(1)

Medsebojna pomoč in podpora ob nesrečah sta tako temeljni izraz univerzalne vrednote solidarnosti med ljudmi kot tudi moralna dolžnost, saj se ob takih nesrečah lahko zgodi, da precejšnje število ljudi ne more zadovoljiti svojih osnovnih potreb, kar ima lahko negativne posledice za njihovo zdravje in življenje.

(2)

Posledice nesreč, ki jih povzroči človek, in naravnih nesreč v Uniji so vse hujše. To je povezano s številnimi dejavniki, kot so podnebne spremembe, pa tudi z drugimi zunanjimi dejavniki in okoliščinami v sosedstvu Unije. Trenutne razmere v Uniji v zvezi z migracijo in begunci so izrazit primer situacije, ki lahko kljub prizadevanjem Unije za odpravo temeljnih vzrokov v tretjih državah neposredno vpliva na gospodarske razmere držav članic.

(3)

Zaradi teh razmer je Evropski svet 19. februarja 2016 Komisijo pozval, naj vzpostavi zmogljivosti za notranje zagotavljanje humanitarne pomoči, da bi podprli države, ki se soočajo z velikim številom beguncev in migrantov.

(4)

Nesreče, ki jih povzroči človek, in naravne nesreče imajo lahko takšen obseg in posledice, da lahko povzročijo resne gospodarske težave v eni ali več državah članicah. Do njih lahko pride tudi v eni ali več državah članicah, ki se že spopadajo z resnimi gospodarskimi težavami iz drugih razlogov, kar bi še dodatno otežilo in poslabšalo splošne gospodarske razmere zadevnih držav članic. V vsakem primeru bi to negativno vplivalo na zmogljivost za odzivanje zadevnih držav članic ter na zagotavljanje pomoči in podpore ljudem v stiski.

(5)

Medtem ko Unija že lahko dodeli podporo makrofinančne narave državam članicam in izrazi evropsko solidarnost s prizadetimi regijami prek Solidarnostnega sklada Evropske unije, ustanovljenega z Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2002 (1), trenutno ni ustreznega instrumenta na ravni Unije, ki bi na dovolj predvidljivi in neodvisni podlagi reševal humanitarne potrebe z nesrečami prizadetih ljudi v Uniji, kot so pomoč v hrani, nujna zdravstvena oskrba, zavetišča, voda, sanitarna oskrba in higiena, zaščita in izobraževanje. Medsebojna pomoč se lahko ponudi na podlagi mehanizma Unije na področju civilne zaščite v skladu s Sklepom št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2), vendar temelji delovanje navedenega mehanizma na prostovoljnih prispevkih držav članic. Pomoč in podpora se lahko zagotovita tudi prek obstoječih instrumentov politik in financiranja Unije, na primer tistih, ki so namenjeni vzpostavitvi območja svobode, varnosti in pravice v Uniji. Vsaka taka pomoč in podpora pa bi bila dodatne in dopolnilne narave pri uresničevanju glavnih ciljev politike navedenih instrumentov in zato omejenega obsega.

(6)

Zato se zdi primerno, da Unija ukrepa v duhu solidarnosti za zadovoljitev osnovnih potreb z nesrečami prizadetih ljudi v Uniji in prispeva k zmanjšanju gospodarskih posledic teh nesreč za zadevne države članice.

(7)

Zaradi podobnosti zadovoljevanja osnovnih potreb z nesrečami prizadetih ljudi v Uniji z zagotavljanjem nujne pomoči in zagotavljanja humanitarne pomoči ljudem, ki so jih prizadele nesreče, ki jih povzroči človek, ali naravne nesreče v tretjih državah, bi bilo treba vse dejavnosti na podlagi te uredbe izvajati v skladu z mednarodno dogovorjenimi humanitarnimi načeli. Ti ukrepi ustrezajo gospodarskim razmeram v državah članicah, ki se soočajo s temi težavami, in dopolnjujejo ukrepe Unije, ki spodbujajo sodelovanje med državami članicami, da se izboljša učinkovitost sistemov za preprečevanje naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek, in zaščito pred njimi.

(8)

Glede na potrebo po delovanju v duhu solidarnosti bi bilo treba zagotavljanje nujne pomoči na podlagi te uredbe financirati iz splošnega proračuna Unije in z morebitnimi prispevki drugih javnih ali zasebnih donatorjev.

(9)

Povračilo stroškov ter oddaja javnih naročil in dodeljevanje nepovratnih sredstev na podlagi te uredbe bi se morali izvajati v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ob upoštevanju posebne narave nujne pomoči. Zato je primerno omogočiti neposredno ali posredno dodeljevanje nepovratnih sredstev in oddajo javnih naročil ter omogočiti financiranje do 100 % upravičenih stroškov iz nepovratnih sredstev in dodeljevanje nepovratnih sredstev z retroaktivnim učinkom. Komisija bi morala imeti možnost financiranja dejavnosti nujne pomoči katere koli organizacije, ki ima ne glede na svojo pravno naravo, javno ali zasebno, potrebne izkušnje, in v ta namen in odvisno od primera uporablja neposredno ali posredno upravljanje.

(10)

Nadalje se je primerno opreti na organizacije, s katerimi je Komisija sklenila okvirne partnerske sporazume v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1257/96 (4), ob upoštevanju ustreznosti izkušenj teh organizacij pri zagotavljanju humanitarne pomoči v tesnem usklajevanju s Komisijo. Kadar koli je le mogoče, bi si bilo treba prek partnerskih organizacij z okvirnimi partnerskimi sporazumi prizadevati za sodelovanje lokalnih nevladnih organizacij, da bi čim bolj okrepili sinergije in učinkovitost vsakršne nujne pomoči, ki se zagotovi na podlagi te uredbe.

(11)

Finančni interesi Unije bi morali biti v celotnem ciklu odhodkov zaščiteni s sorazmernimi ukrepi, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem nepravilnosti, povračilom izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno uporabljenih sredstev ter po potrebi upravnimi in denarnimi kaznimi v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

(12)

S to uredbo bi bilo treba določiti podlago za zagotavljanje finančne podpore v primeru naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek, glede česar bi bila v duhu solidarnosti Unija v boljšem položaju kot države članice, ki ukrepajo same in neusklajeno, za zagotavljanje ustrezne ravni financiranja in uporabo teh sredstev za gospodarno, učinkovito in uspešno izvajanje dejavnosti, ki bi lahko reševale življenja, s čimer bi se omogočilo učinkovitejše ukrepanje zaradi njegovega obsega in dopolnjevanja.

(13)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(14)

Zagotavljanje nujne pomoči na podlagi te uredbe bi bilo treba ustrezno spremljati in pri tem po potrebi uporabljati najustreznejše strokovno znanje, ki je na voljo na ravni Unije. Poleg tega bi bilo treba oceniti celostno izvajanje te uredbe.

(15)

Glede na nujnost potrebne podpore bi morala ta uredba začeti veljati takoj –

(1)

V skladu s členom 80(1)(a) Uredbe (ES) št. 1107/2009 ter ob upoštevanju postopka in pogojev za odobritev je treba Direktivo Sveta 91/414/EGS (2) uporabljati za aktivne snovi, v zvezi s katerimi je bila pred 14. junijem 2011 sprejeta odločitev v skladu s členom 6(3) navedene direktive. Z Odločbo Komisije 2005/459/ES je bilo potrjeno, da pinoksaden izpolnjuje pogoje iz člena 80(1)(a) Uredbe (ES) št. 1107/2009 (3).

(2)

V skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS je Združeno kraljestvo 31. marca 2004 prejelo zahtevek podjetja Syngenta Crop Protection AG za vključitev aktivne snovi pinoksaden v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Z Odločbo 2005/459/ES je bilo potrjeno, da je dokumentacija „popolna“ v smislu načelnega izpolnjevanja zahtev po podatkih in informacijah iz prilog II in III k Direktivi 91/414/EGS.

(3)

Za navedeno aktivno snov so bili v skladu z določbami člena 6(2) in (4) Direktive 91/414/EGS ocenjeni vplivi na zdravje ljudi in živali ter na okolje pri vrstah uporabe, ki jih je predlagal vložnik. Združeno kraljestvo, država članica poročevalka, je 30. novembra 2005 predložilo osnutek poročila o oceni. V skladu s členom 11(6) Uredbe Komisije (EU) št. 188/2011 (4) so se od vložnika 6. junija 2011 zahtevale dodatne informacije. Združeno kraljestvo je 30. januarja 2012 oceno dodatnih podatkov predložila v obliki dodatka k osnutku poročila o oceni.

(4)

Osnutek poročila o oceni so pregledale države članice in Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Agencija je 14. junija 2013 Komisiji predložila sklep (5) o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo pinoksaden. Osnutek poročila o oceni in sklep Agencije so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo ter končno različico pripravile 29. januarja 2016 v obliki poročila Komisije o pregledu pinoksadena.

(5)

Različne preiskave so pokazale, da se za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo pinoksaden, lahko pričakuje, da na splošno izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) ter člena 5(3) Direktive 91/414/EGS, zlasti v zvezi z vrstami uporabe, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu. Zato je primerno, da se pinoksaden odobri.

(6)

V skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj pa je treba vključiti nekatere pogoje in omejitve. Zlasti je primerno zahtevati dodatne potrditvene informacije.

(7)

Pred odobritvijo bi bilo treba določiti primeren rok, da se bodo države članice in zainteresirane strani lahko pripravile na izpolnjevanje novih zahtev, ki bodo nastale z odobritvijo.

(8)

Brez poseganja v obveznosti iz Uredbe (ES) št. 1107/2009, ki izhajajo iz odobritve, in ob upoštevanju posebnega položaja, ki je nastal s prehodom od Direktive 91/414/EGS k Uredbi (ES) št. 1107/2009, bi bilo treba upoštevati naslednje. Državam članicam bi bilo treba po odobritvi omogočiti šestmesečno obdobje, da pregledajo registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo pinoksaden. Države članice bi morale registracije po potrebi spremeniti, nadomestiti ali preklicati. Z odstopanjem od navedenega roka bi bilo treba določiti daljše obdobje za predložitev in oceno celotne dokumentacije iz Priloge III za vsako fitofarmacevtsko sredstvo in za vsako nameravano uporabo po enotnih načelih iz Direktive 91/414/EGS.

(9)

Izkušnje iz prejšnjih vključitev aktivnih snovi, ocenjenih na podlagi Uredbe Komisije (EGS) št. 3600/92 (6), v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS so pokazale, da lahko pride do težav pri razlagi dolžnosti imetnikov obstoječih registracij v zvezi z dostopom do podatkov. Da bi se izognili nadaljnjim težavam, se zato zdi nujno razjasniti obveznosti držav članic, zlasti obveznost, da preverijo, ali ima imetnik registracije dostop do dokumentacije, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge II k navedeni direktivi. Vendar ta razjasnitev državam članicam ali imetnikom registracij ne nalaga novih obveznosti v primerjavi z doslej sprejetimi direktivami o spremembah Priloge I k navedeni direktivi ali uredbami, s katerimi so bile odobrene aktivne snovi.

(10)

V skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009 bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (7).

(11)

Prav tako je primerno državam članicam dovoliti, da podaljšajo veljavnost začasnih registracij, ki so jih izdale za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo pinoksaden, da se jim zagotovi potreben čas za izpolnitev obveznosti iz te uredbe v zvezi z navedenimi začasnimi registracijami.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006 so zdravstvene trditve na živilih prepovedane, razen če jih Komisija v skladu z navedeno uredbo odobri in uvrsti na seznam dovoljenih trditev.

(2)

Uredba (ES) št. 1924/2006 določa tudi, da lahko nosilci živilske dejavnosti vloge za odobritev zdravstvenih trditev predložijo pristojnemu nacionalnemu organu države članice. Pristojni nacionalni organ veljavne vloge pošlje Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) za pripravo znanstvene ocene ter Komisiji in državam članicam v vednost.

(3)

Agencija pripravi mnenje o zadevni zdravstveni trditvi.

(4)

Komisija ob upoštevanju mnenja Agencije odloči o odobritvi zdravstvenih trditev.

(5)

Družba InQpharm Europe Ltd. je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 vložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi s standardiziranim vodnim izvlečkom iz navadnega fižola (Phaseolus vulgaris L.) in zmanjšanjem telesne teže (vprašanje št. EFSA-Q-2013-00973 (2)). Vložnik je predlagal naslednjo trditev: „Pomaga zmanjšati telesno težo.“

(6)

Komisija in države članice so 16. julija 2014 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je ugotovila, da predloženi dokazi ne zadostujejo za vzpostavitev vzročno-posledične povezave med uživanjem standardiziranega vodnega izvlečka iz navadnega fižola (Phaseolus vulgaris L.) in zmanjšanjem telesne teže. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(7)

Družba Natural Alternative International, Inc. (NAI) je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 vložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z beta-alaninom in povečanjem telesne zmogljivosti med kratkotrajno in visokointenzivno vadbo (vprašanje št. EFSA-Q-2013-00974 (3)). Vložnik je predlagal naslednjo trditev: „Beta-alanin poveča zmogljivost med kratkotrajno in zelo intenzivno vadbo.“

(8)

Komisija in države članice so 16. julija 2014 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem beta-alanina in povečanjem telesne zmogljivosti med kratkotrajno in visokointezivno vadbo ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(9)

Organizacija Federación nacional de Industrias lácteas (FeNIL) je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 vložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z nemastnimi jogurti in fermentiranim mlekom, ki izpolnjujejo zahteve za navedbo prehranskih trditev „nemastno“, „nizka vsebnost sladkorjev“, „visoka vsebnost beljakovin“, „vir kalcija“ in „vir vitamina D“, in zmanjšanjem telesne in trebušne maščobe ob ohranjanju vitke telesne mase v okviru energijsko omejene diete za zmanjšanje telesne teže (vprašanje št. EFSA-Q- 2014-00126 (4)). Vložnik je predlagal naslednjo trditev: „Nemastni jogurti in fermentirano mleko z živimi jogurtovimi kulturami, z dodanim vitaminom D in brez dodanih sladkorjev pomagajo zmanjšati telesno in trebušno maščobo v okviru energijsko omejene diete za zmanjšanje telesne teže.“

(10)

Komisija in države članice so 7. januarja 2015 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem nemastnih jogurtov in fermentiranega mleka z živimi jogurtovimi kulturami, ki izpolnjujejo zahteve za navedbo prehranskih trditev „nemastno“, „nizka vsebnost sladkorjev“, „visoka vsebnost beljakovin“, „vir kalcija“ in „vir vitamina D“, in zmanjšanjem telesne in trebušne maščobe ob ohranjanju vitke telesne mase v okviru energijsko omejene diete za zmanjšanje telesne teže ni utemeljena. V navedenem mnenju je Agencija tudi navedla, da vložnik ni predložil nobenih študij na ljudeh, iz katerih bi bilo mogoče sprejeti sklepe o znanstveni utemeljitvi trditve. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(11)

Organizacija Federación nacional de Industrias lácteas (FeNIL) je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 vložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z nemastnimi jogurti in fermentiranim mlekom z živimi jogurtovimi kulturami, ki izpolnjujejo zahteve za navedbo prehranskih trditev „nemastno“, „nizka vsebnost sladkorjev“, „visoka vsebnost beljakovin“, „vir kalcija“ in „vir vitamina D“, in ohranjanjem vitke telesne mase v okviru energijsko omejene diete za zmanjšanje telesne teže (vprašanje št. EFSA-Q- 2014-00127 (5)). Vložnik je predlagal naslednjo trditev: „Nemastni jogurti in fermentirano mleko z živimi jogurtovimi kulturami, z dodanim vitaminom D in brez dodanih sladkorjev pomagajo ohranjati pusto telesno maso (mišice in kosti) v okviru energijsko omejene diete za zmanjšanje telesne teže.“

(12)

Komisija in države članice so 7. januarja 2015 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem nemastnih jogurtov in fermentiranega mleka z živimi jogurtovimi kulturami, ki izpolnjujejo zahteve za navedbo prehranske trditve „nemastno“, „nizka vsebnost sladkorjev“, „visoka vsebnost beljakovin“, „vir kalcija“ in „vir vitamina D“, in ohranjanjem puste telesne mase v okviru energijsko omejene diete za zmanjšanje telesne teže ni utemeljena. V navedenem mnenju je Agencija tudi navedla, da vložnik ni predložil nobenih študij na ljudeh, iz katerih bi bilo mogoče sprejeti sklepe o znanstveni utemeljitvi trditve. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(13)

Družba Avesthagen Limited je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 vložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z izdelkom Teestar™, izvlečkom iz semena triplata, standardiziranega po vsebnosti galaktomanana, in zmanjšanjem postprandialnega glikemičnega odziva (vprašanje št. EFSA-Q-2014-00153 (6)). Vložnik je predlagal naslednjo trditev: „Teestar™ zniža raven glukoze v krvi.“

(14)

Komisija in države članice so 8. januarja 2015 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem izdelka Teestar™, izvlečka iz semena triplata, standardiziranega po vsebnosti galaktomanana, in zmanjšanjem postprandialnega glikemičnega odziva ni utemeljena. V navedenem mnenju je Agencija tudi navedla, da dokazov o učinku izdelka Teestar™ na glikemični odziv pri ljudeh ni, študije na živalih o možnih mehanizmih pa ne zadostujejo za znanstveno utemeljitev trditve. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(15)

Pri določanju ukrepov iz te uredbe so bile upoštevane pripombe, ki so jih vložniki poslali Komisiji v skladu s členom 16(6) Uredbe (ES) št. 1924/2006.

(16)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006 so zdravstvene trditve na živilih prepovedane, razen če jih Komisija v skladu z navedeno uredbo odobri in uvrsti na seznam dovoljenih trditev.

(2)

Uredba (ES) št. 1924/2006 določa tudi, da lahko nosilci živilske dejavnosti vloge za odobritev zdravstvenih trditev predložijo pristojnemu nacionalnemu organu države članice. Pristojni nacionalni organ veljavne vloge pošlje Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(3)

Agencija po prejemu vloge takoj obvesti druge države članice in Komisijo ter pripravi mnenje o zadevni zdravstveni trditvi.

(4)

Komisija ob upoštevanju mnenja Agencije sprejme odločitev o odobritvi zdravstvenih trditev.

(5)

Družba Lycotec Ltd je v skladu s členom 14(1)(a) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki L-tug likopena in znižanjem lipoproteinov majhne gostote (LDL)-holesterola v krvi (vprašanje št. EFSA-Q-2014-00590 (2)). Vložnik je predlagal naslednjo trditev: „L-tug likopen dokazano znižuje/zmanjšuje raven holesterola v krvi. Povišan holesterol je dejavnik tveganja za razvoj koronarne srčne bolezni.“

(6)

Komisija in države članice so 26. februarja 2015 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem L-tug likopena in znižanjem LDL-holesterola v krvi ni bila utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(7)

Ukrep iz te uredbe je v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Člen 50 Akta o pristopu Hrvaške določa, da kadar je treba akte institucij, sprejete pred pristopom, zaradi pristopa prilagoditi, in Akt o pristopu ali njegove priloge potrebnih prilagoditev ne predvidevajo, Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino sprejme potrebne akte v ta namen, če izvirnega akta ni sprejela Komisija.

(2)

Sklep št. 529/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1) določa referenčne ravni za države članice za gospodarjenje z gozdovi, minimalne vrednosti za opredelitev gozdov in izhodiščno leto ali izhodiščno obdobje emisij iz prilog II, V oziroma VI.

(3)

Zaradi pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji 1. julija 2013 bi se morale v priloge II, V in VI k Sklepu št. 529/2013/EU vključiti posebne referenčne ravni, vrednosti za opredelitev gozdov in izhodiščno leto za Hrvaško.

(4)

Sklep št. 529/2013/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

v Prilogi II se po vnosu za Bolgarijo vstavi naslednje:

2.

v Prilogi V se po vnosu za Bolgarijo za površino (ha), zastornost z drevjem (%) in višino dreves (m) vstavi naslednje:

3.

v Prilogi VI se po vnosu za Bolgarijo vstavi naslednje:

(1)

Podjetje Glycom A/S je 15. januarja 2014 vložilo zahtevek pri pristojnih organih Irske za dajanje na trg lakto-N-neotetraoze kot nove živilske sestavine.

(2)

Pristojni organ Irske za presojo živil je 10. junija 2014 izdal poročilo o začetni presoji. V navedenem poročilu ugotavlja, da lakto-N-neotetraoza izpolnjuje merila za novo živilo, določena v členu 3(1) Uredbe (ES) št. 258/97.

(3)

Komisija je 7. julija 2014 poročilo o začetni presoji poslala drugim državam članicam.

(4)

V 60-dnevnem roku, ki je določen v prvem pododstavku člena 6(4) Uredbe (ES) št. 258/97, so bili vloženi upravičeni ugovori.

(5)

Komisija se je 13. oktobra 2014 posvetovala z Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) in jo prosila za oceno lakto-N-neotetraoze kot nove živilske sestavine v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97.

(6)

EFSA je 29. junija 2015 v svojem znanstvenem mnenju o varnosti lakto-N-neotetraoze kot nove živilske sestavine v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 (2) ugotovila, da je lakto-N-neotetraoza varna ob predlaganih načinih uporabe in ravneh uporabe.

(7)

Vložnik je 5. oktobra 2015 Komisiji poslal dopis in predložil dodatne informacije v podporo uporabi in odobritvi 2′-O-fukozillaktoze in lakto-N-neotetraoze v prehranskih dopolnilih za splošno populacijo (razen za dojenčke) v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97.

(8)

Komisija se je 14. oktobra 2015 posvetovala z agencijo EFSA in jo prosila za oceno varnosti teh novih živil v prehranskih dopolnilih tudi za otroke (razen dojenčkov).

(9)

EFSA je 28. oktobra 2015 v svoji izjavi o varnosti lakto-N-neotetraoze in 2′-O-fukozillaktoze kot novih živilskih sestavin v prehranskih dopolnilih za otroke (3) ugotovila, da je lakto-N-neotetraoza varna ob predlaganih načinih uporabe in ravneh uporabe.

(10)

Direktiva Komisije 96/8/ES (4) določa zahteve glede živil, namenjenih za uporabo v energijsko omejenih dietah za zmanjšanje telesne teže. Direktiva Komisije 1999/21/ES (5) določa zahteve glede živil za posebne zdravstvene namene. Direktiva 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) določa zahteve glede prehranskih dopolnil. Direktiva Komisije 2006/125/ES (7) določa zahteve glede žitnih kašic ter hrane za dojenčke in majhne otroke. Direktiva Komisije 2006/141/ES (8) določa zahteve glede začetnih formul za dojenčke ter nadaljevalnih formul za dojenčke in majhne otroke. Uredba (ES) št. 1925/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta (9) določa zahteve glede dodajanja vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom. Uredba Komisije (ES) št. 41/2009 (10) določa zahteve glede sestave in označevanja živil, primernih za ljudi s preobčutljivostjo na gluten. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 828/2014 (11) določa zahteve za zagotavljanje informacij potrošnikom o odsotnosti ali zmanjšani prisotnosti glutena v živilih. Uporabo lakto-N-neotetraoze bi bilo treba odobriti brez poseganja v zahteve navedenih pravnih aktov.

(11)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Podjetje Glycom A/S je 23. junija 2014 vložilo zahtevek pri pristojnih organih Irske za dajanje na trg 2′-O-fukozillaktoze kot nove živilske sestavine.

(2)

Pristojni organ Irske za presojo živil je 3. oktobra 2014 izdal poročilo o začetni presoji. V navedenem poročilu ugotavlja, da 2′-O-fukozillaktoza izpolnjuje merila za novo živilo, določena v členu 3(1) Uredbe (ES) št. 258/97.

(3)

Komisija je 9. oktobra 2014 poročilo o začetni presoji poslala drugim državam članicam.

(4)

V 60-dnevnem roku, ki je določen v prvem pododstavku člena 6(4) Uredbe (ES) št. 258/97, so bili vloženi upravičeni ugovori.

(5)

Komisija se je 22. decembra 2014 posvetovala z Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) in jo prosila za oceno 2′-O-fukozillaktoze kot nove živilske sestavine v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97.

(6)

EFSA je 29. junija 2015 v svojem znanstvenem mnenju o varnosti 2′-O-fukozillaktoze kot nove živilske sestavine v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 (2) ugotovila, da je 2′-O-fukozillaktoza varna ob predlaganih načinih uporabe in ravneh uporabe.

(7)

Vložnik je 5. oktobra 2015 Komisiji poslal dopis in predložil dodatne informacije v podporo uporabi in odobritvi 2′-O-fukozillaktoze in lakto-N-neotetraoze v prehranskih dopolnilih za splošno populacijo (razen za dojenčke) v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97.

(8)

Komisija se je 14. oktobra 2015 posvetovala z agencijo EFSA in jo prosila za oceno varnosti teh novih živil v prehranskih dopolnilih tudi za otroke (razen dojenčkov).

(9)

EFSA je 28. oktobra 2015 v svoji izjavi o varnosti lakto-N-neotetraoze in 2′-O-fukozillaktoze kot novih živilskih sestavin v prehranskih dopolnilih za otroke (3) ugotovila, da je 2′-O-fukozillaktoza varna ob predlaganih načinih uporabe in ravneh uporabe.

(10)

Direktiva Komisije 96/8/ES (4) določa zahteve glede živil, namenjenih za uporabo v energijsko omejenih dietah za zmanjšanje telesne teže. Direktiva Komisije 1999/21/ES (5) določa zahteve glede živil za posebne zdravstvene namene. Direktiva 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) določa zahteve glede prehranskih dopolnil. Direktiva Komisije 2006/125/ES (7) določa zahteve glede žitnih kašic ter hrane za dojenčke in majhne otroke. Direktiva Komisije 2006/141/ES (8) določa zahteve glede začetnih formul za dojenčke ter nadaljevalnih formul za dojenčke in majhne otroke. Uredba (ES) št. 1925/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta (9) določa zahteve glede dodajanja vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom. Uredba Komisije (ES) št. 41/2009 (10) določa zahteve glede sestave in označevanja živil, primernih za ljudi s preobčutljivostjo na gluten. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 828/2014 (11) določa zahteve za zagotavljanje informacij potrošnikom o odsotnosti ali zmanjšani prisotnosti glutena v živilih. Uporabo 2′-O-fukozillaktoze bi bilo treba odobriti brez poseganja v zahteve navedenih pravnih aktov.

(11)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Namen postopka za priznanje centralnih nasprotnih strank (v nadaljnjem besedilu: CNS) s sedežem v tretjih državah iz člena 25 Uredbe (EU) št. 648/2012 je, da se CNS, ki imajo sedež in dovoljenje v tretjih državah, katerih regulativni standardi so enakovredni standardom iz navedene uredbe, omogoči opravljanje klirinških storitev za klirinške člane ali mesta trgovanja s sedežem v Uniji. Postopek priznanja in v tem okviru predvidena odločitev o enakovrednosti tako prispevata k doseganju poglavitnega cilja Uredbe (EU) št. 648/2012, tj. zmanjšanju sistemskega tveganja z razširjanjem uporabe varnih in stabilnih CNS za kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na prostem trgu (v nadaljnjem besedilu: izvedeni finančni instrumenti OTC), vključno s primeri, kadar imajo navedene CNS sedež in dovoljenje v tretji državi.

(2)

Da bi se pravne ureditve tretjih držav v zvezi s CNS obravnavale kot enakovredne pravni ureditvi Unije, bi morale biti veljavne pravne in nadzorne ureditve v smislu doseganja regulativnih ciljev v veliki meri enakovredne zahtevam Unije. Namen te ocene enakovrednosti je torej preveriti, ali pravne in nadzorne ureditve Združenih držav Amerike (ZDA) omogočajo, da CNS s sedežem in dovoljenjem v tej državi klirinških članov ali mest trgovanja s sedežem v Uniji ne izpostavljajo višji stopnji tveganja kot CNS z dovoljenjem v Uniji, posledično pa ne pomenijo nesprejemljivih stopenj sistemskega tveganja v Uniji.

(3)

Komisija je 1. septembra 2013 prejela strokovno mnenje Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA) glede pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za CNS s sedežem v ZDA. V strokovnem mnenju je bilo opredeljenih veliko razlik med pravno zavezujočimi zahtevami, ki na nacionalni ravni veljajo za CNS v ZDA, in pravno zavezujočimi zahtevami, ki se za CNS uporabljajo v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012. Vendar ta sklep ne temelji samo na primerjalni analizi pravno zavezujočih zahtev, ki se uporabljajo za CNS v ZDA, ampak tudi na oceni učinkov teh zahtev in njihove primernosti za zmanjševanje tveganj, ki so jim lahko izpostavljeni klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji, in sicer na način, ki je enakovreden učinkom zahtev iz Uredbe (EU) št. 648/2012.

(4)

V skladu s členom 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo biti izpolnjeni trije pogoji, v skladu s katerimi se ugotovi, da so pravne in nadzorne ureditve v tretji državi v zvezi s CNS z dovoljenjem v tej tretji državi enakovredne tistim, določenim v navedeni uredbi.

(5)

V skladu s prvim pogojem morajo CNS z dovoljenjem v tretji državi izpolnjevati pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(6)

Pravno zavezujoče zahteve ZDA za CNS z dovoljenjem Komisije za trgovanje z blagovnimi terminskimi pogodbami (Commodity Futures Trading Commission (CFTC)) v tej državi (v okviru CFTC se uporablja izraz „registracija“) in pod njenim nadzorom vsebujejo Zakon o blagovni borzi (Commodity Exchange Act (CEA)), kot ga spreminjata naslova VII in VIII Zakona o Dodd-Frankovi reformi Wall Streeta in varstvu potrošnikov (Dodd-Frank Wall Street Reform and Consumer Protection Act) ter predpisi CFTC, objavljeni v skladu z njima. CFTC je pristojni organ za nadzor vseh pogodb na izvedene finančne instrumente, ki ne temeljijo na enem samem vrednostnem papirju (obveznici ali delnici), posojilu ali na ozki skupini ali indeksu vrednostnih papirjev, in je odgovorna za izdajo dovoljenj in urejanje CNS, ki opravljajo klirinške storitve za navedene pogodbe na izvedene finančne instrumente (v nadaljnjem besedilu: klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente). Pogodbe na izvedene finančne instrumente, ki spadajo v pristojnost CFTC, zato ustrezajo podvrsti pogodb na izvedene finančne instrumente, ki jih zajemajo določbe o CNS iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Ta sklep se nanaša samo na enakovrednost pravnih in nadzornih ureditev za klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente in ne na pravne in nadzorne ureditve za CNS, ki zagotavljajo klirinške storitve za pogodbe na izvedene finančne instrumente, ki sodijo v pristojnost ameriške komisije za nadzor trga vrednostnih papirjev (Securities and Exchange Commission (SEC)). Če ima CNS dovoljenje kot klirinška agencija pod jurisdikcijo SEC in kot klirinška organizacija za izvedene finančne instrumente, se ta sklep na te CNS nanaša samo, če opravljajo klirinške storitve za pogodbe na izvedene finančne instrumente, ki sodijo v prisojnost CFTC.

(7)

Pravno zavezujoče zahteve, ki se uporabljajo za CNS z dovoljenjem CFTC, vključujejo visoke standarde, ki jih določajo temeljna načela za klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente iz oddelka 5b(c)(2) CEA in poddelov A in B dela 39 predpisov CFTC. Za pridobitev dovoljenja CFTC morajo vse CNS izpolnjevati navedena temeljna načela. Temeljna načela dopolnjujejo posebni strožji standardi za upravljanje tveganj, ki veljajo za klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente, ki jih je ameriški svet za nadzor finančne stabilnosti (Financial Stability Oversight Council) določil kot sistemsko pomembne in za katere je bila CFTC določena kot nadzorni organ (v nadaljnjem besedilu: sistemsko pomembne klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente). Strožji standardi za upravljanje tveganj so določeni v poddelu C dela 39 predpisov CFTC (predpisi 39.30 do 39.42). Visoki standardi in posebni strožji standardi za upravljanje tveganj za sistemsko pomembne klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente (skupaj: osnovna pravila) se uporabljajo za sistemsko pomembne klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente in klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente, ki niso določene kot sistemsko pomembne klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente, vendar so se prostovoljno odločile, da jih navedeni posebni standardi za upravljanje tveganj pravno zavezujejo (v nadaljnjem besedilu: prostovoljno vključene klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente). Ta osnovna pravila so prva raven pravno zavezujočih zahtev, ki se uporabljajo za klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente.

(8)

V skladu z osnovnimi pravili morajo klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente sprejeti notranja pravila in postopke, ki jih mora odobriti CFTC. Notranja pravila in postopki klirinških organizacij za izvedene finančne instrumente morajo glede določenih standardov, ki jih določajo osnovna pravila, določati preskriptivne podrobnosti o tem, kako bo klirinška organizacija za izvedene finančne instrumente izpolnjevala navedene standarde. Poleg tega navedena notranja pravila in postopki vsebujejo zahteve, ki dopolnjujejo tiste, ki jih predpisujejo osnovna pravila. Ko CFTC odobri notranja pravila in postopke, postanejo ti za klirinško organizacijo za izvedene finančne instrumente pravno zavezujoči in predstavljajo sestavni del pravnih in nadzornih ureditev, ki jih morajo izpolnjevati klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente. CFTC lahko v primeru neizpolnjevanja osnovnih pravil ali notranjih pravil in postopkov klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente te organizacije kaznuje, in sicer tudi z naložitvijo kazni in začasnim ali stalnim odvzemom dovoljenja.

(9)

Pravno zavezujoče zahteve v ZDA v zvezi s pogodbami na izvedene finančne instrumente, za katere kliring opravljajo klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente, torej sestavlja dvoplastni sistem. Prvo raven pravno zavezujočih zahtev sestavljajo osnovna pravila za sistemsko pomembne klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente in prostovoljno vključene klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente. Drugo raven pravno zavezujočih zahtev sestavljajo notranja pravila in postopki sistemsko pomembnih klirinških organizacij za izvedene finančne instrumente in prostovoljno vključene klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente. Pri ugotavljanju enakovrednosti v skladu s členom 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 je zato treba naravo in podrobnosti pravnih zahtev iz notranjih pravil in postopkov sistemsko pomembnih klirinških organizacij za izvedene finančne instrumente in prostovoljno vključenih klirinških organizacij za izvedene finančne instrumente obravnavati skupaj z osnovnimi pravili, da se zagotovi, da je mogoče pravno zavezujoče zahteve, na katere vplivajo navedene kombinirane komponente pravnih in nadzornih ureditev, obravnavati kot enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(10)

Osnovna pravila, ki se uporabljajo za sistemsko pomembne klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente in prostovoljno vključene klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente, dopolnjujejo pa jih njihova notranja pravila in postopki, imajo precejšnje učinke, ki so enakovredni učinkom pravil iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012. Osnovna pravila vključujejo zahteve glede upravljanja (vključno z organizacijskimi zahtevami, zahtevami v zvezi z višjim vodstvom, odbori za tveganja, vodenjem evidenc, kvalificiranimi deleži in informacijami, ki se posredujejo pristojnemu organu), navzkrižja interesov, zunanjega izvajanja, vodenja poslov, neprekinjenega poslovanja in ločevanja ter glede likvidnostnega tveganja, zavarovanja s premoženjem, naložbene politike in tveganja poravnave.

(11)

Čeprav osnovna pravila glede likvidnostnega tveganja od sistemsko pomembnih klirinških organizacij za izvedene finančne instrumente in prostovoljno vključenih klirinških organizacij za izvedene finančne instrumente ne zahtevajo vzdrževanja kvalificiranih virov likvidnosti za izpolnjevanje „načela kritje 2“, torej virov likvidnosti za pokritje neplačila vsaj dveh klirinških članov, do katerih imajo največjo izpostavljenost, morajo navedene klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente vseeno vzpostaviti postopke za kritje nepokritih likvidnostnih primanjkljajev, tako da zagotovijo, da so na voljo namenska sredstva, če izgube presežejo neplačilo klirinškega člana, do katerega imajo največjo izpostavljenost. Čeprav je to drugačen pristop kot „načelo kritje 2“ iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012, je njegov rezultat v veliki meri enakovreden učinkom pravil iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(12)

Osnovna pravila glede udeležbe, upravljanja izpostavljenosti, zahtev po kritju, jamstvenih skladov, drugih finančnih virov, kaskadnega pristopa k neplačilom in postopkov v primeru neplačil sledijo podobnemu pristopu kot pravila iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012, vendar se nekateri vidiki razlikujejo. Osnovna pravila v zvezi z začetnim kritjem, ki se uporablja za lastniške pozicije klirinškega člana, določajo minimalno časovno obdobje za unovčenje, ki je en dan za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki niso OTC, vključno s standardiziranimi terminskimi pogodbami, opcijami, zamenjavami kmetijskih proizvodov, energetskih proizvodov in kovin, in pet dni za vse druge izvedene finančne instrumente, pri čemer se kritje pobere na neto osnovi. Pravila Unije pa določajo minimalno časovno obdobje za unovčenje, ki je dva dni za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki niso OTC, in pet dni za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, pri čemer se kritje običajno pobere na neto osnovi. Zato v zvezi z lastniškimi pozicijami klirinških članov daljše časovno obdobje za unovčenje, ki je dva dni za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki niso OTC, v Uniji pomeni, da CNS z dovoljenjem v Uniji poberejo več kritja v zvezi z navedenimi pozicijami. Nasprotno osnovna pravila v primeru pobranega začetnega kritja v zvezi s pozicijami strank klirinških članov zahtevajo, da se kritje pobere na bruto osnovi za vse razrede pogodb na izvedene finančne instrumente, zakonodaja Unije pa tega ne zahteva. Ta razlika med neto in bruto pobranim kritjem ima za posledico enakovredne rezultate glede zneska kritja, ki ga imajo klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente v zvezi s pozicijami strank, kar izravna razliko v časovnem obdobju za unovčenje. Zato se osnovna pravila o kritju lahko štejejo za enakovredna pravu Unije, v kolikor se navezujejo na pozicije strank klirinških članov. Nadalje pravo Unije zahteva uporabo enega od treh ukrepov proti procikličnosti za zagotavljanje, da začetno kritje v stabilnih gospodarskih razmerah ne pade prenizko in da ne pride do nenadnega zvišanja v stresnih obdobjih, osnovna pravila pa te zahteve ne vsebujejo. Na ta način takšni ukrepi zagotavljajo stabilno in konzervativno kritje. Poleg tega osnovna pravila zahtevajo, da sistemsko pomembne klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente in prostovoljno vključene klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente uporabijo „načelo kritja 2“, kadar so bile navedene klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente določene kot sistemsko pomembne v več jurisdikcijah ali kadar so vključene v dejavnosti s kompleksnejšim profilom tveganja. Pravila Unije nasprotno zahtevajo „načelo kritja 2“ za vse CNS.

(13)

Zato bi bilo treba pravne in nadzorne ureditve ZDA, ki se uporabljajo za klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente, šteti za enakovredne pod pogojem, da v skladu z notranjimi pravili in postopki klirinških organizacij za izvedene finančne instrumente, ki imajo dovoljenje kot sistemsko pomembne klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente, in prostovoljno vključene klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente, zagotavljajo, da klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente izpolnjujejo naslednje zahteve. Te zahteve so: (1) za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki niso OTC, izvršene na reguliranih trgih, časovno obdobje za unovčenje, ki znaša dva dni, v zvezi z začetnim kritjem, ki se uporabi za lastniške pozicije klirinških članov; (2) za vse pogodbe na izvedene finančne instrumente ukrepi za omejevanje procikličnosti, ki zagotavljajo stabilna in konzervativna kritja in so enakovredni vsaj eni od možnosti iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012, in (3) zadostna predhodno financirana finančna sredstva, ki klirinški organizaciji za izvedene finančne instrumente omogočajo, da vzdrži neplačila vsaj dveh klirinških članov, do katerih ima največjo izpostavljenost v skrajnih, vendar možnih tržnih razmerah, ob upoštevanju dodatnih tveganj, ki so jim navedene klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente izpostavljene zaradi istočasnega propada subjektov v skupini klirinških članov, ki so v zaostanku s plačili.

(14)

Komisija opozarja, da so posebne značilnosti nekaterih pogodb na izvedene finančne instrumente na kmetijske proizvode, ki kotirajo na borzi, ki se izvršijo na reguliranih trgih v ZDA in za katere kliring opravljajo klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente, povezane s trgi za domače nefinančne nasprotne stranke v ZDA, ki svoja poslovna tveganja upravljajo prek navedenih pogodb in so sistemsko šibko povezane s preostankom finančnega sistema. Tveganje, ki izvira iz kliringa navedenih pogodb, je za klirinške člane in mesta trgovanja s sedežem v Uniji zanemarljivo. Posledično regulativne značilnosti, ki veljajo za navedene pogodbe na izvedene finančne instrumente na osnovne kmetijske proizvode, ne vplivajo bistveno na oceno enakovrednosti.

(15)

Zato bi bilo treba skleniti, da se pravne in nadzorne ureditve CFTC, ki jih sestavljajo osnovna pravila ter notranja pravila in postopki sistemsko pomembnih klirinških organizacij za izvedene finančne instrumente ter prostovoljno vključenih klirinških organizacij za izvedene finančne instrumente, ki izpolnjujejo standarde iz tega sklepa v zvezi z upravljanjem tveganj, štejejo kot pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012. Samo sistemsko pomembne klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente in prostovoljno vključene klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente, ki izpolnjujejo navedene pravno zavezujoče zahteve (tj. osnovna pravila, kot jih dopolnjujejo notranja pravila in predpisi, ki jih odobri CFTC in izpolnjujejo standarde iz tega akta) izpolnjujejo pogoje za priznanje s strani ESMA, ki bi v skladu s členom 25(2)(b) Uredbe (EU) št. 648/2012 morala preveriti, da so navedeni standardi del notranjih pravil in postopkov vsake CNS, za katero velja navedeni režim in ki zaprosi za priznanje v Uniji. ESMA v skladu s členom 25(5) Uredbe (EU) št. 648/2012 prav tako spremlja, ali je enakovredni režim, kot je opredeljen v tem sklepu, vključno s pogoji, ki jih vsebuje, še naprej skladen, in lahko v nasprotnem primeru razveljavi priznanje. ESMA bo zlasti preverila, da CNS uporablja dvodnevno časovno obdobje za unovčenje za lastniške pozicije klirinških članov v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, ki niso OTC, in da CNS uporablja ukrepe za omejevanje procikličnosti, ki so glede zagotavljanja stabilnih in konzervativnih kritij enakovredni kateremu koli od treh ukrepov iz Uredbe (EU) št. 648/2012, ter da CNS vzdržuje dovolj razpoložljivih predhodno namenjenih finančnih sredstev, ki ji omogočajo, da vzdrži neplačila vsaj dveh klirinških članov, do katerih ima največjo izpostavljenost v skrajnih, vendar možnih tržnih razmerah ob upoštevanju dodatnih tveganj, ki so jim navedene CNS izpostavljene zaradi istočasnega propada subjektov v skupini klirinških članov, ki so v zaostanku s plačili.

(16)

V skladu z drugim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 mora pravna in nadzorna ureditev glede CNS s sedežem v ZDA nadalje zagotavljati, da so te CNS predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja v tej jurisdikciji.

(17)

CFTC stalno spremlja, ali klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente upoštevajo zahteve v zvezi z upravljanjem tveganj, in sicer prek postopkov nadzora in pregledov na podlagi tveganja, vključno s preverjanjem bonitetnih zahtev. CFTC preiskave opravi s preiskovalno ekipo. Po koncu preiskave CFTC pripravi poročilo s povzetkom rezultatov preiskave, kamor vključi tudi pereča vprašanja. V poročilu predstavi ugotovljene pomanjkljivosti, za zagotavljanje, da klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente ustrezno obravnavajo ugotovljene težave, pa ima na voljo različne ukrepe, vključno z naložitvijo kazni in začasnim ali stalnim odvzemom dovoljenja, če pomanjkljivosti niso odpravljene. Navedeno poročilo ali informacije iz poročila in sprejete ukrepe, ki izhajajo iz njega, se lahko posreduje regulatorjem tretje države v skladu z dogovori o sodelovanju.

(18)

Zato bi bilo treba skleniti, da pravne in nadzorne ureditve v zvezi s klirinškimi organizacijami za izvedene finančne instrumente omogočajo učinkovit stalen nadzor in izvrševanje predpisov.

(19)

V skladu s tretjim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve ZDA vključevati učinkovit enakovreden sistem za priznanje CNS z dovoljenjem v skladu s pravno ureditvijo tretje države (v nadaljnjem besedila: CNS z dovoljenjem tretje države).

(20)

CNS z dovoljenjem tretje države lahko pri CFTC zaprosijo za dovoljenje kot klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente. CFTC lahko v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili v skladu z odstavkom 2(i) naslova 7 zakonodajne zbirke ZDA (7 U.S.C. § 2(i)) omogoči nadomestno skladnost za CNS z dovoljenjem tretje države, če je ugotovila primerljivost med svojimi zahtevami za klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente in zahtevami regulativne ureditve tretje države. Če se omogoči nadomestna skladnost, lahko CNS z dovoljenjem tretje države, ki ima dovoljenje kot klirinška organizacija za izvedene finančne instrumente, izpolni zahteve CFTC tako, da izpolni primerljive zahteve v svoji jurisdikciji (tretji državi). Za odobritev priznanja je obvezna tudi sklenitev memoranduma o soglasju med CFTC in pristojnim nadzornim organom iz tretje države, iz katere je CNS, ki zaprosi za priznanje.

(21)

Zato bi bilo treba skleniti, da pravne in nadzorne ureditve CFTC omogočajo učinkovit enakovreden sistem za priznavanje CNS z dovoljenjem tretje države.

(22)

Ta sklep temelji na pravno zavezujočih zahtevah za sistemsko pomembne klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente in prostovoljno vključene klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente, ki veljajo v ZDA v času sprejetja tega sklepa. Komisija bi morala v sodelovanju z ESMA še naprej redno spremljati razvoj pravnih in nadzornih ureditev za sistemsko pomembne klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente in prostovoljno vključene klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente ter izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil sprejet ta sklep.

(23)

Redni pregled pravnih in nadzornih ureditev, ki se v ZDA uporabljajo za sistemsko pomembne klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente in prostovoljno vključene klirinške organizacije za izvedene finančne instrumente, ne posega v možnost, da Komisija kadar koli izvede poseben pregled, če mora zaradi razvoja dogodkov in zlasti preverjanj, ki jih opravi ESMA, ali informacij, ki so ji na voljo zaradi nadzornega sodelovanja s CFTC v skladu s postopki in mehanizmi iz člena 25(7) Uredbe (EU) št. 648/2012, ponovno oceniti, ali še obstaja enakovrednost, določena s tem sklepom. Takšna ponovna ocena bi lahko pripeljala do razveljavitve tega sklepa.

(24)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –