteve prava Unije za trženje semen in razmnoževalnega materiala rastlin, države članice ne smejo prepovedati, omejiti ali ovirati njegovega prostega pretoka na svojem ozemlju, razen pod pogoji, opredeljenimi v pravu Unije.

(6)

Izkušnje so pokazale, da je gojenje GSO vprašanje, ki se ga temeljiteje obravnava na ravni držav članic. Vprašanja v zvezi z dajanjem v promet in uvozom GSO bi bilo treba zaradi ohranitve notranjega trga še naprej urejati na ravni Unije. Gojenje pa bo v nekaterih primerih morda treba urediti bolj prožno, saj gre zaradi njegove povezanosti z rabo zemljišč, lokalnimi kmetijskimi strukturami in varovanjem ali ohranjanjem habitatov, ekosistemov in pokrajin za vprašanje velikih nacionalnih, regionalnih in lokalnih razsežnosti. V skladu s členom 2(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) imajo države članice možnost, da sprejmejo pravno zavezujoče akte za omejitev ali prepoved gojenja GSO na svojem ozemlju po tem, ko so bili ti GSO odobreni za dajanje v promet v Uniji. Vendar taka prožnost ne bi smela ogrožati skupnega postopka odobritve, zlasti postopka ocene, ki ga izvaja predvsem Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(7)

V preteklosti so nekatere države članice za prepoved ali omejitev gojenja GSO uporabljale zaščitne klavzule in nujne ukrepe na podlagi člena 23 Direktive 2001/18/ES in člena 34 Uredbe (ES) št. 1829/2003, in sicer, odvisno od primera, na podlagi novih ali dodatnih informacij, ki so postale razpoložljive po datumu odobritve in vplivajo na oceno tveganja za okolje, ali na podlagi ponovne ocene obstoječih informacij. Druge države članice uporabljajo postopek uradnega obvestila, določen v členu 114(5) in (6) PDEU, v skladu s katerim je treba predložiti nova znanstvena spoznanja o varstvu okolja ali delovnega okolja. Poleg tega se je postopek odločanja glede gojenja GSO izkazal za posebno zahtevnega, saj so posamezne države izrazile pomisleke, ki niso povezani le z vprašanji varnosti GSO za zdravje ali okolje.

(8)

V tem okviru se zdi ustrezno, da se državam članicam v skladu z načelom subsidiarnosti omogoči več prožnosti, da lahko v postopku odobritve ali pozneje odločijo ali želijo na svojem ozemlju gojiti GSO ali ne, ne da bi to vplivalo na oceno tveganja v okviru sistema Unije za odobritve GSO, in neodvisno od ukrepov, ki jih države članice, ki gojijo GSO, sprejmejo ali morajo sprejeti na podlagi Direktive 2001/18/ES za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v drugih proizvodih. Z zagotovitvijo te možnosti državam članicam se bo verjetno izboljšal postopek odobritev GSO in hkrati bodo potrošniki, kmetje in nosilci dejavnosti verjetno ohranili svobodno izbiro, zadevni deležniki pa bodo bolje informirani o gojenju GSO v Uniji. Ta direktiva bi zato morala spodbujati nemoteno delovanje notranjega trga.

(9)

Za zagotovitev, da gojenje GSO ne bi povzročilo njihove nenamerne prisotnosti v drugih proizvodih in ob upoštevanju načela subsidiarnosti bi bilo treba posebno pozornost nameniti preprečevanju možnih čezmejnih okužb iz države članice, kjer je gojenje dovoljeno, v sosednjo državo članico, kjer je prepovedano, razen če se zadevne države članice strinjajo, da to zaradi posebnih geografskih razmer ni potrebno.

(10)

Priporočilo Komisije z dne 13. julija 2010 (17) državam članicam daje smernice za pripravo ukrepov za soobstoj, tudi na obmejnih območjih. Priporočilo spodbuja države članice, naj sodelujejo pri izvajanju ustreznih ukrepov na mejah med državami članicami, s katerimi bi se izognili nenamernim posledicam čezmejnih okužb.

(11)

Posamezna država članica bi morala imeti možnost, da med postopkom odobritve določenega GSO zahteva, da se geografsko področje uporabe iz prijave/vloge, predložene v skladu z delom C Direktive 2001/18/ES ali v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003, prilagodi tako, da bo celotno ozemlje ali del ozemlja te države članice izključeno iz gojenja. Komisija bi morala postopek olajšati s takojšnjim posredovanjem zahteve države članice prijavitelju/vlagatelju, slednji pa bi moral na to zahtevo odgovoriti v določenem roku.

(12)

Geografsko področje uporabe iz prijave/vloge bi bilo treba ustrezno prilagoditi, razen če prijavitelj/vlagatelj potrdi geografsko področje uporabe iz prijave/vloge v določenem roku po tem, ko mu je Komisija to zahtevo posredovala. Vendar pa takšna potrditev ne posega v pooblastila Komisije v skladu s členom 19 Direktive 2001/18/ES oziroma členoma 7 in 19 Uredbe (ES) št. 1829/2003, da – kadar je ustrezno – izvede tako prilagoditev ob upoštevanju ocene tveganja za okolje, ki jo pripravi Agencija.

(13)

Večina omejitev ali prepovedi, sprejetih na podlagi te direktive, naj bi se začela izvajati na stopnji odobritve ali ponovne odobritve, vendar bi morale države članice imeti možnost, da sprejmejo utemeljene ukrepe, s katerimi na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu omejijo ali prepovejo gojenje GSO ali skupine GSO, opredeljenih po vrsti pridelka ali lastnosti, ki sta bili prej odobreni, in sicer na podlagi razlogov, ki niso razlogi, ocenjeni glede na usklajeni sklop predpisov Unije – to je glede na Direktivo 2001/18/ES in Uredbo (ES) št. 1829/2003 – in ki jih hkrati dopolnjujejo, in ki so v skladu s pravom Unije. Ti razlogi so lahko povezani s cilji okoljske ali kmetijske politike ali drugimi tehtnimi razlogi, kot so prostorsko načrtovanje, raba zemljišč, socialno-ekonomski vplivi, soobstoj in javni red. Ti razlogi se lahko navajajo posamično ali skupaj, glede na posebne okoliščine v zadevni državi članici, regiji ali območju, kjer se bodo ti ukrepi uporabljali.

(14)

Raven varovanja zdravja ljudi in/ali živali ter varstva okolja v Uniji omogoča enotno znanstveno oceno po vsej Uniji in ta direktiva tega ne bi smela spreminjati. Države članice bi torej zato, da bi se izognili vsakršnemu poseganju v pristojnosti, ki so na podlagi Direktive 2001/18/ES in Uredbe (ES) št. 1829/2003 podeljene odgovornim za ocenjevanje in obvladovanje tveganja, morale uporabiti le razloge, ki so povezani s cilji okoljske politike v zvezi z vplivi, ki se razlikujejo od ocen tveganj za zdravje in okolje, ki se ocenjujejo v okviru postopkov odobritve iz Direktive 2001/18/ES in Uredbe (ES) št. 1829/2003, in jih hkrati dopolnjujejo, kot so na primer ohranjanje in razvoj kmetijske prakse, ki nudi boljši potencial za uskladitev proizvodnje in trajnosti ekosistemov, ali ohranjanje lokalne biotske raznovrstnosti, vključno z določenimi habitati in ekosistemi, ali določenimi vrstami naravnih in pokrajinskih značilnosti, pa tudi posebnih funkcij in storitev ekosistemov.

(15)

Države članice bi morale imeti tudi možnost, da odločitve, ki jih sprejmejo na podlagi Direktive 2001/18/ES, utemeljijo z razlogi, povezanimi s socialno-ekonomskimi vplivi, ki bi lahko izhajali iz gojenja GSO na ozemlju zadevne države članice. Čeprav je ukrepe za soobstoj Komisija že obravnavala v svojem priporočilu z dne 13. julija 2010, bi morale države članice imeti tudi možnost, da na podlagi te direktive sprejmejo ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja odobrenih GSO na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu. Ti razlogi so lahko povezani z visokimi stroški, s tem, da je ukrepe za soobstoj zaradi posebnih geografskih razmer, na primer na majhnih otokih ali na gorskih območjih, težko ali nemogoče izvajati, ali s potrebo po tem, da bi se izognili prisotnosti GSO v drugih proizvodih, na primer v posebnih ali določenih proizvodih. Poleg tega je Komisija v skladu z zahtevami sklepov Sveta iz leta 2008 Evropskemu parlamentu in Svetu poročala o socialno-ekonomskih posledicah gojenja GSO. Ugotovitve tega poročila lahko državam članicam zagotovijo koristne informacije pri sprejemanju odločitev na podlagi te direktive. Razlogi, povezani s cilji kmetijske politike, lahko vključujejo potrebo po varovanju raznolikosti kmetijske proizvodnje in potrebo po zagotavljanju čistosti semen. Državam članicam bi moralo biti dovoljeno tudi, da ukrepe utemeljijo z drugimi razlogi, ki lahko zajemajo rabo zemljišč, prostorsko načrtovanje ali druge upravičene dejavnike, tudi tiste, povezane s kulturno tradicijo.

(16)

Omejitve ali prepovedi, sprejete na podlagi te direktive, bi se morale nanašati na gojenje in ne na prosti pretok in uvoz gensko spremenjenih semen in razmnoževalnega materiala rastlin kot proizvodov ali v proizvodih ter njihovih pridelkov in bi morale biti poleg tega v skladu s Pogodbama, zlasti glede načela nediskriminacije med nacionalnimi in nenacionalnimi proizvodi, načela sorazmernosti ter člena 34, člena 36 in člena 216(2) PDEU.

(17)

Ukrepi, ki jih države članice sprejmejo na podlagi te direktive, bi morali biti podvrženi postopku nadzora in informacij na ravni Unije. Glede na raven nadzora in informacij Unije ni treba še dodatno predvideti uporabe Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta (18). Države članice lahko omejijo ali prepovejo gojenje GSO na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu od datuma začetka veljavnosti odobritve Unije in za celotno obdobje veljavnosti odobritve, pod pogojem, da je poteklo določeno obdobje mirovanja, med katerim je imela Komisija možnost predložiti pripombe glede predlaganih ukrepov. Zadevna država članica bi morala zato osnutek teh ukrepov najmanj 75 dni pred njihovim sprejetjem predložiti Komisiji, da bi ji tako omogočila podajo pripomb, v tem obdobju pa ne bi smela sprejeti in izvajati teh ukrepov. Ob poteku določenega obdobja mirovanja bi morala imeti država članica možnost, da sprejme ukrepe, kot so bili prvotno predlagani ali kot so bili spremenjeni, da bi se upoštevale pripombe Komisije.

(18)

Vlagatelj/imetnik odobritve, ki ga zadevajo ukrepi o omejitvi ali prepovedi gojenja GSO v državi članici, bi se moral v določenem obdobju mirovanja vzdržati vseh dejavnosti, povezanih z gojenjem tega GSO v tej državi članici.

(19)

Odločitve držav članic o omejitvi ali prepovedi gojenja GSO na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu ne bi smele preprečevati izvajanja biotehnoloških raziskav, pod pogojem, da se pri njihovem izvajanju upoštevajo vsi potrebni varnostni ukrepi, povezani z zdravjem ljudi in živali ter z varstvom okolja, in da zaradi te dejavnosti ni ogroženo spoštovanje razlogov, zaradi katerih je bila omejitev ali prepoved uvedena. Poleg tega bi si morale Agencija in države članice prizadevati za oblikovanje široke mreže znanstvenih organizacij z vseh področij, tudi ekoloških, in bi morale sodelovati, tako da bi že v zgodnji fazi ugotovili, ali med znanstvenimi mnenji prihaja do morebitnih razhajanj, da bi rešili oziroma razjasnili sporna znanstvena vprašanja. Komisija in države članice bi morale zagotoviti potrebna sredstva za neodvisne raziskave o morebitnih tveganjih, ki izhajajo iz namernega sproščanja GSO ali njihovega dajanja v promet, pa tudi, da bi se neodvisnim raziskovalcem omogočil dostop do vsega ustreznega gradiva ob spoštovanju pravic intelektualne lastnine.

(20)

Glede na pomembnost znanstvenih dokazov pri odločanju o odobritvi ali prepovedi GSO bi morala Agencija zbrati in analizirati rezultate raziskav glede tveganja ali nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje zaradi GSO ter o vseh pojavljajočih se tveganjih obvestiti odgovorne za obvladovanje tveganj. Te informacije bi morale biti dostopne javnosti.

(21)

Država članica bi morala imeti možnost, da pristojni organ ali Komisijo zaprosi za ponovno vključitev celotnega svojega ozemlja ali njegovega dela v geografsko področje uporabe iz odobritve, iz katere je bilo prej izključeno. V tem primeru zahteve ne bi bilo treba posredovati imetniku odobritve in zaprositi za njegovo privolitev. Geografsko področje uporabe iz odobritve ali odločitve o odobritvi bi moral ustrezno spremeniti pristojni organ, ki je izdal pisno odobritev ali Komisija na podlagi Direktive 2001/18/ES oziroma Uredbe (ES) št. 1829/2003.

(22)

Pisne odobritve ali odločbe o odobritvi, izdane ali sprejete z geografskim področjem uporabe, ki je omejeno na določena območja, ali ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v skladu s to direktivo, ki omejujejo ali prepovedujejo gojenje GSO, drugim državam ne bi smeli preprečevati ali omejevati uporabe odobrenih GSO. Poleg tega ta direktiva in nacionalni ukrepi, sprejeti na njeni podlagi, ne bi smeli posegati v zahteve prava Unije glede nenamerne in naključne prisotnosti GSO v gensko nespremenjenih sortah semen in razmnoževalnem materialu rastlin, niti preprečevati gojenja sort, ki izpolnjujejo te zahteve.

(23)

Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da se morajo sklicevanja na GSO, odobrene v skladu z delom C Direktive 2001/18/ES, v delih A in D navedene direktive enakovredno uporabljati za GSO, odobrene v skladu z navedeno uredbo. Zato bi se morali ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v skladu z Direktivo 2001/18/ES, uporabljati tudi za GSO, odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003.

(24)

Ta direktiva ne posega v obveznost držav članic kar zadeva prosti pretok konvencionalnih semen, razmnoževalnega materiala rastlin ter proizvodov iz pridelkov na podlagi ustreznega prava Unije in v skladu s PDEU.

(25)

Za zagotovitev visoke ravni varstva potrošnikov bi morale države članice in nosilci gospodarske dejavnosti na podlagi Uredbe (ES) št. 1829/2003 in Uredbe (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (19) sprejeti tudi učinkovite ukrepe za označevanje in obveščanje, da se zagotovi preglednost v zvezi s prisotnostjo GSO v proizvodih.

(26)

Da bi še pred začetkom veljavnosti te direktive njene cilje uskladili z legitimnimi interesi nosilcev gospodarske dejavnosti v zvezi z GSO, ki so bili odobreni ali so v postopku odobritve, bi bilo treba sprejeti določbe o ustreznih prehodnih ukrepih. Prehodni ukrepi so tudi upravičeni, ker se je treba izogniti morebitnemu izkrivljanju konkurence, s tem ko bi obstoječe imetnike odobritve obravnavali drugače kot bodoče vlagatelje vlog za odobritev v prihodnje. Zaradi pravne varnosti bi moralo biti obdobje, v katerem se lahko sprejmejo taki prehodni ukrepi, omejeno na čas, ki je nujno potreben za zagotovitev nemotenega prehoda na novo ureditev. Taki prehodni ukrepi bi zato morali omogočati državam članicam, da uporabljajo določbe te direktive za proizvode, ki so bili odobreni ali so bili v postopku odobritve pred začetkom veljavnosti te direktive, pod pogojem, da to ne vpliva na odobrene gensko spremenjene sorte semen in razmnoževalnega materiala rastlin, ki so že zakonito posajene.

(27)

Določbe iz členov 26b in 26c Direktive 2001/18/ES se uporabljajo brez poseganja v člen 23 navedene direktive in člen 34 Uredbe (ES) št. 1829/2003.

(28)

Direktivo 2001/18/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

v členu 26a se vstavi naslednji odstavek:

„1a   Države članice, v katerih se gojijo GSO, od 3. aprila 2017 na obmejnih območjih svojega ozemlja sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi preprečile morebitne čezmejne okužbe v sosednje države članice, v katerih je njihovo gojenje prepovedano, razen če ti ukrepi zaradi posebnih geografskih razmer niso potrebni. O teh ukrepih obvestijo Komisijo.“

(2)

vstavita se naslednja člena:

„Člen 26b

Gojenje

1.   Država članica lahko med postopkom odobritve določenega GSO ali obnovitvijo odobritve zahteva, da se geografsko področje uporabe iz pisne odobritve prilagodi tako, da bo celotno ozemlje ali del ozemlja zadevne države članice izključeno iz gojenja. O tej zahtevi se Komisijo obvesti najpozneje 45 dni od datuma razpošiljanja poročila o oceni v skladu s členom 14(2) te direktive ali prejema mnenja Evropske agencije za varnost hrane v skladu s členom 6(6) in členom 18(6) Uredbe (ES) št. 1829/2003. Komisija zahtevo države članice brez odlašanja predloži prijavitelju/vlagatelju in drugim državam članicam. Komisija zahtevo objavi v elektronski obliki.

2.   Prijavitelj/vlagatelj lahko v 30 dneh po tem, ko mu Komisija predloži zahtevo, prilagodi ali potrdi geografsko področje uporabe iz prvotne prijave/vloge.

Če ga ne potrdi, se prilagoditev geografskega področja uporabe iz prijave/vloge izvede v pisni odobritvi, izdani na podlagi te direktive in – kadar je ustrezno – z odločitvijo v skladu s členom 19 te direktive ter odločbo o odobritvi, sprejeti v skladu s členoma 7 in 19 Uredbe (ES) št. 1829/2003.

Pisna odobritev, izdana v skladu s to direktivo, in – kadar je ustrezno – odločitev v skladu s členom 19 te direktive ter odločba o odobritvi, sprejeta v skladu s členoma 7 in 19 Uredbe (ES) št. 1829/2003, se izdajo na podlagi prilagojenega geografskega področja uporabe iz prijave/vloge.

Kadar se Komisijo o zahtevi v skladu z odstavkom 1 tega člena obvesti po datumu razpošiljanja poročila o oceni v skladu s členom 14(2) te direktive ali po prejemu mnenja Evropske agencije za varnost hrane v skladu s členom 6(6) in členom 18(6) Uredbe (ES) št. 1829/2003, se rok za izdajo pisne odobritve iz člena 15 te direktive oziroma rok za predložitev osnutka odločbe odboru iz členov 7 in 19 Uredbe (ES) št. 1829/2003 enkratno podaljša za 15 dni, ne glede na to, koliko držav članic je dalo tako zahtevo.

3.   Kadar na podlagi odstavka 1 tega člena ni dana nobena zahteva ali kadar prijavitelj/vlagatelj potrdi geografsko področje uporabe iz prvotne prijave/vloge, lahko država članica sprejme ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja GSO ali skupine GSO, opredeljenih po vrsti pridelka ali lastnosti, na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu, ki je bilo že odobreno v skladu z delom C te direktive ali Uredbo (ES) št. 1829/2003, pod pogojem, da so ti ukrepi skladni s pravom Unije, utemeljeni, sorazmerni in nediskriminatorni ter poleg tega temeljijo na tehtnih razlogih, ki so na primer povezani s:

Ti razlogi se lahko uveljavljajo posamično ali skupaj, z izjemo razloga iz točke (g), ki ga ni mogoče posamično uveljavljati, in sicer glede na posebne okoliščine v državi članici, regiji ali območju, kjer se bodo ti ukrepi uporabljali, vendar v nobenem primeru ne smejo biti v nasprotju z oceno tveganja za okolje, pripravljeno na podlagi te direktive ali Uredbe (ES) št. 1829/2003.

4.   Država članica, ki namerava sprejeti ukrepe na podlagi odstavka 3 tega člena, Komisiji najprej predloži osnutek teh ukrepov in ustrezne razloge, na katere se sklicuje. To lahko stori, preden se zaključi postopek odobritve GSO v skladu z delom C te direktive ali Uredbo (EU) št. 1829/2003. V 75 dneh, začenši z datumom te predložitve:

Po izteku 75-dnevnega obdobja iz prvega pododstavka lahko zadevna država članica v celotnem obdobju, ko velja odobritev, in od datuma začetka veljavnosti odobritve Unije sprejme ukrepe, kot so bili prvotno predlagani ali kot so bili spremenjeni, da bi se upoštevale morebitne nezavezujoče pripombe Komisije. O teh ukrepih se brez odlašanja obvesti Komisijo, druge države članice in imetnika odobritve.

Države članice vse tovrstne ukrepe objavijo za vse zadevne nosilce gospodarske dejavnosti, vključno z gojitelji.

5.   Kadar želi država članica celotno svoje ozemlje ali njegov del ponovno vključiti v geografsko področje uporabe iz odobritve, iz katerega je bilo pred tem izključeno na podlagi odstavka 2, lahko za to zaprosi pristojni organ, ki je izdal pisno odobritev na podlagi te direktive, ali Komisijo, če je bil GSO odobren na podlagi Uredbe (ES) št. 1829/2003. Pristojni organ, ki je izdal pisno odobritev, oziroma Komisija ustrezno spremeni geografsko področje uporabe iz odobritve ali odločbe o odobritvi.

6.   Za namene prilagoditve geografskega področja uporabe iz odobritve za GSO na podlagi odstavka 5:

7.   Kadar država članica prekliče ukrepe, sprejete na podlagi odstavkov 3 in 4, o tem brez odlašanja uradno obvesti Komisijo in druge države članice.

8.   Ukrepi, sprejeti na podlagi tega člena, ne vplivajo na prosti pretok odobrenih GSO kot proizvodov ali v proizvodih.

Člen 26c

Prehodni ukrepi

1.   Od 2. aprila 2015 do 3. oktobra 2015 lahko država članica zahteva, da se prilagodi geografsko področje uporabe iz prijave/vloge, ki je bila vložena, ali odobritve, ki je bila izdana, na podlagi te direktive ali Uredbe (ES) št. 1829/2003 pred 2. aprilom 2015. Komisija zahtevo države članice brez odlašanja predloži prijavitelju/vlagatelju in drugim državam članicam.

2.   Kadar je prijava/vloga še v postopku obravnave in prijavitelj/vlagatelj ne potrdi geografskega področja uporabe iz prvotne prijave/vloge v 30 dneh po tem, ko mu je bila zahteva iz odstavka 1 tega člena posredovana, se geografsko področje uporabe iz prijave/vloge ustrezno prilagodi. Pisna odobritev, izdana na podlagi te direktive, in – kadar je ustrezno – odločitev, izdana v skladu s členom 19 te direktive, ter odločba o odobritvi, sprejeta v skladu s členoma 7 in 19 Uredbe (ES) št. 1829/2003, se potem izdajo na podlagi prilagojenega geografskega področja uporabe iz prijave/vloge.

3.   Kadar je odobritev že izdana in imetnik odobritve ne potrdi geografskega področja uporabe iz odobritve v 30 dneh po tem, ko mu je bila posredovana zahteva iz odstavka 1 tega člena, se odobritev ustrezno spremeni. Za pisno odobritev na podlagi te direktive pristojni organ ustrezno spremeni geografsko področje uporabe iz odobritve in po zaključku postopka obvesti Komisijo, države članice in imetnika odobritve. Za odobritev na podlagi Uredbe (ES) št. 1829/2003 Komisija ustrezno spremeni odločbo o odobritvi, ne da bi uporabila postopek iz člena 35(2) navedene uredbe. Komisija o tem ustrezno obvesti države članice in imetnika odobritve.

4.   Kadar ni dana nobena zahteva na podlagi odstavka 1 tega člena ali kadar prijavitelj/vlagatelj oziroma imetnik odobritve potrdi geografsko področje uporabe iz prvotne vloge oziroma odobritve, se smiselno uporabljajo odstavki 3 do 8 člena 26b.

5.   Ta člen ne posega v gojenje katerih koli semen in razmnoževalnega materiala rastlin odobrenih GSO, ki so bili zakonito posajeni, preden je gojenje GSO v državi članici omejeno ali prepovedano.

6.   Ukrepi, sprejeti na podlagi tega člena, ne vplivajo na prosti pretok odobrenih GSO kot proizvodov ali v proizvodih.“

13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/9

(1)

Glavni cilj prometne politike Unije je večja varnost v cestnem prometu. Unija izvaja politiko povečanja varnosti v cestnem prometu s ciljem zmanjšati število smrtnih žrtev in poškodb ter materialno škodo. Pomemben element te politike je dosledno izvrševanje sankcij za cestnoprometne prekrške, storjene v Uniji, ki bistveno ogrožajo varnost v cestnem prometu.

(2)

Vendar zaradi pomanjkanja ustreznih postopkov in ne glede na obstoječe možnosti na podlagi Sklepa Sveta 2008/615/PNZ (3) in Sklepa Sveta 2008/616/PNZ (4) (v nadaljnjem besedilu: prümska sklepa) sankcije v obliki denarnih kazni za nekatere cestnoprometne prekrške, ki so bili storjeni v eni državi članici z vozilom, ki je registrirano v drugi državi članici, pogosto niso izvršene. Namen te direktive je zagotoviti, da bi se tudi v takih primerih zagotovila učinkovitost preiskovanja prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu.

(3)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 20. julija 2010 z naslovom „Evropski prostor varnosti v cestnem prometu: usmeritve politike na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011–2020“ poudarila, da je izvrševanje cestnoprometnih predpisov še naprej glavni dejavnik pri ustvarjanju pogojev za znatno zmanjšanje števila smrtnih žrtev in poškodb. Svet je v svojih sklepih o varnosti v cestnem prometu z dne 2. decembra 2010 pozval k preučitvi potrebe po dodatni okrepitvi izvrševanja cestnoprometnih predpisov s strani držav članic in, kjer je to ustrezno, tudi na ravni Unije. Komisijo je pozval, naj po potrebi preuči možnosti za harmonizacijo prometnih predpisov na ravni Unije in sprejetje nadaljnjih ukrepov za lažji čezmejni pregon v zvezi s cestnoprometnimi prekrški, zlasti ob hudih prometnih nesrečah.

(4)

Komisija je 19. marca 2008 sprejela predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o lažjem čezmejnem pregonu na področju varnosti v cestnem prometu na podlagi člena 71(1)(c) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (zdaj člen 91 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU)). Vendar je bila Direktiva 2011/82/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5) sprejeta na podlagi člena 87(2) PDEU. Sodba Sodišča z dne 6. maja 2014 v zadevi C-43/12 (6) je razveljavila Direktivo 2011/82/EU, z obrazložitvijo, da ta ni mogla biti veljavno sprejeta na podlagi člena 87(2) PDEU. Sodba je ohranila učinke Direktive 2011/82/EU do začetka veljavnosti nove direktive na podlagi člena 91(1)(c) PDEU v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od dvanajst mesecev po razglasitvi sodbe. Nova direktiva bi torej morala biti sprejeta na podlagi navedenega člena.

(5)

Treba bi bilo spodbujati tudi večjo skladnost ukrepov nadzora med državami članicami, Komisija pa bi morala v tem pogledu preučiti, ali je treba oblikovati skupne standarde za avtomatsko opremo za nadzor na področju varnosti v cestnem prometu.

(6)

Povečati bi bilo treba ozaveščenost državljanov Unije glede predpisov o varnosti v cestnem prometu, ki veljajo v različnih državah članicah, ter glede izvajanja te direktive, zlasti z ustreznimi ukrepi, ki bi zagotavljali zadostne informacije o posledicah neupoštevanja predpisov o varnosti v cestnem prometu med potovanjem v državi članici, ki ni država članica registracije.

(7)

Da bi izboljšali varnost v cestnem prometu v celotni Uniji in zagotovili enako obravnavo voznikov, in sicer rezidenčnih in nerezidenčnih storilcev prekrškov, bi bilo treba olajšati pregon ne glede na državo članico, v kateri je vozilo registrirano. Zato bi bilo treba za nekatere ugotovljene prometne prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu, uporabljati sistem čezmejne izmenjave informacij – ne glede na to, ali so ti prekrški po zakonodaji zadevne države članice upravne ali kazenske narave – ki bi državi članici prekrška omogočil dostop do podatkov iz registra vozil države članice registracije.

(8)

Učinkovitejša čezmejna izmenjava podatkov iz registrov vozil, ki naj bi olajšala identifikacijo oseb, osumljenih storitve prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, bi lahko povečala odvračilni učinek in spodbudila previdnejše ravnanje voznika vozila, ki je registrirano v državi članici, ki ni država članica prekrška, s čimer bi se preprečile žrtve, ki so posledica prometnih nesreč.

(9)

Prometni prekrški, povezani z varnostjo v cestnem prometu, ki so zajeti v tej direktivi, v državah članicah niso enako obravnavani. Nekatere države članice take prekrške po nacionalni zakonodaji opredeljujejo kot „upravne“ prekrške, druge države članice pa kot „kazniva“ dejanja. To direktivo bi bilo treba uporabljati ne glede na opredelitev teh prekrškov po nacionalni zakonodaji.

(10)

Države članice bi morale druga drugi podeliti pravico dostopa do svojih podatkov iz registrov vozil, da bi izboljšale izmenjavo informacij in pospešile veljavne postopke. Zato bi bilo treba v to direktivo čim bolj vključiti določbe o tehničnih specifikacijah in razpoložljivosti avtomatizirane izmenjave podatkov, določene v prümskih sklepih.

(11)

Sklep 2008/616/PNZ določa varnostne lastnosti obstoječih programskih aplikacij in povezane tehnične zahteve za izmenjavo podatkov o registraciji vozil. Brez poseganja v splošno veljavnost navedenega sklepa bi bilo treba te varnostne lastnosti in tehnične zahteve zaradi regulativne in praktične učinkovitosti uporabljati za namene te direktive.

(12)

Obstoječe programske aplikacije bi morale biti podlaga za izmenjavo podatkov v skladu s to direktivo in bi morale hkrati tudi olajšati poročanje držav članic Komisiji. Take aplikacije bi morale zagotoviti hitro, varno in zaupno izmenjavo specifičnih podatkov iz registrov vozil med državami članicami. Izkoristiti bi bilo treba programsko aplikacijo Evropskega informacijskega sistema za prometna in vozniška dovoljenja (Eucaris), ki jo morajo države članice v skladu s prümskima sklepoma uporabiti za podatke iz registrov vozil. Komisija bi morala oceniti delovanje programskih aplikacij, ki se uporabljajo za namen te direktive, in o njem poročati.

(13)

Področje uporabe navedenih programskih aplikacij bi moralo biti omejeno na postopke izmenjave informacij med nacionalnimi kontaktnimi točkami v državah članicah. Postopki in avtomatizirani procesi, v katerih se bodo informacije uporabljale, ne sodijo v področje uporabe tovrstnih aplikacij.

(14)

Namen strategije upravljanja informacij za notranjo varnost EU je poiskati najenostavnejše, najlažje sledljive in stroškovno najučinkovitejše rešitve za izmenjavo podatkov.

(15)

Lastnik ali imetnik vozila ali drugače identificirana oseba, osumljena storitve prometnega prekrška, povezanega z varnostjo v cestnem prometu, bi morali biti dosegljivi za države članice, da bi jih obveščale o veljavnih postopkih in pravnih posledicah v skladu z zakonodajo države članice prekrška. Pri tem bi morale države članice razmisliti o tem, da bi informacije o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, poslale v jeziku dokumentov o registraciji ali v jeziku, ki ga zadevna oseba najverjetneje razume, da se zagotovi, da ta oseba dobro razume sporočene informacije. Države članice bi morale uporabiti ustrezne postopke, s katerimi bi zagotovile, da se obvesti le zadevna oseba in ne nekdo tretji. V ta namen bi morale države članice uporabiti podrobno ureditev, podobno že sprejeti, ki jo uporabljajo za nadaljnjo obravnavo takih prekrškov, po potrebi vključno s sredstvi, kot je povratnica o prispeli pošiljki. S tem se bo tej osebi omogočilo, da se ustrezno odzove na pisno obvestilo, zlasti s prošnjo po dodatnih informacijah, poravnavo kazni ali uveljavljanjem svojih pravic do obrambe, zlasti v primeru napačne identifikacije. Nadaljnji postopki so zajeti v veljavnih pravnih instrumentih, vključno z instrumenti o medsebojni pomoči in vzajemnem priznavanju, na primer z Okvirnim sklepom Sveta 2005/214/PNZ (7).

(16)

Države članice bi morale zagotoviti ustrezen prevod pisnega obvestila, ki ga pošlje država članica prekrška, kot je določeno v Direktivi 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(17)

Za izvajanje politike varnosti v cestnem prometu, katere namen je visoka raven zaščite vseh udeležencev v cestnem prometu v Uniji, in ob upoštevanju velike raznolikosti razmer v Uniji bi morale države članice brez poseganja v strožje politike in zakonodaje sprejeti ukrepe za zagotovitev večje skladnosti cestnoprometnih predpisov in njihovega izvrševanja med državami članicami. Komisija bi morala v okviru svojega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive preučiti potrebo po razvoju skupnih standardov za vzpostavitev primerljivih metod, prakse in minimalnih standardov na ravni Unije, ob upoštevanju mednarodnega sodelovanja in obstoječih sporazumov na področju varnosti v cestnem prometu, zlasti Dunajske konvencije o cestnem prometu z dne 8. novembra 1968.

(18)

Komisija bi morala v svojem poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive v državah članicah preučiti, ali so potrebna skupna merila za postopke nadaljnje obravnave, ki jih izvajajo države članice v primeru neplačane denarne kazni, v skladu z zakonodajo in postopki držav članic. V tem poročilu bi morala Komisija obravnavati vprašanja, kot so postopki med pristojnimi organi držav članic za posredovanje dokončne odločitve o uvedbi sankcije in/ali denarne kazni, kot tudi priznavanje in izvrševanje dokončne odločitve.

(19)

Pri pripravi pregleda te direktive bi se morala Komisija posvetovati z ustreznimi deležniki, kot so organi za varnost v cestnem prometu in organi kazenskega pregona ali pristojna telesa, združenja žrtev in druge nevladne organizacije, ki delujejo na področju varnosti v cestnem prometu.

(20)

Tesnejše sodelovanje organov kazenskega pregona bi moralo biti povezano s spoštovanjem temeljnih pravic, zlasti pravice do spoštovanja zasebnosti in varstva osebnih podatkov, kar bi bilo treba zagotoviti s posebno ureditvijo varstva podatkov. Ta ureditev bi morala zlasti upoštevati posebno naravo čezmejnega spletnega dostopa do zbirk podatkov. Vzpostaviti je treba programske aplikacije, ki bodo omogočile pogoje za varno izmenjavo informacij ter zagotovile zaupnost posredovanih podatkov. Podatke, zbrane na podlagi te direktive, bi bilo treba uporabljati samo za namene, ki so opredeljeni v tej direktivi. Države članice bi morale izpolnjevati obveznosti glede pogojev uporabe in začasne hrambe podatkov.

(21)

Za doseganje legitimnih ciljev te direktive na področju varnosti v cestnem prometu, zlasti zagotavljanja visoke ravni zaščite za vse udeležence v cestnem prometu v Uniji z omogočanjem lažje čezmejne izmenjave informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, in s tem izvrševanja sankcij, je obdelava osebnih podatkov, ki je določena s to direktivo, ustrezna in ne presega tistega, kar je ustrezno in potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(22)

Podatki o identifikaciji storilca prekrška so osebni podatki. Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) bi bilo treba uporabljati za obdelavo podatkov, ki se izvaja v skladu s to direktivo. Brez poseganja v postopkovne zahteve za pritožbo in odškodninske postopke, ki veljajo v zadevni državi članici, bi bilo treba osebo, na katero se nanašajo osebni podatki, v obvestilu o prekršku ustrezno obvestiti o pravici do dostopa do osebnih podatkov ter pravici do popravka in izbrisa osebnih podatkov, pa tudi o najdaljšem zakonitem obdobju hrambe podatkov. V tem okviru bi morala oseba, na katero se nanašajo podatki, imeti tudi pravico do popravka netočnih osebnih podatkov ali takojšnjega izbrisa nezakonito zabeleženih podatkov.

(23)

V okviru prümskih sklepov se za obdelavo podatkov iz registrov vozil, ki vsebujejo osebne podatke, uporabljajo posebne določbe o varstvu podatkov iz Sklepa 2008/615/PNZ. V tem smislu imajo države članice možnost, da uporabijo navedene posebne določbe za osebne podatke, ki se obdelujejo tudi za namene te direktive, pod pogojem, da zagotovijo, da je obdelava podatkov v zvezi z vsemi prekrški, za katere velja ta direktiva, skladna z nacionalnimi predpisi, sprejetimi za izvajanje Direktive 95/46/ES.

(24)

Sodelovanje pri izmenjavi podatkov iz registrov vozil bi bilo treba omogočiti tudi tretjim državam, če so z Unijo v ta namen sklenile sporazum. V takšen sporazum bi morale biti vključene ustrezne določbe o varstvu podatkov.

(25)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja, varstvom osebnih podatkov, pravico do poštenega sojenja, domnevo nedolžnosti in pravico do obrambe.

(26)

Da bi dosegli cilj izmenjave informacij med državami članicami z interoperabilnimi sredstvi, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte zaradi upoštevanja ustreznih sprememb prümskih sklepov, ali če to zahteva kateri od pravnih aktov Unije, ki je neposredno pomemben za posodobitev Priloge I. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se ustrezni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(27)

Komisija bi morala analizirati uporabo te direktive, da bi lahko določila nadaljnje uspešne in učinkovite ukrepe za večjo varnost v cestnem prometu. Brez poseganja v obveznost prenosa te direktive bi morale, kjer je to ustrezno, pri tem delu s Komisijo sodelovati tudi Danska, Irska in Združeno kraljestvo, da bi bilo zagotovljeno pravočasno in popolno poročanje o tej zadevi.

(28)

Ker cilja te direktive, in sicer zagotavljanja visoke ravni zaščite za vse udeležence v cestnem prometu v Uniji z omogočanjem lažje čezmejne izmenjave informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, storjenih v eni državi članici z vozilom, registriranim v drugi državi članici, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinka ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(29)

Ker se za Dansko, Irsko in Združeno kraljestvo Direktiva 2011/82/EU ni uporabljala in je te zato niso prenesle, je primerno, da se tem državam članicam zagotovi dovolj dodatnega časa, da to storijo.

(30)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (10), ki je podal mnenje 3. oktobra 2014 –

(a)

prekoračitev dovoljene hitrosti;

(b)

neuporaba varnostnega pasu;

(c)

vožnja skozi rdečo luč;

(d)

vožnja pod vplivom alkohola;

(e)

vožnja pod vplivom mamil;

(f)

vožnja brez zaščitne čelade;

(g)

uporaba prepovedanega voznega pasu;

(h)

nezakonita uporaba prenosnega telefona ali druge komunikacijske naprave med vožnjo.

(a)

„vozilo“ pomeni vsako vozilo na motorni pogon, vključno z motornimi kolesi, ki se običajno uporablja za prevažanje oseb ali blaga po cesti;

(b)

„država članica prekrška“ pomeni državo članico, v kateri je bil storjen prekršek;

(c)

„država članica registracije“ pomeni državo članico, v kateri je registrirano vozilo, s katerim je bil storjen prekršek;

(d)

„prekoračitev dovoljene hitrosti“ pomeni prekoračitev omejitve hitrosti, ki velja v državi članici prekrška za zadevno cesto ali vrsto vozila;

(e)

„neuporaba varnostnega pasu“ pomeni neupoštevanje zahteve o uporabi varnostnega pasu ali zadrževalnega sistema za otroke v skladu z Direktivo Sveta 91/671/EGS (11) in zakonodajo države članice prekrška;

(f)

„vožnja skozi rdečo luč“ pomeni vožnjo skozi rdečo luč na semaforju ali mimo katerega koli drugega ustreznega znaka za zaustavitev, kakor je opredeljena v zakonodaji države članice prekrška;

(g)

„vožnja pod vplivom alkohola“ pomeni nezanesljivo vožnjo zaradi vpliva alkohola, kakor je opredeljena v zakonodaji države članice prekrška;

(h)

„vožnja pod vplivom mamil“ pomeni nezanesljivo vožnjo zaradi vpliva mamil ali drugih snovi s podobnim učinkom, kakor je opredeljena v zakonodaji države članice prekrška;

(i)

„vožnja brez zaščitne čelade“ pomeni vožnjo brez zaščitne čelade, kakor je opredeljena v zakonodaji države članice prekrška;

(j)

„uporaba prepovedanega voznega pasu“ pomeni nezakonito uporabo dela cestnega odseka, kot so odstavni pas, pas za javni prevoz ali začasno zaprt pas zaradi zastojev ali cestnih del, kakor je opredeljena v zakonodaji države članice prekrška;

(k)

„nezakonita uporaba prenosnega telefona ali druge komunikacijske naprave med vožnjo“ pomeni nezakonito uporabo prenosnega telefona ali druge komunikacijske naprave med vožnjo, kakor je opredeljena v zakonodaji države članice prekrška;

(l)

„nacionalna kontaktna točka“ pomeni pristojni organ, določen za izmenjavo podatkov iz registrov vozil;

(m)

„avtomatizirano iskanje“ pomeni postopek spletnega dostopa za pregledovanje zbirk podatkov ene, več kot ene ali vseh držav članic ali sodelujočih držav;

(n)

„imetnik vozila“ pomeni osebo, na ime katere je vozilo registrirano, kakor je opredeljena v zakonodaji države članice registracije.

(a)

podatkov o vozilih ter

(b)

podatkov o lastnikih ali imetnikih vozila.

—

oceno, ali bi bilo treba v področje uporabe te direktive dodati druge prometne prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu,

—

oceno učinkovitosti te direktive pri zmanjševanju števila smrtnih žrtev na cestah v Uniji,

—

oceno potrebe po oblikovanju skupnih standardov za avtomatsko opremo za nadzor in za postopke. Komisijo se poziva, da v zvezi s tem v okviru skupne prometne politike na ravni Unije oblikuje smernice za varnost v cestnem prometu, da bi s primerljivimi metodami in praksami zagotovili večjo skladnost glede izvrševanja cestnoprometnih predpisov s strani držav članic. Te smernice lahko zajemajo vsaj prekrške iz točk (a) do (d) člena 2,

—

oceno potrebe, da se v okviru vseh ustreznih politik Unije, vključno s skupno prometno politiko, okrepi izvrševanje sankcij za prometne prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu, ter predlagajo skupna merila za postopke nadaljnje obravnave v primeru neplačanih denarnih kazni,

—

možnosti za harmonizacijo prometnih predpisov, kadar je to primerno, in

—

oceno programskih aplikacij iz člena 4(4), da se zagotovi ustrezno izvajanje te direktive, hkrati pa tudi učinkovita, hitra, varna in zaupna izmenjava specifičnih podatkov iz registrov vozil.

13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/26

(1)

V Prilogi II k Direktivi 2002/46/ES je določen seznam vitaminskih in mineralnih snovi ter njihovih oblik, ki se lahko uporabljajo za proizvodnjo prehranskih dopolnil. Uredba Komisije (ES) št. 1170/2009 (2) je nadomestila prilogi I in II k Direktivi 2002/46/ES.

(2)

V skladu s členom 14 Direktive 2002/46/ES je treba določbe o vitaminih in mineralih v prehranskih dopolnilih, ki lahko vplivajo na javno zdravje, sprejeti po posvetovanju z Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(3)

Po zahtevku za vključitev (6S)-5-metiltetrahidrofolne kisline, soli glukozamina, kot vira folata na seznam iz Priloge II k Direktivi 2002/46/ES je Agencija 11. septembra 2013 sprejela znanstveno mnenje o (6S)-5-metiltetrahidrofolni kislini, soli glukozamina, kot viru folata, dodani prehranskim dopolnilom za prehranske namene, in o biološki razpoložljivosti folata iz tega vira (3).

(4)

Iz mnenja Agencije sledi, da je uporaba (6S)-5-metiltetrahidrofolne kisline, soli glukozamina, v prehranskih dopolnilih kot vira folata varna.

(5)

Po ugodnem mnenju Agencije bi bilo treba (6S)-5-metiltetrahidrofolno kislino, sol glukozamina, dodati na seznam iz Priloge II k Direktivi 2002/46/ES.

(6)

(6S)-5-metiltetrahidrofolna kislina, sol glukozamina, je nova živilska sestavina, katere dajanje na trg je bilo odobreno z Izvedbenim sklepom Komisije 2014/154/EU (4).

(7)

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi je bilo izvedeno prek svetovalne skupine za prehranjevalno verigo ter zdravje živali in rastlin in izražene pripombe so se upoštevale.

(8)

Direktivo 2002/46/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/28

(1)

Del A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (2) določa aktivne snovi, ki se štejejo kot registrirane v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009.

(2)

Registracija aktivnih snovi etefon in fenamifos preneha veljati 31. julija 2017. Vložene so bile vloge za podaljšanje odobritev navedenih aktivnih snovi. Ker za navedene aktivne snovi veljajo zahteve iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (3), je treba dati na voljo dovolj časa za dokončanje postopka podaljšanja registracije v skladu z navedeno uredbo. Verjetno je, da bodo odobritve navedenih aktivnih snovi prenehale veljati pred sprejetjem sklepa o njihovem podaljšanju. Zato je treba podaljšati njihova obdobja odobritve.

(3)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Glede na cilj prvega odstavka člena 17 Uredbe (ES) št. 1107/2009 v zvezi s primeri, v katerih dopolnilna dokumentacija v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 844/2012 ni bila predložena v roku 30 mesecev pred ustreznim datumom poteka veljavnosti iz Priloge k tej uredbi, bo Komisija določila isti datum veljavnosti kot pred to uredbo ali prvi možni datum po tem.

(5)

Glede na cilj prvega odstavka člena 17 Uredbe (ES) št. 1107/2009 v zvezi s primeri, v katerih Komisija sprejme uredbo, ki določa, da se registracija aktivne snovi iz Priloge k tej uredbi ne podaljša, ker merila za registracijo niso izpolnjena, Komisija določi isti datum veljavnosti kot pred to uredbo ali na datum začetka veljavnosti Uredbe, če registracija aktivne snovi ni podaljšana, odvisno od tega, kateri datum je poznejši.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/30

(1)

Združeno kraljestvo je 29. marca 2012 v skladu s členom 11(1) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) prejelo vlogo za vključitev aktivne snovi dinotefuran v Prilogo I za uporabo v 18. vrsti proizvodov: insekticidi, akaricidi in pripravki za nadzor drugih členonožcev, kot je opredeljeno v Prilogi V k navedeni Direktivi.

(2)

Dinotefuran 14. maja 2000 ni bil v prometu kot aktivna snov biocidnega proizvoda.

(3)

Združeno kraljestvo je 15. oktobra 2013 v skladu s členom 8(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropski agenciji za kemikalije predložilo poročilo o oceni skupaj s svojimi priporočili.

(4)

Odbor za biocidne pripravke je ob upoštevanju sklepov pristojnega ocenjevalnega organa 17. junija 2014 oblikoval mnenje Evropske agencije za kemikalije.

(5)

Iz tega mnenja je razvidno, da je za biocidne proizvode, ki se uporabljajo za 18. vrsto proizvodov in vsebujejo dinotefuran, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 19(1)(b) Uredbe (EU) št. 528/2012, če so izpolnjene določene specifikacije in pogoji glede njegove uporabe.

(6)

Iz mnenja je razvidno tudi, da je dinotefuran zaradi svojih značilnosti v skladu z merili iz Priloge XIII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta (3) zelo obstojen (vP) in strupen (T). Zato bi bilo treba dinotefuran šteti kot možno snov za zamenjavo v skladu s členom 10(1)(d) Uredbe (EU) št. 528/2012 za namene izdaje dovoljenja za proizvode v skladu s členom 23 navedene uredbe.

(7)

Zato je primerno odobriti dinotefuran za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov, pod pogojem, da je to v skladu z določenimi specifikacijami in pogoji.

(8)

Ker nanomateriali niso bili vključeni v oceno, odobritve v skladu s členom 4(4) Uredbe (EU) št. 528/2012 ne bi smele zajemati takšnih materialov.

(9)

Ker so izpolnjeni pogoji iz prvega pododstavka člena 90(2) Uredbe (EU) št. 528/2012, se uporabljajo določbe navedene uredbe. Dinotefuran bi bilo treba odobriti za obdobje, ki ne presega 7 let v skladu s členom 10(4) navedene uredbe.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/33

(1)

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 (2) določa seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove morebitne odobritve za uporabo v biocidnih proizvodih ali vključitve v Prilogo I k Uredbi (EU) št. 528/2012. Navedeni seznam vključuje snov Bacillus sphaericus.

(2)

Snov Bacillus sphaericus je bila ocenjena v skladu s členom 90(2) Uredbe (EU) št. 528/2012 za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov, insekticidi, akaricidi in proizvodi za nadzor drugih členonožcev, kot je opredeljena v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 528/2012.

(3)

Podatki, ki so bili predloženi za namen ocene, so omogočili sprejetje sklepov samo glede določene oblike snovi Bacillus sphaericus, tj. Bacillus sphaericus 2362, serotip H5a5b, sev ABTS1743. Iz ocene se ne da sklepati o drugih snoveh, ki ustrezajo opredelitvi za Bacillus sphaericus na zgoraj navedenem seznamu aktivnih snovi iz Uredbe (EU) št. 1062/2014. Zato bi morala v to odobritev biti vključena samo snov Bacillus sphaericus 2362, serotip H5a5b, sev ABTS1743.

(4)

Italija, ki je bila imenovana za pristojni ocenjevalni organ, je 9. januarja 2009 v skladu s členom 14(4) in (6) Uredbe Komisije (ES) št. 1451/2007 (3) Komisiji predložila poročilo o oceni in svoja priporočila.

(5)

Odbor za biocidne pripravke je ob upoštevanju sklepov pristojnega ocenjevalnega organa 19. junija 2014 oblikoval mnenje Evropske agencije za kemikalije.

(6)

Iz navedenega mnenja je razvidno, da je za biocidne proizvode, ki se uporabljajo v 18. vrsti proizvodov in vsebujejo Bacillus sphaericus 2362, serotip H5a5b, sev ABTS1743, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5 Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), če so izpolnjene določene specifikacije in pogoji glede njihove uporabe.

(7)

Zato je snov Bacillus sphaericus 2362, serotip H5a5b, sev ABTS1743, primerno odobriti za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov pod pogojem, da je to v skladu z določenimi specifikacijami in pogoji.

(8)

Ker nanomateriali niso bili vključeni v ocene, odobritev v skladu s členom 4(4) Uredbe (EU) št. 528/2012 ne bi smela zajemati takšnih materialov.

(9)

Pred odobritvijo aktivne snovi bi bilo treba zagotoviti ustrezno obdobje, ki bo zainteresiranim stranem omogočilo, da sprejmejo potrebne pripravljalne ukrepe za izpolnitev novih zahtev.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/36

(1)

Aktivna snov Z-13-heksadecen-11-in-1-il acetat je bila z Direktivo Komisije 2008/127/ES (2) vključena v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3) v skladu s postopkom iz člena 24b Uredbe Komisije (ES) št. 2229/2004 (4). Odkar je Uredba (ES) št. 1107/2009 nadomestila Direktivo 91/414/EGS, se ta snov šteje za registrirano v skladu z navedeno uredbo in je na seznamu v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (5).

(2)

V skladu s členom 25a Uredbe (ES) št. 2229/2004 je Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) 18. decembra 2013 Komisiji predložila svoje stališče o osnutku poročila o pregledu Z-13-heksadecen-11-in-1-il acetata (6). Agencija je svoje stališče o Z-13-heksadecen-11-in-1-il acetatu sporočila tudi prijavitelju.

(3)

Komisija je prijavitelja pozvala, naj predloži pripombe na osnutek poročila o pregledu Z-13-heksadecen-11-in-1-il acetata. Osnutek poročila o pregledu in stališče Agencije so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo ter končno različico pripravile 12. decembra 2014 v obliki poročila Komisije o pregledu Z-13-heksadecen-11-in-1-il acetata.

(4)

Potrjeno je, da se aktivna snov Z-13-heksadecen-11-in-1-il acetat šteje za registrirano v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009.

(5)

V skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj je treba spremeniti pogoje za odobritev Z-13-heksadecen-11-in-1-il acetata. Zlasti je primerno zahtevati dodatne potrditvene informacije.

(6)

Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/39

(1)

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 (2) določa seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove morebitne odobritve za uporabo v biocidnih proizvodih ali vključitve v Prilogo I k Uredbi (EU) št. 528/2012. Ta seznam vključuje tolilfluanid.

(2)

Tolilfluanid je bil v skladu s členom 90(2) Uredbe (EU) št. 528/2012 ocenjen za uporabo v biocidnih proizvodih 21. vrste proizvodov, antivegetacijska sredstva, kot je opredeljena v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 528/2012.

(3)

Finska je bila imenovana za pristojni ocenjevalni organ in je 18. septembra 2012 v skladu s členom 14(4) in (6) Uredbe Komisije (ES) št. 1451/2007 (3) Komisiji predložila poročilo o oceni, skupaj s svojimi priporočili.

(4)

Odbor za biocidne pripravke je ob upoštevanju sklepov pristojnega ocenjevalnega organa 17. junija 2014 oblikoval mnenje Evropske agencije za kemikalije.

(5)

Iz tega mnenja je razvidno, da je za biocidne proizvode, ki se uporabljajo za 21. vrsto proizvodov in vsebujejo tolilfluanid, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5 Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), če so izpolnjene določene specifikacije in pogoji glede njegove uporabe.

(6)

Kljub temu je treba še potrditi sprejemljivost tveganj, povezanih z uporabo antivegetacijskih sredstev, kot tudi primernost predlaganih ukrepov za zmanjšanje tveganja. Da bi ob obnovitvi odobritve obstoječih aktivnih antivegetacijskih snovi olajšali pregled ter primerjavo tveganj in koristi teh snovi ter uporabljenih ukrepov za zmanjšanje tveganja, bi moral biti datum prenehanja veljavnosti odobritve teh snovi enak.

(7)

Zato je primerno tolilfluanid odobriti za uporabo v biocidnih proizvodih 21. vrste proizvodov, pod pogojem, da je to v skladu z določenimi specifikacijami in pogoji.

(8)

Ker nanomateriali niso bili vključeni v oceno, odobritev v skladu s členom 4(4) Uredbe (EU) št. 528/2012 ne bi smela zajemati takšnih materialov.

(9)

Pred odobritvijo aktivne snovi bi bilo treba zagotoviti ustrezno obdobje, ki bo zainteresiranim stranem omogočilo, da sprejmejo potrebne pripravljalne ukrepe za izpolnitev novih zahtev.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/43

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/45

(1)

V členu 11 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (2) je določeno, da se lahko instrument prilagodljivosti uporabi do letne zgornje meje 471 milijonov EUR (cene iz leta 2011) za zagotovitev financiranja jasno opredeljenih odhodkov, ki jih ni mogoče financirati v okviru zgornjih mej, ki so na razpolago za enega ali več drugih razdelkov.

(2)

Po preveritvi vseh možnosti za prerazporeditev odobritev v okviru podrazdelka 1b se zdi, da je treba uporabiti instrument prilagodljivosti za dopolnitev financiranja iz splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015 prek zgornje meje iz podrazdelka 1b, in sicer v višini 83 285 595 EUR, za financiranje programov strukturnih skladov na Cipru, da se Cipru odobri dodatna dodelitev iz strukturnih skladov za leto 2015 v skupnem znesku 100 000 000 EUR.

(3)

Evropski parlament in Svet sta za proračunsko leto 2014 na podlagi sklepa z dne 20. novembra 2013 že uporabila instrument prilagodljivosti za financiranje programov strukturnih skladov na Cipru v znesku 89 330 000 EUR zgolj v odobritvah za prevzem obveznosti.

(4)

Ob upoštevanju dopolnilne narave instrumenta prilagodljivosti je treba zagotoviti dodatne odobritve plačil za kritje dodatnih odobritev za prevzem obveznosti za Ciper za proračunski leti 2014 in 2015, in sicer na podlagi pričakovanega plačilnega profila, ki se v letu 2015 ocenjuje na 11,3 milijona EUR, v letu 2016 na 45,7 milijona EUR, v letu 2017 na 75,4 milijona EUR in v letu 2018 na 40,2 milijona EUR. Letne zneske za posamezno leto v obdobju 2015–2018 bo treba potrditi s posameznimi predlogi proračuna, ki jih bo Komisija predložila v tem obdobju –

13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/47

(1)

Evropska unija je ustanovila Solidarnostni sklad Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sklad), da bi izkazala solidarnost s prebivalstvom območij, ki so jih prizadele nesreče.

(2)

Člen 10 Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 (3) omogoča uporabo sredstev Sklada do letne zgornje meje 500 milijonov EUR (v cenah iz leta 2011).

(3)

V členu 4(a)(4) Uredbe (ES) št. 2012/2002 je določeno, da je Sklad mogoče uporabiti v znesku v višini največ 50 000 000 EUR za predplačila in da se ustrezne odobritve lahko vključijo v splošni proračun Unije –

13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/48

(1)

Unija je odobrila Rotterdamsko konvencijo o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini (v nadaljnjem besedilu: Rotterdamska konvencija) s Sklepom Sveta 2006/730/ES (1).

(2)

Rotterdamska konvencija se v Uniji izvaja v okviru Uredbe (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(3)

Da se državam uvoznicam zagotovi varstvo, ki ga zagotavlja Rotterdamska konvencija, je potrebno in ustrezno podpreti priporočilo odbora za pregled kemikalij glede vključitve v Prilogo III k Rotterdamski konvenciji krizotilnega azbesta, metamidofosa, triklorfona, fentiona (formulacije z zelo majhnim volumnom (ULV) s koncentracijo aktivne snovi 640 g/L ali več) in tekočih formulacij (koncentrat za emulzijo in topni koncentrat), ki vsebujejo parakvat diklorid v koncentraciji 276 g/L ali več, kar ustreza koncentraciji parakvat iona 200 g/L ali več. V Uniji so te snovi že prepovedane ali pa je njihova uporaba strogo omejena, zato za njih veljajo strožje izvozne zahteve od zahtev Rotterdamske konvencije.

(4)

Pričakuje se, da bo sedmo zasedanje Konference pogodbenic Rotterdamske konvencije odločilo o predlaganih spremembah Priloge III. Unija bi morala navedene spremembe podpreti –

13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/50

(1)

Hrvaški organi so z dopisom z dne 13. avgusta 2014, ki ga je Komisija prejela 1. septembra 2014, v skladu s členom 9(3) Direktive 96/67/ES (v nadaljnjem besedilu: Direktiva) Komisijo obvestili o odločitvi o izjemah v zvezi z Mednarodnim letališčem Zagreb, ki jo je sprejela vlada Republike Hrvaške na podlagi člena 9(1)(b) in (d) Direktive. Hrvaški organi so obvestilo dopolnili z dodatnimi informacijami v dopisu z dne 1. decembra 2014, ki ga je Komisija prejela 17. decembra 2014.

(2)

Priglašena odločitev določa dve izjemi. Prvič, enemu samemu izvajalcu pridržuje opravljanje storitev zemeljske oskrbe iz točk 3, 4 in 5 Priloge k Direktivi, razen točke 5.1, in sicer sprejem in odprema prtljage, tovora in pošte, kar zadeva fizično ravnanje s tovorom in pošto med letališkim terminalom in zrakoplovom, tako ob prihodu, odhodu ali tranzitu, ter oskrbovanje na ploščadi, razen razporeditve zrakoplovov na letališču. Drugič, prepoveduje samooskrbo za naštete tri storitve zemeljske oskrbe, razen razporeditve zrakoplovov na letališču. Obe izjemi veljata za obdobje dveh let, in sicer od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2016.

(3)

Mednarodno letališče Zagreb upravlja družba Međunarodna zračna luka Zagreb d. d. Na letališču so leta 2013 zabeležili 2,3 milijona potnikov.

(4)

Mednarodno letališče Zagreb ima trenutno en potniški terminal, a je v gradnji novi s pripadajočo infrastrukturo (ploščad, dovozne ceste in parkirišča). Novi terminal bo dokončan in v uporabi najpozneje do konca leta 2016. Letno bo prek terminala lahko potovalo 5 milijonov potnikov. Obstoječi terminal bodo zaprli, lahko pa se bo uporabljal za splošno letalstvo in druge dejavnosti (npr. oddaja pisarn).

(5)

Po trditvah hrvaških organov omejitve trenutnega terminala, tako glede infrastrukture kot tudi operativnih vidikov, ne bi omogočale gospodarne in učinkovite uvedbe dodatnih izvajalcev storitev zemeljske oskrbe v obdobju izgradnje novega terminala. Ko bosta novi potniški terminal in ploščad zgrajena ter se bosta začela uporabljati, naj bi bile težave glede prostora in zmogljivosti, povezane z obstoječo infrastrukturo, rešene.

(6)

Hrvaški organi trdijo, da je dostop do trga za sprejem in odpremo prtljage, oskrbovanje na ploščadi ter odpremo tovora in pošte trenutno odprt. Vendar do zdaj še noben tretji izvajalec storitev zemeljske oskrbe ni predložil vloge za izdajo dovoljenja za opravljanje teh storitev zemeljske oskrbe na Mednarodnem letališču Zagreb. Te storitve trenutno za uporabnike letališča zagotavlja Međunarodna zračna luka Zagreb d. d. prek hčerinskega podjetja v izključni lasti.

(7)

Poleg tega na Mednarodnem letališču Zagreb velja pravica do samooskrbe. Vendar trenutno le en letalski prevoznik izvaja samooskrbo za eno podvrsto oskrbovanja na ploščadi (natovarjanje in raztovarjanje hrane in pijače). Noben drug letalski prevoznik ni izrazil interesa za samooskrbo.

(8)

Mednarodno letališče Zagreb ima en objekt za razvrščanje prtljage za lokalno prijavljeno prtljago in vso tranzitno prtljago. Njegova površina znaša 515 m2. Prostor za razvrščanje prtljage je v kleti osrednjega dela terminala.

(9)

Mednarodno letališče Zagreb ima en tovorni terminal s skupno površino 2 160 m2 in vse ravnanje s tovorom poteka v tem skladišču. Zaradi znatno omejenega prostora se celoten postopek izvaja ročno z uporabo ročnih orodij in viličarjev. Operativna platforma za izročitev in prevzem tovora z eno vstopno-izstopno ploščadjo je v carinskem skladišču v javnem delu letališča.

(10)

Na tovornem terminalu Mednarodnega letališča Zagreb se letno pretovori med 8 000 in 8 500 ton tovora in pošte, pri čemer pošta znaša med 1 000 in 1 500 ton na leto.

(11)

Mednarodno letališče Zagreb ima ploščad za komercialno letalstvo s skupno površino 140 000 m2 in 22 pozicijami ter ploščad za splošno letalstvo s skupno površino 28 000 m2 in zmogljivostjo 20 zrakoplovov.

(12)

Komisija je v skladu s členom 9(3) Direktive v Uradnem listu Evropske unije objavila povzetek odločitve o izjemah, ki so jo priglasili hrvaški organi, in zainteresirane strani povabila k predložitvi pripomb.

(13)

Komisija je prejela pripombo izvajalca storitev zemeljske oskrbe, ki je želel vedeti, ali bo razpisni postopek organiziran v obdobju trajanja izjem, tako da bi izbrani izvajalec lahko začel delovati takoj, ko bi se to obdobje izteklo. Zainteresirane strani niso poslale drugih pripomb.

(14)

Hrvaški organi so odločitev o izjemah sprejeli na podlagi člena 9(1)(b) in (d) Direktive, ki v primeru posebnih omejitev razpoložljivega prostora ali zmogljivosti dovoljuje, da se enemu samemu izvajalcu pridrži ena ali več vrst storitev iz člen 6(2) in prepove samooskrba za vrste storitev iz člena 7(2) Direktive.

(15)

V skladu s členom 9(2)(a) Direktive so hrvaški organi pojasnili, da se izjemi nanašata na storitve zemeljske oskrbe iz točk 3, 4 in 5 Priloge k Direktivi, z izjemo točke 5.1, in sicer sprejem in odpremo prtljage, tovora in pošte ter oskrbovanje na ploščadi, razen razporeditve zrakoplovov na letališču.

(16)

Kar zadeva sprejem in odpremo prtljage, Komisija meni, da so hrvaški organi na podlagi predloženih informacij dokazali, da ni mogoče namestiti še enega tretjega izvajalca poleg letališkega oddelka za zemeljsko oskrbo ali samooskrbovanega uporabnika letališča.

(17)

Operativni prostor je omejen in ozek in manevriranje prtljažnih vozičkov je težavno. Posebej težavno je razvrščanje prtljage v času največje obremenitve, ko obratujeta oba prijavna oddelka. Zaradi pomanjkanja prostora zato več kot en izvajalec ne bi mogel učinkovito delovati.

(18)

Na sedanji lokaciji tega problema ni mogoče rešiti, saj se zaradi lokacije objekta za razvrščanje prtljage ta ne more širiti. Uporaba podzemne etaže ne bi bila izvedljiva rešitev zaradi ravni podtalnice in z njo povezanega tveganja poplav. V primeru zunanje lokacije za razširitev objekta za razvrščanje prtljage bi bila prav tako potrebna večja gradbena dela, ki bi znatno vplivala na obstoječe prometne procese in povzročila velike stroške, učinkovitost take zgradbe pa bi bila vprašljiva.

(19)

Kar zadeva sprejem in odpremo tovora in pošte, Komisija meni, da so hrvaški organi na podlagi predloženih informacij dokazali, da ni mogoče namestiti še enega tretjega izvajalca poleg letališkega oddelka za storitve zemeljske oskrbe ali samooskrbovanega uporabnika letališča.

(20)

Velikost tovornega terminala je omejena. Platforma za izročitev in prevzem tovora ima le eno vstopno-izstopno ploščad, kar znatno zmanjšuje operativne funkcije platforme, kadar je več vlečnih vozil parkiranih v zaprtem prostoru med čakanjem ali izvajanjem nakladanja in razkladanja. Zato ni dovolj prostora za namestitev dodatnega izvajalca.

(21)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da količina tovora in pošte znaša okrog 8 000 oziroma 8 500 ton na leto, kar je znatno manj od mejne vrednosti 50 000 ton, pri kateri je treba v skladu z Direktivo dostop do zemeljske oskrbe odpreti za tretje strani in dovoliti samooskrbo.

(22)

Kar zadeva oskrbovanje na ploščadi, razen razporeditve zrakoplovov na letališču ob prihodu in odhodu, Komisija meni, da so hrvaški organi na podlagi predloženih informacij dokazali, da poleg hčerinske družbe letališča ni mogoče namestiti še enega tretjega izvajalca storitev zemeljske oskrbe ali samooskrbovanega uporabnika letališča.

(23)

Za vozni red letov Mednarodnega letališča Zagreb so značilna tri obdobja kratkotrajne konične obremenitve, in sicer dopoldansko, popoldansko in večerno. V obdobjih konične obremenitve je treba v razmeroma kratkem času uporabiti številne različne enote, da bi bile lahko izpolnjene vse zahteve v zvezi s pravočasno oskrbo zrakoplovov.

(24)

Za tako veliko število enot je težko zagotoviti parkirni prostor. Ob upoštevanju površine, ki jo zavzemajo stavbe in drugi objekti, za parkiranje dodatnih novih enot ni na voljo prostora v bližini parkirnih pozicij zrakoplovov. Parkirni prostor, potreben za že obstoječo opremo, je za upravo letališča težaven že zdaj. Težava je še večja med zimsko sezono, ko so na že tako omejeni parkirni površini parkirana vozila za odstranjevanje snega. Zaradi pomanjkanja parkirnih površin zato ni mogoče namestiti dodatnega izvajalca.

(25)

Omejitve zaradi pomanjkanja parkirne površine pa ne vplivajo na razporeditev zrakoplovov na letališču, saj za opravljanje teh storitev večja oprema ni potrebna. Te storitve niso zajete v odločitvi o izjemah, ki so jo priglasili hrvaški organi, zato za število izvajalcev za razporeditev zrakoplovov na Mednarodnem letališču Zagreb ne bo omejitev.

(26)

Poleg tega je iz informacij, ki so na voljo Komisiji, razvidno, da se je gradnja novega terminala na Mednarodnem letališču Zagreb začela decembra 2013. Prva faza gradnje novega terminala naj bi bila dokončana leta 2016, terminal pa naj bi začel delovati do konca leta 2016. Novi terminal bo lahko sprejel 5 milijonov potnikov na leto in bo imel nov, popolnoma integriran sistem ravnanja s prtljago, novo ploščad ter nove steze in oskrbovalne poti. Hrvaški organi so pojasnili, da bosta izgradnja in obratovanje novega terminala rešila obstoječe omejitve glede prostora in zmogljivosti. Izgradnja in obratovanje novega terminala se zato lahko štejeta kot primeren ukrep za odpravo omejitev v skladu s členom 9(2)(b).

(27)

Izjeme, določene v odločitvi o izjemah, ki so jo priglasili hrvaški organi, so časovno omejene, in sicer na dve leti, zato izpolnjujejo zahteve iz člena 9(6) Direktive.

(28)

Glede na navedeno, zlasti sedanje stanje na Mednarodnem letališču Zagreb, stvarne in časovne omejitve navedenih izjem in sprejete ukrepe za odpravo obstoječih omejitev, Komisija meni, da izjemi v skladu z drugim pododstavkom člena 9(2) Direktive ne posegata neupravičeno v cilje navedene direktive, ne povzročata izkrivljanja konkurence med izvajalci storitev zemeljske oskrbe in/ali samooskrbovanimi uporabniki letališč in nista obsežnejši, kakor je potrebno.

(29)

V zvezi s tem je Komisija tudi upoštevala, da omejitve, ki jih določajo izjeme, veljajo nediskriminatorno za vse (potencialne) izvajalce storitev zemeljske oskrbe, razen letališkega oddelka za storitve zemeljske oskrbe, in za vse samooskrbovane uporabnike letališča, da do zdaj noben izvajalec ali uporabnik letališča ni zaprosil za pravico do izvajanja storitev zemeljske oskrbe na Mednarodnem letališču Zagreb, čeprav dostop za tretje izvajalce ali pravica do samooskrbe nista omejena, in da nobena od zainteresiranih strani na odločitev o izjemah ni predložila pripomb. Glede na prejeto pripombo v zvezi z morebitnim razpisnim postopkom Komisija hrvaške organe opozarja, da so glede tega obvezani pravočasno upoštevati vse ustrezne predpise prava Unije, vključno s členom 11 Direktive.

(30)

Ta sklep ne posega v člen 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki prepoveduje vsako zlorabo prevladujočega položaja enega ali več podjetij na notranjem trgu ali njegovem znatnem delu kot nezdružljivo z notranjim trgom, kolikor bi ta lahko prizadela trgovino med državami članicami.

(31)

Glede na rezultate pregleda, ki ga je izvedla Komisija, in po posvetovanju z Republiko Hrvaško bi bilo treba odločitev o izjemah, ki jo je ta država članica sprejela v zvezi z Mednarodnim letališčem Zagreb v skladu s členom 9(1)(b) in (d) Direktive in o njej obvestila Komisijo 1. septembra 2014 in 17. decembra 2014, odobriti.

(32)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem svetovalnega odbora iz člena 10 Direktive –

13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/54

(1)

Sklep ECB/2010/21 (1) določa pravila za pripravo letnih računovodskih izkazov Evropske centralne banke (ECB).

(2)

Treba je podrobneje pojasniti pristop k vrednotenju vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike.

(3)

V Sklep ECB/2010/21 je treba vključiti tehnična pojasnila v povezavi s Sklepom ECB/2014/40 (2) in Sklepom ECB/2014/45 (3).

(4)

Potrebne so tudi nekatere dodatne tehnične spremembe Sklepa ECB/2010/21.

(5)

Sklep ECB/2010/21 je zato treba ustrezno spremeniti –

1.

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Pravila vrednotenja bilance stanja

1.   Za vrednotenje bilance stanja se uporabljajo tekoči tržni tečaji in cene, razen če je v Prilogi I določeno drugače.

2.   Prevrednotenje zlata, instrumentov v tuji valuti, vrednostnih papirjev (razen vrednostnih papirjev, razvrščenih med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, netržnih vrednostnih papirjev in vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike, ki se evidentirajo po odplačni vrednosti) in finančnih instrumentov, tako bilančnih kot zabilančnih, se izvede ob koncu leta po srednjih tržnih tečajih in cenah.

3.   Pri zlatu se razlike zaradi spremembe cene in tečaja ne obravnavajo različno, temveč se evidentira ena sama razlika zaradi prevrednotenja zlata, ki temelji na ceni določene enote teže zlata v eurih, pridobljeni na osnovi tečaja EUR/USD na datum četrtletnega prevrednotenja. Prevrednotenje se za tujo valuto, vključno z bilančnimi in zabilančnimi transakcijami, izvaja za vsako valuto posebej. Za namene tega člena se imetja posebnih pravic črpanja, vključno z imetji v posameznih določenih tujih valutah, ki so osnova košarici valut za posebne pravice črpanja, obravnavajo kot eno imetje. Za vrednostne papirje se prevrednotenje izvaja po posameznih kodah, tj. enaka številka ISIN/tip, morebitne vgrajene opcije pa se za potrebe vrednotenja ne ločijo. Vrednostni papirji, ki so v imetju za namene denarne politike ali so vključeni v postavko ‚Druga finančna sredstva‘ ali ‚Razno‘, se obravnavajo kot ločeno imetje.

4.   Vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, se obravnavajo kot ločeno imetje, vrednotijo se po odplačni vrednosti in so predmet oslabitve. Netržni vrednostni papirji in vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike, ki se evidentirajo po odplačni vrednosti, se obravnavajo enako. Vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, se lahko prodajo pred zapadlostjo v katerem koli od naslednjih primerov:

2.

Priloga I se nadomesti z besedilom v Prilogi k temu sklepu.

13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/69

(1)

Smernica ECB/2010/20 (1) določa pravila za standardiziranje računovodstva in finančnega poročanja o poslovanju nacionalnih centralnih bank.

(2)

Treba je podrobneje pojasniti pristop k vrednotenju vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike.

(3)

V Smernico ECB/2010/20 je treba vključiti tehnična pojasnila v povezavi s Sklepom ECB/2014/40 (2) in Sklepom ECB/2014/45 (3).

(4)

Potrebne so tudi nekatere dodatne tehnične spremembe Smernice ECB/2010/20.

(5)

Smernico ECB/2010/20 je zato treba ustrezno spremeniti –

1.

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Pravila vrednotenja bilance stanja

1.   Za vrednotenje bilance stanja se uporabljajo tekoči tržni tečaji in cene, razen če je v Prilogi IV določeno drugače.

2.   Prevrednotenje zlata, instrumentov v tuji valuti, vrednostnih papirjev (razen vrednostnih papirjev, razvrščenih med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, netržnih vrednostnih papirjev in vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike, ki se evidentirajo po odplačni vrednosti) in finančnih instrumentov, tako bilančnih kot zabilančnih, se izvede na datum četrtletnega prevrednotenja po srednjih tržnih tečajih in cenah. To poročevalcem ne preprečuje, da pogosteje prevrednotijo svoje portfelje za interne namene, če med četrtletjem poročajo postavke v svojih bilancah stanja samo po transakcijski vrednosti.

3.   Pri zlatu se razlike zaradi spremembe cene in tečaja ne obravnavajo različno, temveč se evidentira ena sama razlika zaradi prevrednotenja zlata, ki temelji na ceni določene enote teže zlata v eurih, pridobljeni na osnovi tečaja EUR/USD na datum četrtletnega prevrednotenja. Prevrednotenje se za tujo valuto, vključno z bilančnimi in zabilančnimi transakcijami, izvaja za vsako valuto posebej. Za namene tega člena se imetja posebnih pravic črpanja, vključno z imetji v posameznih določenih tujih valutah, ki so osnova košarici valut za posebne pravice črpanja, obravnavajo kot eno imetje. Za vrednostne papirje se prevrednotenje izvaja po posameznih kodah, tj. enaka številka ISIN/tip, morebitne vgrajene opcije pa se za potrebe vrednotenja ne ločijo. Vrednostni papirji, ki so v imetju za namene denarne politike ali so vključeni v postavko ‚Druga finančna sredstva‘ ali ‚Razno‘, se obravnavajo kot ločeno imetje.

4.   Vknjižbe prevrednotenja se stornirajo ob koncu naslednjega četrtletja, razen nerealizirane izgube, ki se ob koncu leta izkažejo v izkazu poslovnega izida; vse transakcije med četrtletjem se poročajo po transakcijskih cenah in tečajih.

5.   Vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, se obravnavajo kot ločeno imetje, vrednotijo se po odplačni vrednosti in so predmet oslabitve. Netržni vrednostni papirji in vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike, ki se evidentirajo po odplačni vrednosti, se obravnavajo enako. Vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, se lahko prodajo pred zapadlostjo v katerem koli od naslednjih primerov:

2.

v členu 13 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Premije in diskonti, ki izhajajo iz izdanih in kupljenih vrednostnih papirjev, se izračunajo in prikažejo kot del obrestnih prihodkov ter se amortizirajo med preostalim pogodbenim obdobjem do zapadlosti vrednostnih papirjev bodisi po linearni metodi bodisi po metodi notranje stopnje donosa (IRR). Vendar pa je metoda IRR obvezna za diskontirane vrednostne papirje, ki imajo ob pridobitvi preostalo zapadlost daljšo od enega leta.“

3.

v členu 15 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Obrestne zamenjave, terminske pogodbe na obrestno mero, dogovori o terminski obrestni meri, drugi obrestni instrumenti in opcije, z izjemo opcij, ki so vgrajene v vrednostne papirje, se evidentirajo in prevrednotijo po posameznih postavkah. Ti instrumenti se obravnavajo ločeno od bilančnih postavk.“

4.

člen 19 se spremeni:

5.

v členu 22 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6.   Z izjemo opcij, ki so vgrajene v vrednostne papirje, se vsaka opcijska pogodba prevrednoti posamično. Nerealizirana izguba, izkazana v izkazu poslovnega izida, se v naslednjih letih ne stornira v breme nerealiziranega dobička. Nerealizirani prihodki prevrednotenja se knjižijo v dobro računa prevrednotenja. Nerealizirana izguba pri eni opciji se ne sme netirati z nerealiziranim dobičkom pri kateri koli drugi opciji.“

6.

v Prilogi II se doda naslednja opredelitev:

„—    Centralna klirinška nasprotna stranka (CNS) : pravna oseba, ki posreduje med nasprotnimi strankami v pogodbah, s katerimi se trguje na enem ali več finančnih trgih, ter postane kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca.“

7.

v Prilogi III se točka 2.2 nadomesti z naslednjim:

;

8.

Priloga IV se nadomesti z besedilom v Prilogi k tej smernici.