12.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 122/1

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 119/97 (2) uvedel dokončne protidampinške dajatve od 32,5 % do 39,4 % na uvoz nekaterih rinčnih mehanizmov (obročnih mehanizmov za vezavo) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“) in Malezije. Te stopnje dajatve so se uporabljale za obročne mehanizme za vezavo, razen tiste s 17 ali 23 obroči, za obročne mehanizme za vezavo s 17 ali 23 obroči pa se je uporabljala dajatev, enaka razliki med minimalno uvozno ceno („MIP“ v višini 325 EUR na 1 000 kosov) in neocarinjeno ceno franko meja Skupnosti, kadar je bila ta nižja od MIP.

(2)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2100/2000 (3) po preiskavi za ugotavljanje absorpcije v skladu s členom 12 osnovne uredbe spremenil in dvignil navedene dajatve za nekatere obročne mehanizme za vezavo, razen tiste s 17 ali 23 obroči. Spremenjene dajatve so bile med 51,2 % in 78,8 %.

(3)

Po preiskavi proti izogibanju v skladu s členom 13 osnovne uredbe je Svet z Uredbo (ES) št. 1208/2004 (4) podaljšal dokončne protidampinške ukrepe za uvoz nekaterih obročkastih mehanizmov za mape (obročnih mehanizmov za vezavo), poslanih iz Vietnama, ne glede na to, ali so izvorno iz Vietnama ali ne.

(4)

Na podlagi zahtevka dveh proizvajalcev Unije se je januarja 2002 začel pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe (5), pri čemer je Svet z Uredbo (ES) št. 2074/2004 (6) podaljšal dokončne protidampinške ukrepe. V zvezi z ukrepi, ki se uporabljajo za Malezijo, ni bil prejet noben zahtevek za pregled, zato so posledično prenehali veljati januarja 2002.

(5)

Po preiskavi proti izogibanju v skladu s členom 13 osnovne uredbe je Svet z Uredbo (ES) št. 33/2006 (7) podaljšal dokončne protidampinške ukrepe za uvoz nekaterih obročnih mehanizmov za vezavo, poslanih iz Ljudske demokratične republike Laos, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelki s poreklom iz Ljudske demokratične republike Laos ali ne.

(6)

Svet je z Uredbo (ES) št. 818/2008 (8) na podlagi preiskave proti izogibanju razširil področje uporabe ukrepov na nekatere nekoliko spremenjene obročkaste mehanizme za mape (obročne mehanizme za vezavo).

(7)

Na podlagi zahtevka enega proizvajalca Unije se je septembra 2008 začel pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe, pri čemer je Svet z Izvedbeno uredbo (EU) št. 157/2010 (9) podaljšal dokončne protidampinške ukrepe za nadaljnjih pet let („veljavni ukrepi“).

(8)

Poleg tega je bila po protidampinški preiskavi na podlagi člena 5 osnovne uredbe z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 792/2011 (10) uvedena dokončna protidampinška dajatev na uvoz nekaterih obročnih mehanizmov za vezavo s poreklom iz Tajske.

(9)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti (11) protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz obročnih mehanizmov za vezavo s poreklom iz LRK in tiste, poslane iz Vietnama in Ljudske demokratične republike Laos, ne glede na to, ali so deklarirani izdelki s poreklom Vietnama oziroma Ljudske demokratične republike Laos ali ne, je Komisija 26. novembra 2014 prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(10)

Zahtevek je vložil proizvajalec Unije Ring Alliance Ringbuchtechnik GmbH („vložnik“), ki predstavlja več kot 25 % (12) celotne proizvodnje obročnih mehanizmov za vezavo v Uniji. Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

(11)

Komisija je po posvetu s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in je zato 25. februarja 2015 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (13) („obvestilo o začetku“), napovedala začetek pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(12)

Preiskava verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

(13)

Proučitev gibanja, pomembnega za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2011 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

(14)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike v LRK in organe LRK, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih začetek preiskave zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(15)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(16)

V okviru začetka pregleda zaradi izteka ukrepa nobena od zainteresiranih strani ni zaprosila za zaslišanje pred službami Komisije in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(17)

V obvestilu o začetku je Komisija obvestila zainteresirane strani, da namerava uporabiti Indijo, Tajsko in Kambodžo kot tretje države s tržnim gospodarstvom v smislu člena 2(7)(a) osnovne uredbe. Zato je Komisija o začetku preiskave obvestila tudi proizvajalce v Indiji, na Tajskem in v Kambodži ter jih povabila k sodelovanju.

(18)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo v skladu s členom 17 osnovne uredbe morda izbrala vzorec uvoznikov Unije in kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(19)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(20)

Dva nepovezana uvoznika sta predložila zahtevane informacije in se strinjala z vključitvijo v vzorec. Zaradi majhnega števila se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno. Pozneje je eden od obeh uvoznikov prenehal sodelovati.

(21)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike v LRK (tj. 17 družb) pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je Komisija pozvala predstavništvo LRK v Evropski uniji, da navede morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(22)

Na začetku se je javil samo en kitajski proizvajalec izvoznik, ki je predložil informacije, zahtevane na obrazcu za vzorčenje. Zato vzorčenje ni bilo potrebno. Pozneje je ta proizvajalec izvoznik prenehal sodelovati.

(23)

Komisija je poslala vprašalnike proizvajalcem Unije in nepovezanim uvoznikom, trgovcem in uporabnikom, ki so se javili v rokih iz obvestila o začetku.

(24)

Eden izmed nepovezanih uvoznikov Unije se je potem, ko je prvotno izpolnil vprašalnik, odločil odkloniti sodelovanje.

(25)

Edini kitajski proizvajalec izvoznik, ki se je javil Komisiji, je izpolnil vprašalnik. Navedeni kitajski proizvajalec izvoznik je nato Komisijo obvestil o svoji odločitvi za prenehanje sodelovanja v preiskavi. Komisija je obvestila kitajskega proizvajalca izvoznika in kitajske organe o svoji nameri, da bo uporabila člen 18 osnovne uredbe in svoje ugotovitve v preiskavi sprejela na podlagi razpoložljivih dejstev.

(26)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki naj bi bile potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za oceno, ali bi bila uvedba ukrepov v nasprotju z interesom Unije. Preveritveni obiski na podlagi člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(27)

Zadevni izdelek so nekateri obročni mehanizmi za vezavo, ki sestojijo iz dveh jeklenih listov ali iz žic z najmanj štirimi polobroči iz jeklene žice, pritrjenimi na njej, katere skupaj drži jeklen ovitek. Lahko se odpirajo s potegom polobročev ali z majhnim sprožilnim mehanizmom iz jekla, pritrjenim na obročni mehanizem za vezavo. Obroči so lahko različnih oblik, najobičajnejši so okrogli in v obliki črke D („zadevni izdelek“). Obročni mehanizmi za vezavo se trenutno uvrščajo pod oznako KN ex 8305 10 00. Vzvodni mehanizmi za arhiviranje listov, ki se uvrščajo pod isto oznako KN, niso vključeni v zadevni izdelek.

(28)

Obročni mehanizmi za vezavo se uporabljajo za izdelavo papirnatih pisarniških map, pisarniških map iz lepenke in plastificirane lepenke, predstavitvenih map ter drugih map za spenjanje.

(29)

V Uniji je bilo v OPP prodano veliko število različnih vrst obročnih mehanizmov za vezavo. Razlike med temi vrstami so bile določene na podlagi širine osnove, vrste mehanizma, števila obročev, sistema odpiranja, nominalne kapacitete držanja papirja, premera obroča, oblike obročev, dolžine in razmika med obroči. Glede na dejstvo, da imajo vse vrste enake osnovne fizične in tehnične značilnosti ter so znotraj določenih serij zamenljive, je bilo ugotovljeno, da za namene sedanjega postopka vsi obročni mehanizmi za vezavo predstavljajo en sam izdelek.

(30)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

Komisija je ugotovila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(31)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo zaradi izteka veljavnosti obstoječih ukrepov damping iz zadevne države nadaljeval ali ponovil.

(32)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 25 je bil kitajskemu proizvajalcu izvozniku, ki se je javil med vzorčenjem, poslan vprašalnik; ta proizvajalec izvoznik je nato razkril svojo odločitev, da bo prenehal sodelovati v tekoči preiskavi. V sedanji preiskavi torej ni sodeloval noben kitajski proizvajalec izvoznik, zato je bilo treba v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabiti razpoložljiva dejstva.

(33)

V zvezi s tem so bili kitajski organi in navedeni kitajski proizvajalec izvoznik, ki se je javil med vzorčenjem, ustrezno obveščeni, da bo Komisija nepredložitev izpolnjenega vprašalnika štela za nesodelovanje in bi zato lahko uporabila člen 18 osnovne uredbe v zvezi z ugotovitvami glede LRK.

(34)

Na podlagi tega so v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga, navedene v nadaljevanju, temeljile na razpoložljivih dejstvih, zlasti na informacijah iz zahtevka za pregled ob izteku ukrepov, informacijah, zbranih med preiskavo (kot so obrazci za vzorčenje, ki so jih predložili glavni kitajski proizvajalci izvozniki pri zagotavljanju informacij o kitajskih izvoznih trgih, informacije, prejete med preverjanjem proizvajalca v Kambodži, podatkovna zbirka kitajskega izvoza), in Eurostatovi podatkovni zbirki Comext na ravni TARIC (10 števk), ki zagotavlja celotni obseg in celotno vrednost CIF uvoženih obročnih mehanizmov za vezavo za oznake TARIC, za katere veljajo ukrepi. Vendar je treba opozoriti, da podatkovna zbirka Comext razlikuje samo med dvema vrstama obročnih mehanizmov za vezavo (tj. tistimi s 17 ali 23 obroči in drugimi), medtem ko obstaja znaten razpon različnih vrst izdelka, za katere se cene lahko razlikujejo glede na vrsto izdelka.

(35)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je treba normalno vrednost določiti na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom ali, kadar to ni mogoče, na kateri koli drugi razumni podlagi, vključno s ceno, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje v Uniji za podobni izdelek, po potrebi ustrezno prilagojeno, da vključuje razumno stopnjo dobička. Zato je Komisija najprej preiskala, ali bi bilo mogoče izbrati ustrezno tretjo državo s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“).

(36)

V zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, ki je privedel do uvedbe veljavnih ukrepov, je bila za primerljivo državo začasno izbrana Tajska, vendar podatkov tajskega proizvajalca v zaključni fazi ni bilo mogoče upoštevati, saj je preiskava pokazala, da je verjetno, da bi razmerje med tajskim proizvajalcem in kitajskim proizvajalcem obročnih mehanizmov za vezavo (14) lahko izkrivilo ugotovitve v zvezi z normalno vrednostjo.

(37)

Med sedanjim pregledom so bile v obvestilu o začetku kot morebitne primerljive države navedene tri tretje države, in sicer Tajska, Indija in Kambodža. Te tri države so skupaj z LRK predstavljale približno 99 % celotnega obsega uvoza na trg Unije v OPP. Nobena zainteresirana stran ni predlagala drugih morebitnih primerljivih držav. En uvoznik je potrdil seznam držav, predlaganih za morebitno primerljivo državo, in predložil informacije o indijskih, tajskih in kamboških proizvajalcih.

(38)

Ustrezno je bil vzpostavljen stik z vsemi znanimi proizvajalci na Tajskem, v Indiji in Kambodži z namenom vzpostavitve sodelovanja. Vendar so ti proizvajalci Komisijo obvestili, da odklanjajo sodelovanje v preiskavi. Izmed vseh proizvajalcev v morebitnih primerljivih državah, s katerimi je bil navezan stik, je le en kamboški proizvajalec pristal na sodelovanje v preiskavi. Komisija je tako navedenemu kamboškemu izvozniku poslala vprašalnik, s katerim naj bi zbrala relevantne informacije o primerljivi državi.

(39)

Nato je Komisija izvedla preveritveni obisk v prostorih edine sodelujoče družbe v Kambodži, da bi preverila predložene informacije. Vendar je predstavnik družbe med preveritvenim obiskom zavrnil predložitev bistvenih informacij, kot so revidirani računovodski izkazi in izvlečki iz računovodskega sistema. Zato ni bilo mogoče preveriti stroškov in prodajnih cen, pa tudi ne navzkrižno preveriti celotnega obsega prodaje, ki ga je družba navedla v izpolnjenem vprašalniku. V odsotnosti zanesljivih informacij tako za zadevni izdelek ni bilo mogoče zanesljivo določiti normalne vrednosti na podlagi podatkov, ki jih je predložila družba v Kambodži. Komisija je družbo ustrezno obvestila, da se je odločila, da ne bo uporabila njenih informacij. Družba ni predložila nobene pripombe.

(40)

Med preiskavo je Komisija izvedela, da morda obstaja proizvodnja v drugih tretjih državah, kot so Egipt, Južna Koreja, Tajvan, Indonezija, Turčija in Malezija. Z organi teh držav je bil navezan stik glede morebitnega obstoja proizvajalcev obročnih mehanizmov za vezavo v njihovih državah, vendar v določenem roku ni bil prejet noben pritrdilen odgovor.

(41)

Zato Komisija ni mogla izbrati ustrezne primerljive države za namen določanja normalne vrednosti za LRK v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(42)

Glede na stanje, opisano v oddelku 2.1, in v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je Komisija za namen določanja normalne vrednosti v LRK uporabila katero koli drugo razumno osnovo, tj. cene, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v Uniji za podobni izdelek.

(43)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je bilo najprej proučeno, ali je bil v OPP celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka s strani sodelujočih proizvajalcev industrije Unije neodvisnim strankam reprezentativen v primerjavi s celotnim obsegom izvoza v Unijo, tj. ali je celoten obseg take domače prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvoza kitajskih proizvajalcev v Unijo.

(44)

Proučeno je bilo tudi, ali se lahko domača prodaja podobnega izdelka šteje za prodajo v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno z določitvijo deleža domače prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu, ki je bila dobičkonosna v OPP.

(45)

Ker je bilo ugotovljeno, da je bila vsa domača prodaja izvedena v zadostnih količinah in v običajnem poteku trgovine, je normalna vrednost temeljila na dejanskih domačih cenah in bila izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(46)

Ker noben kitajski proizvajalec izvoznik ni sodeloval in ker zato specifične informacije o kitajskih cenah niso bile na voljo, je bila izvozna cena določena na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe, tj. informacij za vzorčenje, ki jih je predložil znani kitajski proizvajalec izvoznik v fazi začetka pregleda zaradi izteka ukrepa, in Eurostatove podatkovne zbirke Comext ter podatkovne zbirke kitajskega izvoza.

(47)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna. Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so bile v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvedene ustrezne prilagoditve za razlike, ki vplivajo na cene in primerjavo cen. Po potrebi so bile izvedene prilagoditve za razlike v stroških prevoza in zavarovanja ter drugih stroških, povezanih s prevozom na podlagi informacij iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa.

(48)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno. Povprečna cena iz Eurostatove podatkovne zbirke Comext, navzkrižno preverjena z informacijami z razpoložljivega obrazca za vzorčenje, v primerjavi z normalno vrednostjo kaže na obstoj dampinga.

(49)

Ob upoštevanju navedenega in zaradi odsotnosti drugih zanesljivih informacij za LRK je bila na podlagi primerjave tehtanih povprečij izračunana stopnja dampinga za vso državo in izražena kot odstotek cene CIF meja EU brez plačane dajatve ter določena na ravni 49 %.

(50)

V preiskavi je bil ugotovljen obstoj dampinga v OPP. Ta sklep temelji na (i) izvoznih cenah, določenih na podlagi Eurostatove podatkovne zbirke Comext in informacij, zbranih z obrazca za vzorčenje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 46, in na (ii) normalni vrednosti, določeni na podlagi cen industrije Unije v skladu z določbami člena 2(7)(a) osnovne uredbe zaradi razlogov iz uvodnih izjav 35 do 41.

(51)

Poleg ugotovitve dampinga v OPP je bila proučena verjetnost nadaljevanja dampinga. Ker kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, je preiskava v skladu s členom 18 osnovne uredbe temeljila na razpoložljivih dejstvih. Zaradi pomanjkanja javno dostopnih informacij je Komisija uporabila druge vire informacij, kot so Eurostatova podatkovna zbirka Comext in podatkovna zbirka iz „člena 14(6) osnovne uredbe“, razpoložljivi obrazci za vzorčenje, ki so jih predložili glavni kitajski proizvajalci izvozniki in ki zagotavljajo informacije o kitajskem izvozu v vse države, vključno z Unijo, zahtevek za preiskavo ter podatkovna zbirka kitajskega izvoza.

(52)

Komisija je glede na premisleke iz uvodnih izjav 48 in 49 nadalje analizirala, ali obstaja verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga, če bi se iztekla veljavnost ukrepov. Pri tem je analizirala naslednje elemente: (i) kitajsko proizvodno zmogljivost in prosto zmogljivost, (ii) obnašanje kitajskih izvoznikov na drugih trgih in (iii) privlačnost trga Unije.

(53)

Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa je proizvodna zmogljivost v LRK ocenjena na približno 970 milijonov kosov, tekoča proizvodnja v LRK pa zajema približno 50 % tega obsega. Ocenjena neizkoriščena proizvodna zmogljivost, ki je na voljo v LRK, tako predstavlja več kot štirikratnik potrošnje Unije. Informacije, pridobljene med preiskavo, kljub tej trenutni veliki presežni zmogljivosti kažejo, da se zmogljivost v LRK širi še naprej z ustanavljanjem več novih proizvajalcev. Tako se lahko proizvodnja zlahka in hitro poveča za odpremljanje večjih količin obročnih mehanizmov za vezavo z znanimi znamkami na trg Unije po obstoječih distribucijskih verigah.

(54)

Po mnenju vložnikov je osnovni predpogoj za povečanje proizvodnje dostop do nekvalificirane delovne sile, saj so naložbe v ta sektor precej omejene (15), dostop do surovin pa je v LRK razmeroma enostaven. Ugotovitve prejšnjih preiskav o obročnih mehanizmih za vezavo so pokazale tudi, da sta delovna sila in ročno delo glavni element, ki bi lahko vplival na obseg proizvodnje v LRK. Če mora proizvajalec povečati proizvodnjo, bi se ustrezno povečala njegova delovna sila.

(55)

Poleg tega ne obstajajo nobeni dokazi za bistveno povečanje ravni potrošnje na kitajskem domačem trgu ali na trgih tretjih držav v bližnji prihodnosti, ki bi lahko absorbiralo prosto zmogljivost kitajskih proizvajalcev, ki je trenutno na voljo, ali njen znaten del.

(56)

Na podlagi tega je bilo v preiskavi ugotovljeno, da bi kitajski izvozniki lahko v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov zlahka povečali svojo proizvodnjo in izvažali znatne količine v Unijo.

(57)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 59 je trg Unije že od nekdaj privlačen trg za kitajske izvoznike, ki so stalno prisotni tudi drugod po svetu. Glede na razpoložljive kitajske statistične podatke o izvozu so bili kitajski izvozniki aktivni predvsem na izvoznih trgih v ZDA, Mehiki, Hongkongu, Turčiji in Južni Afriki. Razen v ZDA (16) so cene, ki so jih zaračunavali v teh državah, nižje od prevladujočih cen na trgu Unije za podobne vrste izdelka.

(58)

V teh okoliščinah je razumno pričakovati, da bi se v primeru dovoljenega izteka protidampinških ukrepov kitajski proizvajalci iz nekaterih tretjih držav preusmerili nazaj na trg Unije s ciljem izvoza znatnih količin na trg Unije.

(59)

Trg Unije je že od nekdaj zelo privlačen v smislu količin in cen. Informacije, prejete na začetku sedanje preiskave, kažejo, da so cene v Uniji bistveno višje kot prodajne cene v večini tretjih držav.

(60)

Kitajski izvozniki od prve uvedbe ukrepov (tj. 20. januarja 1997) stalno kažejo velik interes za vstop na trg Unije. Prejšnje preiskave kažejo, da so se kitajski proizvajalci poskušali izogniti ukrepom s praksami izogibanja (17), kot so pretovarjanje, manjše spremembe, pa tudi z absorpcijskimi praksami (18).

(61)

Velikost trga Unije se lahko šteje za jasen znak, da bi kitajski proizvajalci v prihodnosti poskušali ponovno pridobiti tržni delež v Uniji.

(62)

V zvezi s cenami je glede na preiskavo povprečna kitajska cena izvoza na trge v tretjih državah nižja od povprečne kitajske izvozne cene v Unijo, kot je navedeno v uvodni izjavi 57. Tako je jasno, da bi bil trg Unije finančno privlačna možnost za kitajske izvoznike, ker bi lahko v Unijo prodajali po višjih cenah, ne da bi ogrozili svojo prodajo drugod po svetu, pri tem pa še vedno izpodrinili svoje glavne tekmece v EU s prodajo po dampinških cenah. Zato se ugotavlja, da trg Unije, ki je eden največjih svetovnih trgov, ostaja privlačen za kitajske proizvajalce.

(63)

Komisija je ob upoštevanju ocenjene znatne proste zmogljivosti v LRK skupaj s privlačnostjo trga Unije zaradi njegove velikosti in prodajne cene, zlasti glede na raven cen izvoza LRK v tretje države, in primerov preteklih praks izogibanja in absorpcije ugotovila, da bi razveljavitev protidampinških ukrepov zelo verjetno povzročila znatno povečanje dampinškega uvoza obročnih mehanizmov za vezavo iz LRK v Unijo.

(64)

V OPP sta obročne mehanizme za vezavo v EU proizvajala naslednja proizvajalca:

(65)

Oba proizvajalca (od katerih je prvi vložnik) sta sodelovala v preiskavi. Tudi drugi proizvajalec podpira zahtevek za podaljšanje ukrepov. Ker sta oba proizvajalca skupaj predstavljala celotno proizvodnjo obročnih mehanizmov za vezavo v Uniji v OPP, se šteje, da predstavljata industrijo Unije v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe. Oba proizvajalca in njune odvisne družbe niso povezani s kitajskimi proizvajalci izvozniki.

(66)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi:

Preglednica 1

Potrošnja na trgu Unije

(67)

Preiskava je pokazala, da se je trg obročnih mehanizmov za vezavo v obravnavanem obdobju zmanjšal za 15 %, in sicer s približno 100–120 milijonov kosov leta 2011 na 90–110 milijonov kosov v OPP (19).

(68)

Ker so bili sedanji protidampinški ukrepi zoper LRK v skladu s členom 13(3) osnovne uredbe razširjeni na uvoz zadevnega izdelka, poslanega iz Laosa in Vietnama, bi moral biti za določitev skupnega obsega uvoza zadevnega izdelka iz LRK vključen tudi uvoz iz navedenih držav. Vendar v celotnem obravnavanem obdobju ni bil zabeležen noben uvoz zadevnega izdelka iz Laosa in/ali Vietnama.

(69)

Obseg uvoza obročnih mehanizmov za vezavo s poreklom iz LRK je v obravnavanem obdobju ostal na razmeroma stabilni nizki ravni, v OPP pa se je nekoliko povečal. Posledično se je v obravnavanem obdobju tržni delež kitajskega uvoza povečal z 1,8 % na 2,3 %.

(70)

Povprečna cena uvoza zadevnega izdelka iz LRK se je v obravnavanem obdobju stalno zmanjševala, in sicer s splošnim padcem za 17 % med letom 2011 in OPP.

(71)

V OPP ni bilo ugotovljeno nelojalno nižanje cen s kitajskimi uvoznimi cenami. Vendar bi bilo treba poudariti, da so v tem izračunu upoštevane prilagoditve cen za običajne uvozne dajatve (2,7 %) in stroške po uvozu (2 %). Po teh prilagoditvah so bile povprečne uvozne cene s Kitajske določene na skoraj isti ravni kot so povprečne cene franko tovarna industrije Unije nepovezanim strankam v Uniji – negativna stopnja nelojalnega nižanja cen je bila ugotovljena na ravni 0,1 %. Opozoriti je treba tudi, da so količine, ki so jih prodali kitajski proizvajalci izvozniki, majhne. Poleg tega je vložnik predstavil nekatere dokaze, da so vrste izdelka, ki se trenutno uvažajo iz LRK, „posebni“ mehanizmi, na primer mehanizmi s 23 obroči ali s sprožilcem. Ti izdelki vključujejo večjo komponento surovin in višje stroške dela, zato je njihova cena postavljena višje kot cena za standardne izdelke industrije Unije. Zaradi nesodelovanja kitajskih izvoznikov te trditve ni bilo mogoče preveriti s primerjavo z njihovimi podatki o izvozu.

(72)

Kljub odsotnosti nelojalnega nižanja cen je bila ugotovljena stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen v višini 3,4 % v OPP. Ta izračun je temeljil na ciljnem dobičku industrije Unije v višini 5 %, tj. istem ciljnem dobičku, kot je bil uporabljen v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa.

(a)

Obseg uvoza in tržni delež

Preglednica 4

Uvoz iz tretjih držav

(b)

Uvozne cene

Preglednica 5

Povprečne cene uvoza obročnih mehanizmov za vezavo iz tretjih držav

(73)

Med celotnim obravnavanim obdobjem je bila glavna država izvoznica obročnih mehanizmov za vezavo v Unijo Indija. Uvoz iz te države je v celotnem obravnavanem obdobju predstavljal znaten delež trga Unije, in sicer med 32 % in 42 % z vrhuncem v OPP. Drugi največji izvoznik v Unijo v OPP je bila Kambodža in čeprav je z izvozom v Unijo začela šele leta 2013, agresivno povečuje svoj delež na trgu in je v OPP dosegla skoraj 8 %. V obeh primerih so proizvajalce izvoznike iz teh držav ustanovili kitajski proizvajalci obročnih mehanizmov za vezavo. Njihove naložbe v proizvodnjo v teh državah so sledile ukrepom, ki so bili uvedeni za kitajske obročne mehanizme za vezavo in po številnih preiskavah proti izogibanju razširjeni na uvoz iz drugih držav. Glede Kambodže je selitev proizvodnje kitajskega lastnika sledila uvedbi ukrepov na Tajsko. Sočasno je v obravnavanem obdobju Tajska, ki je bila nekoč največji izvoznik v Unijo, skoraj izginila s trga.

(74)

Glede ravni uvoznih cen iz tretjih držav bi bilo treba poudariti, da so uvozne cene iz Indije in Kambodže nižje kot uvozne cene iz LRK (33 % oz. 27 %).

(75)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(76)

Zaradi spoštovanja zaupnih poslovnih podatkov je bilo treba informacije v zvezi z obema proizvajalcema Unije predstaviti v indeksirani obliki.

(77)

Proizvodnja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 18 %. Ta trend je sledil trendu potrošnje, čeprav je bil padec proizvodnje industrije Unije še vedno nekoliko večji kot zmanjšanje potrošnje. V obravnavanem obdobju je industrija Unije doživela zmanjšanje stopnje izkoriščenosti zmogljivosti za 13 %, čeprav je bila sama zmogljivost nekoliko zmanjšana za 7 %. Izkoriščenost zmogljivosti je v OPP dosegla rekordno nizko raven, in sicer od 55 % do 65 % v absolutnem smislu.

(78)

Raven zalog industrije Unije ob koncu leta se je v obravnavanem obdobju znižala za 11 %. Vendar so se ob upoštevanju sočasnega zmanjšanja proizvodnje ravni zalog obdržale na razmeroma stabilni ravni, ki so jo imeli proizvajalci Unije za običajno.

(79)

Obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 18 %. Čeprav je bil glavni razlog za to zmanjšanje sočasno zmanjšanje potrošnje, bi bilo treba poudariti, da je bil padec obsega prodaje večji kot padec potrošnje. Posledično se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za 4 %.

(80)

Prodajne cene industrije Unije na trgu Unije nepovezanim strankam v OPP so bile na skoraj isti ravni kot na začetku obravnavanega obdobja.

(81)

Zaposlenost v ekvivalentu polnega delovnega časa se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 9 %, kar je posledica prestrukturiranja industrije Unije. Hkrati so se zmanjšali tudi povprečni stroški dela, in sicer za 17 %. Ker pa se je v istem obdobju znatno zmanjšala proizvodnja, kot je prikazano v uvodni izjavi 77, se je v obravnavanem obdobju produktivnost dela zmanjšala za 11 %.

(82)

V obravnavanem obdobju, razen leta 2012, je industrija Unije uspela biti dobičkonosna, čeprav je bila dobičkonosnost globoko pod ciljnim dobičkom v višini 5 %. Poleg tega je trend še kar padajoč.

(83)

Glavni razlog za zmanjševanje dobičkonosnosti je nižanje prodajnih cen. Kljub zelo nizki izkoriščenosti zmogljivosti se povprečni stroški proizvodnje v OPP niso povečali prek ravni iz leta 2011, zlasti zaradi zmanjšanja stroškov dela po prizadevanjih proizvajalcev Unije za prestrukturiranje.

(84)

Preiskava je pokazala, da je industriji Unije v obravnavanem obdobju uspelo ohraniti razmeroma visoko raven naložb z visoko donosnostjo (z izjemo leta 2012, ko je ustvarila izgubo). Industriji Unije je uspelo v celotnem obravnavanem obdobju tudi ohraniti pozitivni denarni tok, čeprav se je v OPP v primerjavi z ravnmi iz leta 2011 zmanjšal za 43 %. Industrija Unije ni poročala o težavah pri zbiranju kapitala v obravnavanem obdobju.

(85)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 49, je bil na podlagi najboljših razpoložljivih dejstev v preiskavi ugotovljen obstoj znatnega dampinga v OPP v višini 49 %.

(86)

Ob upoštevanju dampinškega uvoza iz LRK in stalnih praks izogibanja in absorpcije v preteklosti se sklepa, da industrija Unije v obravnavanem obdobju ni povsem okrevala od učinkov preteklega dampinga, čeprav se določeno znižanje nekaterih kazalnikov škode, kot sta obseg prodaje in proizvodnje, ne more pripisati uvozu iz zadevne države, ker je bil v tem obdobju na nizki ravni, temveč je prej posledica manjše potrošnje.

(87)

Industrija Unije je v obravnavanem obdobju izvozila le zanemarljive količine, zato se ugotovi, da izvoz ni vplival na položaj industrije Unije.

(88)

Preiskava je pokazala, da bi nadaljevanje ukrepov iz leta 2010 industriji Unije omogočilo, da ohrani pozitivno dobičkonosnost v osnovi skozi celotno obravnavano obdobje. Kljub temu je bila dosežena dobičkonosnost precej nižja od ciljnega dobička (5 %), a je industriji Unije omogočila nekaj naložb in ohranjanje razmeroma velikega tržnega deleža.

(89)

Drugi kazalniki škode kažejo, da je industrija Unije v luči svetovne konkurence in manjše potrošnje v težkem gospodarskem položaju. Industrija Unije se je na te izzive odzvala s prestrukturiranjem svoje zaposlenosti in naložb v modernizacijo izdelka.

(90)

Zato se ugotovi, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode.

(91)

Industrija Unije je prestrukturirala svoje dejavnosti, pri čemer je imela koristi od protidampinških ukrepov. Čeprav so bili navedeni ukrepi prvič uvedeni leta 1997, so bili v celoti učinkoviti le takrat, ko so bili učinki praks absorpcije in izogibanja izravnani.

(92)

V tem smislu je analizirana verjetnost ponovitve škode v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe, če se dovoli iztek veljavnosti ukrepov.

(93)

Ker nobeden od kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni sodeloval v preiskavi, so ugotovitve glede LRK temeljile na najboljših dostopnih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, zlasti na zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa.

(94)

Kot je bilo že ugotovljeno v uvodnih izjavah 50 in 63, so kitajski izvozniki še nadaljevali z dampingom, zato obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga.

(95)

Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 59, kitajski izvozniki niso nikoli izgubili svojega interesa za trg Unije, kar se je v preteklosti pokazalo zlasti s praksami absorpcije in izogibanja.

(96)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodnih izjavah 53 in 61, imajo kitajski proizvajalci izvozniki ogromne proste zmogljivosti za proizvodnjo zadevnega izdelka, trg Unije pa je za njih zanimiv zlasti zaradi svoje velikosti in razmeroma visoke ravni cen.

(97)

Poleg tega tudi statistični podatki o uvozu in obsegu proizvodnje proizvajalcev Unije kažejo, da je trg nazadujoč. Značilen znak nazadujočega trga je velika konkurenca za preostali obseg. Zelo verjetno je, da bo ob trenutni prosti zmogljivosti v LRK prišlo do nenadnega povečanja dampinškega uvoza, če bi ukrepi prenehali veljati.

(98)

Vsa ta dejstva kažejo na to, da bi LRK lahko hitro izvozila pomembne količine zadevnega izdelka po dampinških cenah na trg Unije, pri tem pa ji ne bi bilo niti treba preusmeriti svoje prodaje z drugih trgov, če bi se veljavnost ukrepov iztekla. V tem primeru bi bila industrija Unije soočena s takojšnjim nadaljnjim padcem prodaje in prodajnih cen, kar bi vplivalo na že tako majhno izkoriščenost zmogljivosti in dobičkonosnost. Če bi se ti kazalniki škode poslabšali, bi se okrevanje industrije Unije hitro ustavilo in zelo verjetno bi nastala znatna škoda.

(99)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi bila ohranitev ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih vpletenih interesov, tj. interesov industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(100)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 90, so ukrepi industriji Unije omogočili utrditi njen položaj in začeti prestrukturiranje. Hkrati je bilo v uvodni izjavi 98 ugotovljeno tudi, da bo industrija Unije verjetno občutila resno poslabšanje svojega položaja, če bi protidampinški ukrepi proti LRK prenehali veljati. Zato je mogoče sklepati, da bi nadaljevanje ukrepov proti LRK koristilo industriji Unije.

(101)

Vsi znani uvozniki in uporabniki so bili obveščeni o začetku pregleda. Vendar pa nepovezani uporabniki niso sodelovali s Komisijo, nepovezani uvozniki pa le v zelo omejenem obsegu, tj. sodelovala je le ena družba, ki je uvažala iz LRK.

(102)

Sodelujoči uvoznik načeloma ni bil proti ohranitvi protidampinških ukrepov. Dejansko je bil njegov uvoz iz LRK v OPP zanemarljiv, njegovi podatki o uvozu pa kažejo, da je zaradi veljavnih ukrepov že zamenjal svoje dobavitelje. Zato ohranitev zadevnih ukrepov ne bi vplivala na njegov položaj.

(103)

Glede na elemente, analizirane v uvodnih izjavah 100–102, in dejstvo, da trenutni uvoz iz LRK predstavlja približno 2 % potrošnje Unije, ni razlogov za domnevo, da bi bila ohranitev ukrepov proti interesu Unije. Zato je bilo sklenjeno, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov proti ohranitvi protidampinških ukrepov proti LRK.

(104)

Vse sodelujoče zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih ohranitev obstoječih protidampinških dajatev na uvoz obročnih mehanizmov za vezavo iz LRK velja za ustrezno. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da predložijo pripombe v zvezi z navedenim razkritjem. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(105)

Kakor je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe, bi bilo zato treba ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za obročne mehanizme za vezavo s poreklom iz LRK.

(106)

Zato bi bilo treba ohraniti tudi razširitev ukrepa za zadevni izdelek s poreklom iz LRK na uvoz, poslan iz Vietnama (22) in Ljudske demokratične republike Laos (23), ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Vietnama oziroma Ljudske demokratične republike Laos ali ne.

(107)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) osnovne uredbe, ni predložil mnenja –

(a)

za mehanizme s 17 in 23 obroči (oznake TARIC 8305100021, 8305100023, 8305100029 in 8305100035) je znesek dajatve enak razliki med minimalno uvozno ceno 325 EUR za 1 000 kosov in neto ceno franko meja Skupnosti pred plačilom dajatve;

(b)

za mehanizme, razen tistih s 17 ali 23 obroči (oznake TARIC 8305100011, 8305100013, 8305100019 in 8305100034).

12.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 122/19

(1)

Svet je po protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“) z Uredbo (ES) št. 1193/2008 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz citronske kisline („zadevni izdelek“), ki se trenutno uvršča pod oznaki KN 2918 14 00 in ex 2918 15 00, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“). Ukrepi so bili uvedeni kot dajatev ad valorem v višini 6,6 % do 42,7 %.

(2)

Evropska komisija („Komisija“) je s Sklepom 2008/899/ES (3) sprejela cenovne zaveze, ki sta jih med drugim ponudili družbi Weifang Ensign Industry Co., Ltd. (dodatna oznaka TARIC A882) („Weifang“) in TTCA Co., Ltd. (dodatna oznaka TARIC A878) („TTCA“), skupaj z Gospodarsko zbornico uvoznikov in izvoznikov kovin, rudnin in kemikalij Kitajske („Zbornica“).

(3)

Komisija je po pregledu zaradi izteka ukrepa in delnem vmesnem pregledu („pregleda“) ohranila ukrepe in spremenila njihovo raven z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/82 (4). Trenutno veljavne protidampinške dajatve na uvoz citronske kisline s poreklom iz LRK znašajo med 15,3 % in 42,7 % („veljavni ukrepi“).

(4)

Po pregledih je Komisija z Izvedbenim sklepom (EU) 2015/87 (5) sprejela cenovne zaveze, ki sta jih med drugim ponudili družbi Weifang in TTCA, skupaj z Gospodarsko zbornico.

(5)

Zaveze, ki sta jih sprejeli družbi Weifang in TTCA („zadevna proizvajalca izvoznika“), temeljijo na indeksaciji minimalnih cen v skladu z javnimi mednarodnimi kotacijami koruze v Uniji, glavne surovine, ki se običajno uporablja pri proizvodnji citronske kisline.

(6)

Po preiskavi proti izogibanju je Komisija z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/32 (6) razširila veljavne ukrepe na uvoz citronske kisline, poslane iz Malezije („preiskava proti izogibanju“).

(7)

V preiskavi proti izogibanju je bilo ugotovljeno, da izogibanje trenutnim ukrepom poteka tako, da se blago pretovarja prek Malezije. Ugotovitve te preiskave so razkrile zlasti istočasni porast izvoza iz LRK v Malezijo in uvoza iz Malezije v Unijo. V preiskavi proti izogibanju pa ni bil ugotovljen obstoj dejanske proizvodnje citronske kisline v Maleziji. V tej preiskavi je sodelovalo šest kitajskih proizvajalcev izvoznikov (vključno družbi Weifang in TTCA). Izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v preiskavi proti izogibanju je zajel približno 69 % kitajskega izvoza v Malezijo v obdobju od 1. januarja 2014 do marca 2015.

(8)

Zadevni proizvajalci izvozniki so se med drugim strinjali, da Komisijo nemudoma obvestijo o vseh spremembah v strukturi svojih družb, do katerih je prišlo v času veljavnosti zaveze. Strinjali so se tudi, da vključitev v sistem trgovanja, ki predstavlja tveganje za izogibanje, pomeni kršitev zaveze.

(9)

V zavezi je določeno tudi, da lahko Komisija umakne sprejetje zaveze v kateri koli fazi njenega obdobja uporabe, če se spremljanje in izvrševanje izkažeta za neizvedljiva.

(10)

Komisija je hkrati s spremljanjem skladnosti z zavezo preverila informacije, ki sta jih predložila zadevna proizvajalca izvoznika in ki so bile relevantne za zavezo. Poleg tega je v prostorih zadevnih proizvajalcev izvoznikov izvedla preveritvene obiske. Komisija je glede na ugotovitve preiskave proti izogibanju iz uvodne izjave 7 preverila izvozne transakcije in tveganje za izogibanje na splošno. Ugotovitve so navedene v uvodnih izjavah 11 do 20.

(11)

Družba TTCA ni poročala o spremembah v strukturi družbe. Čeprav so se spremembe v družbi zgodile že leta 2012, jih je družba TTCA sporočila šele na začetku preveritvenega obiska decembra 2015.

(12)

Komisije je ocenila to ugotovitev in ugotovila, da je družba TTCA kršila obveznost poročanja.

(13)

Izvoz v Malezijo, ki sta ga opravila zadevna proizvajalca izvoznika, predstavlja več kot 70 % izvoza, o katerem so poročali vsi sodelujoči proizvajalci v preiskavi proti izogibanju. Oba proizvajalca izvoznika sta poročala o znatnem izvozu citronske kisline distributerjem/trgovcem v Malezijo. Zadevna proizvajalca izvoznika med preveritvenim obiskom nista mogla predložiti dokazov o končni destinaciji tega izvoza in sta trdila, da ne izvajata sledljivosti za izdelke, potem ko so prodani v tretjo državo. Komisija je po preveritvenem obisku obema proizvajalcema izvoznikoma dala na voljo veliko časa, da predložita dokaze o končni destinaciji.

(14)

Dokumentacija, ki je bila nato predložena, ni zadostovala za določitev končne destinacije vsega izvoza v Malezijo.

(15)

Komisija se sklicuje na ugotovitve preiskave proti izogibanju iz uvodne izjave 7, zlasti na odsotnost dejanske proizvodnje v Maleziji in istočasni porast izvoza iz LRK v Malezijo in uvoza iz Malezije v Unijo. Ker sta večino uvoza v Malezijo opravila zadevna proizvajalca izvoznika, je Komisija sklenila, da sta bila oba vključena v sistem trgovanja, ki predstavlja tveganje za izogibanje.

(16)

Poleg tega so statistične informacije za oba zadevna proizvajalca izvoznika pokazale, da je njun izvoz trgovcem/distributerjem v Malezijo znatno upadel po začetku preiskave proti izogibanju.

(17)

Komisija je ocenila to spremembo vzorca trgovanja. Ugotovila je, da je bil vzrok za spremembo vzorca trgovanja začetek preiskave proti izogibanju, kar je potrdilo obstoj tveganja za izogibanje.

(18)

Komisija je ocenila tudi odsotnost sledljivosti izvoza obeh proizvajalcev izvoznikov v druge tretje države. Ugotovila je, da kot v primeru Malezije obstaja tveganje za izogibanje, zlasti ker sta proizvajalca izvoznika priznala, da izvozu ne sledita do končne destinacije.

(19)

Komisija je ocenila vse ugotovitve in ugotovila, da sta bili družbi TTCA in Weifang vključeni v sistem trgovanja, ki predstavlja tveganje za izogibanje. Zato to pomeni kršitev zaveze.

(20)

Poleg tega je Komisija na podlagi ugotovitev preiskave proti izogibanju sklenila, da je zaradi vzorca trgovanja in odsotnosti sledljivosti izvoznih transakcij spremljanje zaveze družb TTCA in Weifang neizvedljivo, saj ni mogoče spremljati, ali bo blago zadevnih proizvajalcev izvoznikov, ki je bilo prodano v tretje države, vstopilo v prosti promet Unije.

(21)

Kršitve zaveze in neizvedljivost spremljanja zaveze, ki so bile ugotovljene za družbi TTCA in Weifang, upravičujejo umik sprejetja zaveze za ta zadevna proizvajalca izvoznika v skladu s členoma 8(7) in 8(9) osnovne uredbe in v skladu s pogoji zaveze.

(22)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča in predložijo pripombe v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe.

(23)

Zbornica ter družbi TTCA in Weifang so skupaj ponovile predlog akcijskega načrta za izboljšano izvajanje zaveze, ki je bil predložen po preveritvenih obiskih iz uvodne izjave 10. Načrt predvideva dodatni mehanizem za spremljanje, v okviru katerega bi vse družbe, ki so sprejele zaveze, Komisiji redno posredovale razširjena poročila o prodaji tretjim državam, Zbornica pa bi uporabljala ukrepe za zgodnje opozarjanje, da se prepreči pretovarjanje. Vendar pa bi bilo zaradi tega novega mehanizma spremljanje nepraktično. Vsekakor se predlagani mehanizem nanaša na prihodnje izvajanje zaveze ter ne odpravlja predhodnih kršitev in neskladnosti.

(24)

Družbi Weifang in TTCA sta v svojih pisnih stališčih izpodbijali neposredno povezavo sprememb količin, izvoženih v Malezijo, in pretovarjanja, saj sprememba izvoženih količin odraža le spremembe zunanjih dejavnikov, tj. zmanjšanje povpraševanja na trgu. Trdili sta, da ugotovitev Komisije glede spremembe vzorca trgovanja ni utemeljena z dokazi in ostaja le domneva. V preiskavi proti izogibanju iz uvodne izjave 7 je bilo ugotovljeno, da izogibanje trenutnim ukrepom poteka tako, da se blago pretovarja prek Malezije. Preiskava proti izogibanju je pokazala, da se je po uvedbi ukrepov za zadevni izdelek decembra 2008 znatno spremenil vzorec trgovanja, ki vključuje izvoz iz Ljudske republike Kitajske in Malezije v Unijo, ter da za tako spremembo razen uvedbe ukrepov ni zadostnega vzroka ali sprememba ni gospodarsko upravičena. Na podlagi statističnih podatkov in podatkov, ki sta jih predložili družbi, je razvidno, da sta, kot je navedeno v uvodni izjavi 15, večino izvoza v Malezijo v obdobju 2011–2015 opravila zadevna proizvajalca. Trditev družb TTCA in Weifang zato ni mogoče sprejeti.

(25)

Družbi Weifang in TTCA ne priznavata svoje odgovornosti za sledenje svoji prodaji nepovezanim trgovcem v tretjih državah. Družbi sta sami priznali, da je zaradi njune prodaje nepovezanim trgovcem v tretjih državah zaradi značilnosti blaga in trga sledenje nadaljnji prodaji praktično nemogoče. Te ugotovitve potrjujejo, da obstaja veliko tveganje izogibanja ukrepom prek pretovarjanja, zaradi katerih je izvajanje zavez praktično neizvedljivo.

(26)

Družba TTCA je trdila, da je s tem, ko ni obvestila Komisije o nekaterih spremembah v svoji strukturi, ravnala malomarno, ni pa namerno kršila zaveze. Družba je trdila, da je Komisiji sporočila spremembe ob dveh priložnostih: med pregledom zaradi izteka ukrepa in v preiskavi proti izogibanju. Družba TTCA je trdila, da spremembe niso negativno vplivale na izvajanje zaveze. Komisija ne more sprejeti teh utemeljitev, saj družba ni upoštevala jasne obveznosti poročanja iz zaveze, in sicer, naj nemudoma obvesti Evropsko komisijo o vseh morebitnih spremembah v strukturi družbe, kajti take spremembe lahko povzročijo, da je treba spremeniti nekatere vidike zaveze in/ali njegovega spremljanja, če Komisija presodi, da je to potrebno. Take spremembe je treba priglasiti neposredno in izrecno v okviru dejavnosti spremljanja, zlasti glede na stalen stik med družbami, ki sprejmejo zavezo, in pristojno službo Komisije.

(27)

Poleg tega se je Zbornica skupaj z družbama TTCA in Weifang sklicevala na interes Unije, da ohrani zavezo. Zbornica ter družbi TTCA in Weifang trdijo, da bo zaradi umika prišlo do povečanja nestanovitnosti cen, kar je neugodno za uporabnike citronske kisline. Komisija te trditve ne more sprejeti. Nestanovitnost cen je lahko značilnost katerega koli proizvodnega trga, vendar sama po sebi ni element, ki bi vplival na oceno izvedljivosti ali kršitev zavez.

(28)

Nobena od trditev, ki so jih predstavili Zbornica in zadevna proizvajalca izvoznika, ne more vplivati na oceno Komisije, da je bila njihova zaveza kršena, njeno spremljanje pa je postalo neizvedljivo.

(29)

Zato je v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe in v skladu z zadevnimi klavzulami zaveze, ki Komisijo pooblaščajo, da enostransko umakne sprejetje zaveze, Komisija sklenila, da je treba umakniti sprejetje zaveze, ki sta jo ponudili družbi Weifang in TTCA, ter spremeniti Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/87. Zato bi bilo treba za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajata družbi Weifang Ensign Industry Co., Ltd. (dodatna oznaka TARIC A882), in TTCA Co., Ltd. (dodatna oznaka TARIC A878), uporabljati dokončne protidampinške dajatve, uvedene s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/82 –

12.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 122/24

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

12.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 122/26

(1)

Uredba (ES) št. 1224/2009 vzpostavlja sistem za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike v Uniji. Ta uredba določa, da lahko brez poseganja v primarno odgovornost obalnih držav članic inšpektorji Unije v skladu z njenimi določbami izvajajo inšpekcijske preglede v vodah Unije in na ribiških plovilih Unije zunaj voda Unije.

(2)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 404/2011 (2) določa podrobna pravila za izvajanje nadzornega sistema Unije, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1224/2009.

(3)

Izvedbena uredba (EU) št. 404/2011 določa, da Komisija sprejme seznam inšpektorjev Unije na podlagi obvestil držav članic in Evropske agencije za nadzor ribištva („Agencija“).

(4)

Prvi seznam inšpektorjev Unije je bil oblikovan z Izvedbenim sklepom Komisije 2011/883/EU (3). Navedeni seznam je bil nadomeščen s tremi novimi seznami inšpektorjev Unije; prvi je bil oblikovan z Izvedbenim sklepom Komisije 2013/174/EU (4), drugi z Izvedbenim sklepom Komisije 2014/120/EU (5), tretji pa z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2015/645 (6). V skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 404/2011 države članice in Agencija po pripravi začetnega seznama do oktobra vsako leto obvestijo Komisijo o morebitnih spremembah seznama, ki jih želijo uvesti za naslednje koledarsko leto, Komisija pa seznam ustrezno spremeni do 31. decembra.

(5)

Nekatere države članice in Agencija so obvestile o spremembah trenutnega seznama inšpektorjev. Seznam, oblikovan z Izvedbenim sklepom (EU) 2015/645, bi bilo zato treba na podlagi teh obvestil nadomestiti z novim seznamom inšpektorjev Unije.

(6)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

12.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 122/53

(1)

Z dopisom z dne 28. septembra 2015 so francoski organi v skladu s členom 19(3) Uredbe (ES) št. 1008/2008 obvestili Komisijo, da nameravajo spremeniti pravila, ki so trenutno določena v odloku z dne 15. novembra 1994 o porazdelitvi zračnega prometa znotraj Skupnosti v letališkem sistemu Pariza (v nadaljnjem besedilu: načrtovane spremembe) (2). Komisija je z dopisom z dne 10. novembra 2015 zahtevala dodatne informacije, francoski organi pa so odgovorili z dopisom z dne 30. novembra 2015.

(2)

Komisija je 2. decembra 2015 v Uradnem listu Evropske unije objavila povzetek načrtovanih sprememb in zainteresirane strani pozvala, naj podajo svoje pripombe (3).

(3)

Parizu služijo letališča Charles-de-Gaulle, Orly in Le Bourget, kjer se porazdelitev prometa ureja kolektivno z odlokom z dne 15. novembra 1994.

(4)

V odgovor na pritožbo je Komisija z odločbo Komisije 95/259/ES (4) razglasila, da so pravila o porazdelitvi prometa za letališki sistem Pariza iz odloka z dne 15. novembra 1994 v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2408/92 (5). Ta uredba je bila pozneje razveljavljena in nadomeščena z Uredbo (ES) št. 1008/2008. Odločba Komisije je bila pogojena s spremembo odloka, kot je navedeno v odločbi. Francoski organi so zahtevo izpolnili s spremembo odloka z dne 1. marca 1996.

(5)

Odlok z dne 15. novembra 1994, kot je bil spremenjen (v nadaljnjem besedilu: odlok iz leta 1994), se uporablja samo za promet znotraj EGP. Določa, da se morajo posebni zračni prevozi na letališča EGP in z njih z zrakoplovom z zmogljivostjo 25 sedežev ali manj, katerega sedeži se javnosti ne tržijo posamezno, bodisi neposredno s strani prevoznika ali posredno, opravljati na letališče Le Bourget ali z njega. Preostali promet znotraj EGP se lahko izvaja na letališči Charles-de-Gaulle in Orly ali z njiju. Dostop do letališča Orly je omejen na štiri lete na dan na progah med letališčem Orly in drugimi letališči EGP v nekaterih obdobjih dneva. V času prometnih konic omejitve na letališču Orly ne veljajo, če se prevozi opravljajo z zrakoplovi določene minimalne velikosti.

(6)

Predvidene spremembe obstoječih pravil o porazdelitvi prometa za letališča, ki služijo Parizu, odpravljajo obstoječe omejitve, ki se uporabljajo na letališču Orly za dnevne lete, pri čemer se upošteva tudi velikost zrakoplova na letališču Orly, in ki so trenutno določene v členih 4 in 5 odloka iz leta 1994, ki sta v celoti navedena v oddelku I Odločbe 95/259/ES.

(7)

Te omejitve so bile uvedene posebej za Orly; optimizirale naj bi omejene zmogljivosti letališča in preprečile, da bi posamezni letalski prevozniki opravljali več kot štiri lete na dani progi, s čimer naj bi spodbudile uporabo slotov za različne namembne kraje. Omejitve so prav tako optimizirale uporabo omejenih slotov, saj so preprečile, da bi se zrakoplovi pod določenim pragom velikosti samo zaradi izpolnjevanja zahtev glede uporabe slotov uporabljali na progah, kjer je bilo dovolj potniškega prometa za upravičeno uporabo večjih zrakoplovov. Pragovi velikosti so bili določeni glede na obseg potniškega prometa na določeni progi.

(8)

Po navedbah francoskih organov te posebne omejitve niso več potrebne. Francoski organi so zadovoljni s trenutnim stanjem uporabe slotov na letališču Orly, saj so ugotovili, da se je uporaba slotov samodejno optimizirala od uvedbe odloka iz leta 1994. Ker so trenutno na letališču Orly vsi sloti v uporabi, je možnost pridobitve slotov za druge letalske povezave na letališču zelo omejena. Operaterji zdaj prav tako uporabljajo večje zrakoplove, da bi povečali zmogljivost in s tem optimizirali uporabo slotov v svojem interesu tako, da bi to spodbudilo tudi optimalno uporabo zmogljivosti na letališču Orly.

(9)

Kar se tiče preostalih določb odloka iz leta 1994, načrtovane spremembe tudi razširjajo uporabo pravil glede porazdelitve prometa, ki se trenutno uporabljajo samo za prevoze znotraj EGP, na prevoze zunaj EGP, kot je razloženo v naslednjih dveh odstavkih.

(10)

Le Bourget je namenjen le posebnim zračnim prevozom z zrakoplovom z zmogljivostjo 25 sedežev ali manj, katerega sedeži se javnosti ne tržijo posamezno. Posledica načrtovanih sprememb bo, da bo promet zunaj EGP, kar se tiče rednega zračnega prevoza, prevoza na zrakoplovih s 25 sedeži ali več in v primeru, ko se sedeži javnosti tržijo posamezno, bodisi neposredno s strani prevoznika ali posredno, izključen iz letališča Le Bourget. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko za zgornjo mejo sedežev uporabijo odstopanja, ki jih odobri pristojni minister. Trenutno se te omejitve uporabljajo izključno za prevoze znotraj EGP.

(11)

Vsi drugi prevozi se usmerijo na letališči Orly in Charles-de-Gaulle. Načrtovane spremembe omejujejo promet zunaj EGP, kar se tiče posebnih zračnih prevozov z zrakoplovom s 25 sedeži ali manj, razen če se sedeži javnosti tržijo posamezno ali če zadevni zrakoplov prevaža tranzitne potnike (v slednjem primeru je potrebna predhodna odobritev). To ustreza obstoječim omejitvam za prevoze znotraj EGP (6).

(12)

Francoski organi predvidevajo naslednji vpliv na trenutno porazdelitev prometa (7):

(13)

Francoski organi so pojasnili, da so bile sedanje omejitve iz odloka iz leta 1994, če bi zadeval zrakoplove s 25 sedeži ali manj, katerih sedeži se javnosti ne tržijo (člen 6 odloka), utemeljene zaradi potrebe po optimizaciji uporabe omejenih zmogljivosti na letališčih Charles-de-Gaulle in Orly. Po navedbah francoskih organov je bilo treba za dosego te optimizacije zagotoviti poenotenje tipa zrakoplova, da bi omogočili redne premike zrakoplovov z enakimi časovnimi in prostorskimi razdaljami med premiki. Manjši in zato potencialno počasnejši zrakoplovi ovirajo enakomerno zaporedje, saj majhen zrakoplov potrebuje več prostora in časa med premiki zrakoplovov. Zato so ti posebni zračni prevozi z zrakoplovom z zmogljivostjo 25 sedežev ali manj, katerega sedeži se javnosti ne tržijo posamezno, usmerjeni na Le Bourget, da ne bi prekinili enakomernega zaporedja.

(14)

Po drugi strani se morajo posebni zračni prevozi z zrakoplovom z zmogljivostjo 25 sedežev ali manj, katerega sedeži se tržijo javnosti, izvajati na letališči Orly in Charles-de-Gaulle in z njiju. Po mnenju francoskih organov je vzrok temu dejstvo, da Le Bourget iz razlogov, navedenih v naslednjem odstavku, ne sprejema prevozov, ki se tržijo javnosti. Vendar se ti prevozi zaradi dejstva, da so omejeni in da je zanje treba najti ad hoc slot, ki je na voljo, ne štejejo kot moteči na letališčih Orly in Charles-de-Gaulle.

(15)

Kar zadeva zračni promet, ki ga Le Bourget sprejme, so francoski organi navedli, da je bila sprejeta odločitev, da se letališče pridrži za poslovno in splošno letalstvo ter kot razstavni prostor za določene mednarodne dogodke s področja zračnega in vesoljskega prometa. Letališka infrastruktura je temu prilagojena, zato bi bile za usmeritev kakršnih koli komercialnih prevozov, rednih zračnih prevozov ali posebnih zračnih prevozov na velikem zrakoplovu na letališče Le Bourget potrebne predhodne naložbe za prilagoditev infrastrukture tovrstnemu prevozu. Poleg tega bi imeli redni prevozi in prevozi na velikih zrakoplovih okoljske učinke na prebivalstvo.

(16)

Po mnenju francoskih organov zgoraj navedeno glede posameznih zadevnih letališč velja tudi za promet v države, ki niso članice EGP, in iz njih. Ker je bil tak promet v veliki meri liberaliziran na podlagi novih sporazumov o zračnem prevozu, se je precej povečal od začetka veljavnosti odloka iz leta 1994. Zato francoski organi navajajo, da bi morale zgoraj navedene omejitve veljati za ves promet.

(17)

Preden so obvestili Komisijo o nameravanih spremembah, so francoski organi izvedli postopek posvetovanja (8):

(18)

Pred javnim posvetovanjem so se francoski organi ustno posvetovali z združenji letalskih prevoznikov FNAM (Fédération Nationale de l'Aviation Marchande), SCARA (Syndicat des Compagnies Aériennes Autonomes) in EBAA (European Business Aviation Association), ki so podprli spremembe, zlasti ob upoštevanju predvidene doslednosti pri obravnavi prevoza znotraj in zunaj EGP.

(19)

Francoske oblasti so prejele pripombe treh zainteresiranih strani, ki so bile upoštevane v osnutku besedila.

(20)

Prvotni osnutek predpisov je vključeval določbo, ki je omogočala, da se posebni zračni prevozi z zrakoplovom z zmogljivostjo 25 sedežev ali manj opravljajo na letališči Orly in Charles-de-Gaulle in z njiju, če so na teh letih tranzitni potniki, ne da bi bilo treba pridobiti predhodno odstopanje. Družba Aéroports de Paris (ADP) je to določbo zavrnila in določba je bila nato izključena iz osnutka besedila. Štelo se je, da bi lahko dovoljenje za neomejen dostop teh letov do letališč Orly in Charles-de-Gaulle negativno vplivalo na redni prevoz na teh letališčih.

(21)

Komisija je kot odgovor na objavo povzetka nameravanih sprememb v Uradnem listu Evropske unije prejela pripombe ene zainteresirane strani.

(22)

Zainteresirana stran je trdila, da je omejitev glede na vrsto prevozov, ki se lahko opravljajo na letališče Le Bourget in z njega, pretirana in v nasprotju z interesi potrošnikov, regije in letališča. Poleg tega je zainteresirana stran opozorila, da ni bila izvedena nobena študija, ki bi ocenila, kakšen je ekonomski učinek in učinek na zračni promet načrtovanih sprememb v primerjavi z obstoječimi pravili o porazdelitvi prometa.

(23)

Zainteresirana stran je trdila, da je razlikovanje na podlagi rednih ali posebnih prevozov in velikosti zrakoplova samovoljno in neupravičeno. Zainteresirana stran je menila, da bi lahko nova pravila razumeli kot pravila, ki zračni promet preusmerjajo z letališča Le Bourget, kjer storitve na terminalu upravlja sedem neodvisnih operaterjev, na letališči Charles-de-Gaulle in Orly, na katerih se terminali upravljajo monopolno.

(24)

Zainteresirana stran je prav tako navedla, da je bil postopek posvetovanja diskriminatoren. Trdila je, da za razliko od drugih zainteresiranih strani ni bila povabljena na sestanke, na katerih so bile načrtovane spremembe obravnavane in ocenjene. Zato je lahko prispevala le v pisni obliki.

(25)

Člen 19(2) Uredbe (ES) št. 1008/2008 določa, da lahko država članica po posvetovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi brez diskriminacije določenih letališč v Skupnosti in ne glede na državljanstvo ali identiteto letalskega prevoznika ureja porazdelitev zračnega prometa med letališči ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:

(26)

Odločitev o porazdelitvi zračnega prometa med zadevna letališča upošteva načeli sorazmernosti in preglednosti ter temelji na objektivnih merilih.

(27)

Člen 19(3) Uredbe (ES) št. 1008/2008 določa, da zadevna država članica obvesti Komisijo o svojih namenih glede urejanja porazdelitve zračnega prometa ali glede spreminjanja veljavnih pravil o porazdelitvi prometa. Prav tako določa, da Komisija prouči uporabo člena 19(2) ter v šestih mesecih po prejemu obvestila države članice in potem, ko je za mnenje zaprosila odbor iz člena 25 Uredbe (ES) št. 1008/2008, odloči, ali država članica lahko uporabi ukrepe. Poleg tega mora Komisija svojo odločitev objaviti v Uradnem listu Evropske unije, ukrepi pa se ne uporabljajo pred objavo odobritve Komisije.

(28)

S spremembami se spreminjajo pravila o porazdelitvi prometa za letališča, ki služijo Parizu, in sicer se področje uporabe obstoječih pravil razširi na prevoze zunaj EGP, kar omejuje dostop nekaterih vrst prevozov na posamezno letališče in z njega.

(29)

To je sprememba obstoječega pravila o porazdelitvi prometa v smislu člena 19(3) Uredbe (ES) št. 1008/2008. Glede na svoje besedilo ta določba ni omejena na promet znotraj EU ali (glede na prihodnjo vključitev Uredbe v Sporazum EGP) znotraj EGP. Poleg tega imajo v skladu s številnimi trenutno veljavnimi sporazumi z nekaterimi tretjimi državami, kot so sporazumi s Švicarsko konfederacijo ali Združenimi državami Amerike, letalski prevozniki Unije in letalski prevozniki iz tretjih držav pravico opravljanja letov med katero koli točko v Uniji in ozemljem zadevne tretje države. Prevozniki katere koli države članice, ki ustanovijo sekundarni sedež v drugi državi članici, lahko brez diskriminacije uživajo pravice, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov, ki jih je sklenila ta država članica, v skladu s sodno prakso Sodišča (9).

(30)

Druga sprememba veljavnega pravila o porazdelitvi prometa v smislu člena 19(3) Uredbe (ES) št. 1008/2008 je, da se nekatere omejitve, ki zadevajo letališče Orly, odpravijo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 11 zgoraj.

(31)

Komisija ugotavlja, da so francoski organi izvedli uradno javno posvetovanje z obvestilom z dne 19. maja 2015, na katerega so lahko odgovorile vse zainteresirane strani. Komisija nima podatkov o tem, ali so francoski organi odgovore upoštevali. Opaža pa, da je bil po posvetovanju spremenjen osnutek pravil. Zato Komisija meni, da je bilo posvetovanje z zainteresiranimi stranmi ustrezno, kot zahteva člen 19(2) Uredbe (ES) št. 1008/2008.

(32)

Komisija je zadovoljna, da vsa tri letališča, Orly, Charles-de-Gaulle in Le Bourget, izpolnjujejo zahteve iz člena 19(2).

(33)

Letališča služijo somestju Pariza, dostopna so prek ustrezne infrastrukture za cestni prevoz in z javnim prevozom, ki traja od 35 minut do približno ene ure, letališča so povezana med seboj in s Parizom s pogostim in zanesljivim javnim prevozom ter nudijo potrebne storitve letalskim prevoznikom, tj. kontrolo zračnega prometa, zemeljsko oskrbo in obdelavo potnikov.

(34)

Spremenjena pravila ne bi povzročila diskriminacije določenih namembnih krajev v Uniji na podlagi državljanstva ali identitete letalskih prevoznikov.

(35)

Zato spremembe ustrezajo merilom nediskriminacije iz člena 19(2).

(36)

Odprava omejitev za letališče Orly enostavno odpravi obstoječe omejitve in pri tem ne uvede novih. Omejitve so bile uvedene, da bi se spodbudila uporaba slotov za različne namembne kraje in da bi prevoznikom preprečili, da uporabljajo zrakoplove pod določenim pragom velikosti na progah z velikimi količinami potniškega prometa samo zaradi izpolnitve zahtev glede uporabe slotov. Vendar glede na okoliščine, opisane v uvodni izjavi 8, pravila niso več potrebna.

(37)

Glede na druge učinke načrtovanih sprememb so na novo uvedene omejitve naslednje:

(38)

Zainteresirana stran trdi, da so omejitve pretirane. Komisija se s tem ne strinja. Pravila o porazdelitvi prometa so dvonamenska.

(39)

Zato se zdi, da je na podlagi razlik, ki so jih predvideli francoski organi ter temeljijo na vrsti prevozov (redni ali posebni prevoz ter način trženja sedežev) in velikosti zrakoplova, mogoče doseči zastavljene cilje.

(40)

Prav tako ukrep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje zastavljenih ciljev.

(41)

Iz dejstva, da se nekateri prevozi zunaj EGP pridržijo za letališči Charles-de-Gaulle in Orly, ni mogoče sklepati, da je cilj namesto doseganja zgoraj omenjene optimizacije zagotoviti prednosti za družbo, ki navedeni letališči upravlja (ADP). V zvezi s tem Komisija tudi navaja, da so francoski organi prvotno nameravali dati majhnim zrakoplovom, ki prevažajo tranzitne potnike, na voljo splošni dostop do letališča Orly, ADP pa je to rešitev zavrnila.

(42)

Komisija zato meni, da so nameravane spremembe objektivno utemeljene in sorazmerne.

(43)

Načrtovane spremembe temeljijo na objektivnih merilih (velikost in vrsta prevoza, kot je pojasnjeno zgoraj) in so potrebne za dosego zgoraj navedenih ciljev pravil o porazdelitvi prometa.

(44)

Načrtovane spremembe bodo transparentne, saj bodo objavljene, kot so objavljena tudi trenutno veljavna pravila.

(45)

Komisija meni, da so načrtovane spremembe pravil o porazdelitvi prometa iz odloka z dne 15. novembra 1994 o porazdelitvi zračnega prometa znotraj Skupnosti v letališkem sistemu Pariza v skladu z zahtevami iz člena 19 Uredbe (ES) št. 1008/2008.

(46)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem svetovalnega odbora iz člena 25 Uredbe –

12.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 122/60

(1)

Direktivi 98/70/ES in 2009/28/ES med drugim določata trajnostna merila za biogoriva in tekoča biogoriva. Določbe iz členov 7b in 7c ter Priloge IV k Direktivi 98/70/ES so podobne določbam iz členov 17 in 18 ter Priloge V k Direktivi 2009/28/ES.

(2)

Ko se biogoriva in tekoča biogoriva upoštevajo za namene iz člena 7a Direktive 98/70/ES ter člena 17(1)(a), (b) in (c) Direktive 2009/28/ES, bi morale države članice od gospodarskih subjektov zahtevati, da dokažejo skladnost biogoriv in tekočih biogoriv s trajnostnimi merili iz člena 7b(2) do (5) Direktive 98/70/ES in člena 17(2) do (5) Direktive 2009/28/ES. V ta namen lahko gospodarski subjekti predložijo dokaz ali podatke, pridobljene med drugim v skladu s prostovoljnim nacionalnim ali mednarodnim sistemom oziroma nacionalnim sistemom.

(3)

Država članica lahko svoj nacionalni sistem priglasi Komisiji. Ko se Komisija odloči, da tak priglašeni nacionalni sistem izpolnjuje pogoje iz direktiv 98/70/ES in 2009/28/ES, sistemi, vzpostavljeni v skladu s členom 7c Direktive 98/70/ES in členom 18 Direktive 2009/28/ES, ne smejo zavrniti medsebojnega priznavanja s sistemom zadevne države članice glede preverjanja izpolnjevanja trajnostnih meril, določenih v členu 7b(2) do (5) Direktive 98/70/ES in členu 17(2) do (5) Direktive 2009/28/ES.

(4)

Avstrija je 29. septembra 2015 Komisiji priglasila svoj nacionalni sistem („Avstrijski sistem kmetijskega certificiranja“). Sistem zajema kmetijske surovine in rastlinska olja ter se uporablja za njihovo začetno predelavo. Komisija je ocenila skladnost avstrijskega sistema kmetijskega certificiranja s pogoji iz Direktive 98/70/ES in Direktive 2009/28/ES.

(5)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za trajnost biogoriv in tekočih biogoriv, ustanovljenega s členom 25(2) Direktive 2009/28/ES –